Prijava
Ali ste pogosto površni in pozabljivi? Hiter vsakodnevni tempo je pogosto kriv za to, da naredimo precej več napak, kot bi jih sicer. Večinoma gre sicer za drobne napake, ki niso usodne. Vendar pa lahko raztresenost privede tudi do precej resnih napak z daljnosežnimi posledicami. Napakam se sicer ni mogoče povsem izogniti, toda sposobnost hitrega prepoznavanja napak lahko pogosto reši situacijo. Tako lahko napako odpravimo, preden bi postala težava povsem nerešljiva. Kot so ugotovili raziskovalci z univerze v ameriški zvezni državi Michigan, ki so o svojih izsledkih poročali v reviji Brain Sciences, nam je lahko pri tem v veliko pomoč meditacija oziroma posebna oblika meditacije …
Raziskovanje vplivov meditacije – področje, ki ga je znanost dolgo zanemarjala
Pri klasični obliki meditacije poskušamo odmisliti vse, kar nas tare, »izprazniti« glavo in pustiti mislim, da prosto polzijo mimo, ne da bi jim posvečali pozornost. Običajno svoje misli usmerimo v specifično točko, na primer proti dihu. Tovrstna meditacija je lahko nedvomno zelo blagodejna, toda raziskovalci z michiganske univerze so se odločili za preučevanje vplivov posebne oblike meditacije, med katero načrtno usmerjamo pozornost k svojim čustvom, mislim in telesnim občutkom. Gre torej za obliko meditacija, ki je precej podobna treningu čuječnosti, ki nam pomaga pri tem, da svojo pozornost usmerimo v tukaj in zdaj. Raziskovalce je zanimal vpliv tovrstne meditacije na možgansko aktivnost.
Kot je povedal eden od avtorjev študije, je znanost v precejšnem zaostanku, ko gre za preučevanje vplivov meditacije. Številni ljudje so koristi te tehnike občutili v praksi, zato ni presenetljivo, da je meditacija izjemno priljubljena, toda znanost še ni natančno preučila njenih učinkov in koristi. Še slabše raziskani pa so vplivi specifičnih podvrst meditacije. Študija michiganskih raziskovalcev namreč nakazuje, da niso vse oblike meditacije enake – in da bi morala biti izbira najustreznejše različice prilagojena želenim učinkom.
Za spremljanje subtilnih možganskih sprememb je bil uporabljen EEG
Raziskovalci so bili presenečeni nad ugotovitvijo, kako pozitiven vpliv na možgansko aktivnost ima lahko ena sama seansa vodene meditacije. V raziskavi je sodelovalo nekaj več kot 200 oseb, ki se niso pred tem še nikoli pobliže srečale z meditacijo. To pomeni, da je šlo za ljudi, ki niso še nikoli meditirali. Osrednji del raziskave je bila 20-minutna vodena meditacija, med katero so se sodelujoči osredotočali na svoje misli, čustva in telesne zaznave, raziskovalci pa so medtem merili njihovo možgansko aktivnost. Pri tem je bila uporabljena t. i. elektroencefalografija, bolj znana pod kratico EEG. Gre za metodo, ki omogoča zaznavanje zelo subtilnih sprememb na ravni milisekunde. Na koncu so morali sodelujoči v raziskavi rešiti test, ki je preverjal njihovo zbranost. Spremljanje možganske aktivnosti s pomočjo EEG se je nadaljevalo tudi med reševanjem tega testa.
Za prepoznavanje napake je potreben poseben signal v naših možganih, ki se sproži približno pol sekunde po tem, ko naredimo napako. Gre torej za signal, ki omogoča ozaveščanje napak, kar je temelj za njihovo odpravo. Raziskovalci so ugotovili, da je bila intenzivnost tega signala pri skupini, ki je pred tem meditirala, precej večja kot pri kontrolni skupini. Meditacija sicer ni vplivala na število napak. To je bilo pri obeh skupinah podobno, čeprav je mogoče predvidevati, da bi redno meditiranje poskrbelo tudi za napredek na tem področju. Toda že sama sposobnost hitrega prepoznavanja napak je nedvomno izjemno dragocena – in nekaj, kar lahko večini ljudi prihrani ogromno težav.
