Pri nas večinoma povezujemo škodljivost sončnih žarkov predvsem s sončenjem ob morju. Večina ljudi se iskreno začudi, ko izvedo, da so tudi sončni žarki, ki jih dobimo pri delu na vrtu, na sprehodu, na kolesu ali v gorah, prav tako škodljivi. Še posebej nevarna pa je miselnost, da je porjavitev, ki jo dobimo v solariju, neškodljiva. Sončne opekline na koži pomeni akutno poškodbo, ki se kaže z rdečico, pri hujših oblikah z mehurji in slabim počutjem.
Koža se popravi, a ne pozabi poškodb
Ker pa ima naš organizem izjemne sposobnosti, lahko te poškodbe, ki so nastale med sončenjem, tudi hitro popravi. Vendar naša koža ne pozabi sevanj, ki smo jih v življenju na kakršenkoli način dobili. Le-ta povzročajo poškodbe v dednem materialu kožnih celic. Tako se resne posledice po sončenju kažejo šele po desetletjih, na koži se pojavijo različne oblike kožnega raka, med katerimi je najhujši maligni melanom. Njegova pojavnost v zadnjih desetih letih močno narašča. Poleg tega sončni žarki povzročajo prezgodnje staranje kože, govorimo o fotostaranju.
Kaj pa alergije na sonce?
Zelo pomembno je tudi ozaveščanje o morebitnih alergijah. Ob prvem soncu se alergija pojavi po navadi najprej na dekolteju, podlakteh in golenih in le redko na obrazu – domnevajo, da zato, ker je obraz vse leto izpostavljen UV-sevanju. V redkih primerih se lahko kot reakcija na sončne žarke pojavi celo koprivnica na koži.
Prav tako pa so alergije velikokrat povezane z jemanjem različnih zdravil, ki jih jemljemo v tem času, ali krem, ki jih nanašamo na kožo. Zato bodite zelo previdni tisti, ki redno jemljete določena zdravila. Preberite opozorila o možnih reakcijah v povezavi s soncem. Tudi stik z nekaterimi travami in rastlinami lahko poleti povzroči močno toksično reakcijo, na koži se pojavijo rdečine in mehurji.
Posledice prekomerne izpostavljenosti soncu
Med kasne posledice pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom zagotovo sodi kožni rak, ki je bil še pred desetletji bolezen starejših ljudi, v zadnjih letih pa ni več redkost tudi pred 50. letom starosti. Tudi malignega melanoma je čedalje več, zlasti na tistih delih zemeljske oble, kjer je sevanje najmočnejše. In ne nazadnje so sončni žarki pomemben zunanji dejavnik staranja kože. Koža se zato hitreje stanjša, je manj čvrsta, pojavijo se gube in značilna neenakomerna obarvanost s pojavom temnih lis.
Škodljivi vplivi sončnih žarkov se v naših kožnih celicah kopičijo. Vendar ni pomemben le odmerek žarkov, ki smo jih v življenju dobili, temveč tudi tip kože in dednost. Ljudje s svetlimi očmi, svetlolasci in zlasti rdečelasci potrebujejo še večjo zaščito kot temnooki in temnolasi. In ker veliko sončnih žarkov dobimo tudi pri opravljanju dnevnih aktivnosti – na sprehodu, kolesarjenju ali pri vrtnarjenju –, naj bi bilo namernega sončenja kljub uporabi zaščitnih krem čim manj.
Pri nastanku te vrste raka je zelo pomemben visok odmerek UV-žarkov, predvsem žarkov UVA, ki ga dobimo pri sončnih opeklinah v kratkem času. Na razvoj te bolezni lahko, denimo, vplivajo večkratne opekline, ki smo jih imeli od otroštva do odrasle dobe. Maligni melanom je pri ženskah najpogostejši na goleni, pri moških pa na koži hrbta. Pozorni moramo biti tudi na spremembo oblike in barve pigmentnega znamenja. Pri svoji praksi opažam, da največkrat odkrijem melanom povsem naključno, ko pacient pride na pregled zaradi drugih težav na koži.
Kdaj je najprimernejši čas za sončenje
Dermatologi tako svetujemo, da se med 10. in 16. uro zadržujemo v senci in se zaščitimo s pokrivali in sončnimi očali. V času najmočnejšega sevanja se je treba izogibati tudi telesnim dejavnostim in igram na prostem. Pri sončenju pa so najbolj koristne kreme, ki imajo zaščitni faktor vsaj 30. Ta večini ljudi zadostuje, vendar je treba kreme zaradi znojenja in kopanja nanašati večkrat na dan. Kakor svetujejo farmacevti, je treba pripravek za zaščito pred soncem predvsem pravilno nanesti, če želimo, da varuje kožo z določenim zaščitnim faktorjem.
Osnovno pravilo je, da uporabimo zadostno količino – po 5 ml na vsako okončino in prednji oziroma zadnji del trupa ter glavo z vratom. Pomembno je še, da zaščitno sredstvo nanesemo na čisto in suho kožo, najmanj pol ure pred izpostavljanjem sončnim žarkom. Postopek je treba ponoviti vsaj na dve do tri ure izpostavljanja soncu ter po kopanju ali močnem znojenju in brisanju.
Nekateri morajo biti še posebej pazljivi
Drugače je pri ljudeh, ki so že imeli kožnega raka v preteklosti ali ga je imel kdo v družini. Za te velja, da potrebujejo še boljšo zaščito pred soncem oziroma kreme z višjim zaščitnim faktorjem. Še posebno moramo biti previdni pri otrocih. Zaščitimo jih tudi s pokrivali in zračnimi oblačili, pri dojenčkih do šestega meseca starosti pa naj zaščitnih krem ne bi uporabljali, zato naj bodo v senci.
Še posebno dobro se moramo, zlasti svetlopolti, pripraviti na preživljanje zimskih dopustov v toplih, eksotičnih krajih, kjer smo takoj izpostavljeni močnemu sevanju. Nepogrešljivi del prtljage naj bodo krema z zaščitnim faktorjem ter svetla in ohlapna, zračna oblačila. Zavedati se moramo, da nas oblačila le deloma varujejo pred sončnimi žarki.
Izberite ustrezno zaščito
Zaščitna sredstva izberemo v lekarni. Dobimo jih v obliki krem, losjonov ali sprejev. Višina zaščitnega faktorja, ki je označena na izdelku, je odvisna od fototipa naše kože in od tega, ali smo v preteklosti že imeli kakršnokoli obliko kožnega raka. Učinkovita so le tista sredstva, ki nas ščitijo pred UVA- in UVB-žarki. Poleg tega pa jih moramo tudi večkrat dnevno nanašati, saj jih voda in znoj z naše kože spereta. Poznamo kemične in fizikalne filtre, prvi so spojine, ki vsrkajo UV-žarke in se tako spremenijo, fizikalni filtri pa so mineralni delci, ki odbijajo UVA- in UVB-žarke in jim tako preprečijo vstop skozi kožo. V večini zaščitnih sredstev je kombinacija obeh filtrov.
Seveda pa uporaba teh sredstev ne pomeni, da se potem lahko mirno sončimo. Ker se koža, ki je izpostavljena sončnim žarkom, izsuši in vsaj deloma pordeči, je tudi nega take kože zelo pomembna. Uporabljamo negovalne kreme in losjone, ki vsebujejo čim manj dodatkov in kože ne dražijo. Namesto tekočih mil svetujemo uporabo mil v kosu, ki manj izsušijo kožo. Ne pozabimo na nadomeščanje tekočin, najbolje z vodo ali nesladkanimi pijačami.
Vedno več kožnega raka
Večino dermatologov pri nas in v svetu skrbi naraščanje kožnega raka, še posebno malignega melanoma, ki je lahko, če je dovolj zgodaj odkrit, popolnoma ozdravljiv. Zato poskušamo opozarjati ljudi, še posebno rizične skupine, da si vsaj enkrat mesečno pregledujejo kožo in pigmentna znamenja. Tiste predele, ki jih sami ne vidijo, naj pregleda nekdo drug. Najbolj rizična skupina so ljudje z veliko pigmentnih znamenj, svetlooki in svetlolasi ter tisti, pri katerih je nekdo v družini že imel kožnega raka. Vemo tudi, da bolniki, ki imajo zaradi zdravil zmanjšano imunsko odpornost, npr. po presaditvi organov, pogosteje dobijo kožnega raka.
Varnega sončenja ni, saj vsaka porjavitev kože pomeni tudi njeno poškodbo. Koža se pred škodljivimi vplivi UV-žarkov brani s povečano tvorbo pigmenta, torej je porjavitev zgolj njen obrambni mehanizem pred poškodbami. Najbolj so ogroženi svetlopolti in svetlooki ljudje, ki na soncu pordečijo in nikoli ne porjavijo. Njihova koža namreč ne more tvoriti dovolj pigmenta, da bi se zavarovala.
Lasje nas varujejo pred škodljivimi vplivi
Lasje niso le okras na glavi, temveč imajo tudi številne pomembne naloge. Ščitijo nas pred škodljivim vplivom sončnih žarkov, to opazimo pri plešastih moških, saj pogosto prav na plešastem delu lasišča odkrijemo kožnega raka in njegove predstopnje. Zaščitijo nas tudi pred mrazom. Glede na to, da so lasje celo izpostavljeni številnim neugodnim zunanjim dejavnikom, je zelo pomembno, da pri negi pomislimo tudi nanje.
Uporabljamo blage šampone, ki manj izsušijo lase, in jih umivamo na 4–5 dni. Tudi sušilci za lase naj ne bodo premočni, v poletnih mesecih pa jih posušimo kar na zraku. Če so kljub temu presuhi, si enkrat tedensko čez noč nanesemo olivno olje in zjutraj speremo. Zadnji vodi za spiranje dodamo malo kisa in tako bodo lasje ponovno dobili zdrav in lep videz.
Za lase so pomembni tako voda kot minerali, proteini in vitamini. Pri pomanjkanju le-teh vidimo, da so lasje krhki, lomljivi, brez leska in rast je upočasnjena. K sreči takega pomanjkanja pri nas prav pogosto ne opazimo, morda le pri prehitrem hujšanju in neustreznem vnosu teh snovi v organizem. Takrat svetujemo uživanje v obliki dodatkov, ki jih dobimo v lekarni, in jih uživamo toliko časa, dokler ne nadomestimo pomanjkanja.
Kako pogosto lahko obiščemo solarij?
Glede na to, da v solariju dobimo v kratkem času mnogo več UV-sevanja kot na naravnem soncu, ga seveda odsvetujemo. Poskušamo preprečiti vsaj to, da bi solarij obiskovali mladostniki, mlajši od 18 let. Ker svetilke v solarijih oddajajo zelo malo UVB-žarkov, ki povzročajo pordečitev kože, so številni uporabniki zmotno prepričani, da so varno porjaveli. Tistim, ki si kljub vsemu želijo zagorelosti, priporočamo samoporjavitvene kreme, ki niso škodljive za kožo. Vendar se moramo zavedati, da z njimi nismo zaščiteni pred vplivom sončnih žarkov in da moramo prav tako uporabljati zaščitna sredstva. Nekatere take kreme jih že same vsebujejo. Umetna barva nas ne ščiti pred soncem.
Varno na pot
Da bo naš dopust čim bolj prijeten in varen, si že pred odhodom sestavimo seznam stvari, brez katerih ne smemo na pot. Med njimi naj bodo krema in losjon z zaščitnim faktorjem, pokrivalo in sončna očala. In če med pohajanji ne zdržimo z dolgimi rokavi in hlačami, ki nas ščitijo tudi pred piki insektov, si na odkrite dele nanesemo kremo z zaščitnim faktorjem.