Vitamini in minerali kot pomoč pri ADHD

Nova študija je postregla z zanimivimi ugotovitvami, povezanimi z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otrocih.

Oči – to nam lahko povedo o našem zdravju

Oči lahko razkrijejo ogromno o našem zdravju. Z napredkom sodobne tehnologije so se tako odprle zanimive možnosti neinvazivnih diagnostičnih metod.

Poletni horoskop 2022

Kaj si lahko obetate od tokratnega poletja? Vam bodo zvezde naklonjene ali se morate pripraviti na specifične izzive? Odgovori vas čakajo v poletnem horoskopu 2022 …

Eko poroka: 5 nasvetov za okolju prijaznejše poročno slavje

Poroke so namreč pogosto zelo obremenjujoče za okolje. Vendar pa lahko na srečo organizirate prečudovito »eko poroko«.

Je pridobivanje kilogramov po menopavzi zares neizbežno?

Pogosto slišimo, da je menopavza skorajda neizbežno povezana s pridobivanjem kilogramov.

5 vrst zelenjave, pri katerih je toplotna obdelava koristna

Katere so tiste vrste zelenjave, ki jih sicer lahko uživamo tudi presne, vendar je praviloma precej bolje, če jih pred zaužitjem toplotno obdelamo?

Razrešena velika uganka, povezana s parkinsonovo boleznijo

Znanstvenikom je uspelo najti odgovor na pomembno vprašanje, povezano s parkinsonovo boleznijo.

Revija Bodi eko, Julij-Avgust 2022

Kaj je lepšega v vročih poletnih dneh, kot to, da se lahko uležemo v senco in v roke vzamemo odlično revijo s koristnimi nasveti in recepti?
Osebna rastMeditacija lahko pomaga pri hitrejšem prepoznavanju napak

Meditacija lahko pomaga pri hitrejšem prepoznavanju napak

MORDA VAS ZANIMA

Ali ste pogosto površni in pozabljivi? Hiter vsakodnevni tempo je pogosto kriv za to, da naredimo precej več napak, kot bi jih sicer. Večinoma gre sicer za drobne napake, ki niso usodne. Vendar pa lahko raztresenost privede tudi do precej resnih napak z daljnosežnimi posledicami. Napakam se sicer ni mogoče povsem izogniti, toda sposobnost hitrega prepoznavanja napak lahko pogosto reši situacijo. Tako lahko napako odpravimo, preden bi postala težava povsem nerešljiva. Kot so ugotovili raziskovalci z univerze v ameriški zvezni državi Michigan, ki so o svojih izsledkih poročali v reviji Brain Sciences, nam je lahko pri tem v veliko pomoč meditacija oziroma posebna oblika meditacije …

Raziskovanje vplivov meditacije – področje, ki ga je znanost dolgo zanemarjala

- Oglas -

Pri klasični obliki meditacije poskušamo odmisliti vse, kar nas tare, »izprazniti« glavo in pustiti mislim, da prosto polzijo mimo, ne da bi jim posvečali pozornost. Običajno svoje misli usmerimo v specifično točko, na primer proti dihu. Tovrstna meditacija je lahko nedvomno zelo blagodejna, toda raziskovalci z michiganske univerze so se odločili za preučevanje vplivov posebne oblike meditacije, med katero načrtno usmerjamo pozornost k svojim čustvom, mislim in telesnim občutkom. Gre torej za obliko meditacija, ki je precej podobna treningu čuječnosti, ki nam pomaga pri tem, da svojo pozornost usmerimo v tukaj in zdaj. Raziskovalce je zanimal vpliv tovrstne meditacije na možgansko aktivnost.

Kot je povedal eden od avtorjev študije, je znanost v precejšnem zaostanku, ko gre za preučevanje vplivov meditacije. Številni ljudje so koristi te tehnike občutili v praksi, zato ni presenetljivo, da je meditacija izjemno priljubljena, toda znanost še ni natančno preučila njenih učinkov in koristi. Še slabše raziskani pa so vplivi specifičnih podvrst meditacije. Študija michiganskih raziskovalcev namreč nakazuje, da niso vse oblike meditacije enake – in da bi morala biti izbira najustreznejše različice prilagojena želenim učinkom.

Za spremljanje subtilnih možganskih sprememb je bil uporabljen EEG

Raziskovalci so bili presenečeni nad ugotovitvijo, kako pozitiven vpliv na možgansko aktivnost ima lahko ena sama seansa vodene meditacije. V raziskavi je sodelovalo nekaj več kot 200 oseb, ki se niso pred tem še nikoli pobliže srečale z meditacijo. To pomeni, da je šlo za ljudi, ki niso še nikoli meditirali. Osrednji del raziskave je bila 20-minutna vodena meditacija, med katero so se sodelujoči osredotočali na svoje misli, čustva in telesne zaznave, raziskovalci pa so medtem merili njihovo možgansko aktivnost. Pri tem je bila uporabljena t. i. elektroencefalografija, bolj znana pod kratico EEG. Gre za metodo, ki omogoča zaznavanje zelo subtilnih sprememb na ravni milisekunde. Na koncu so morali sodelujoči v raziskavi rešiti test, ki je preverjal njihovo zbranost. Spremljanje možganske aktivnosti s pomočjo EEG se je nadaljevalo tudi med reševanjem tega testa.

Število napak je bilo podobno, toda meditacija je vplivala na njihovo hitrejše zaznavanje

Za prepoznavanje napake je potreben poseben signal v naših možganih, ki se sproži približno pol sekunde po tem, ko naredimo napako. Gre torej za signal, ki omogoča ozaveščanje napak, kar je temelj za njihovo odpravo. Raziskovalci so ugotovili, da je bila intenzivnost tega signala pri skupini, ki je pred tem meditirala, precej večja kot pri kontrolni skupini. Meditacija sicer ni vplivala na število napak. To je bilo pri obeh skupinah podobno, čeprav je mogoče predvidevati, da bi redno meditiranje poskrbelo tudi za napredek na tem področju. Toda že sama sposobnost hitrega prepoznavanja napak je nedvomno izjemno dragocena – in nekaj, kar lahko večini ljudi prihrani ogromno težav.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×