DomovVrt & VrtnarjenjeSamooskrba s semeni: Kako jih pridelati in shraniti za...

Samooskrba s semeni: Kako jih pridelati in shraniti za naslednje leto

Sajenje zelenjave, sadja in zelišč je le prvi korak k samooskrbi. Pravi vrtnar pa razmišlja še dlje: kako semena, ki jih enkrat poseje, pridelati in ohraniti tudi za naslednja leta. To pomeni, da postanemo manj odvisni od trgovin, ohranimo najboljše lastnosti rastlin z našega vrta in hkrati sodelujemo v trajnostnem krogu narave.

Pridelava lastnih semen je tudi način, kako ohraniti stare, tradicionalne sorte, ki so se v Sloveniji gojile stoletja, a jih izpodrivajo hibridne in komercialne sorte.

Osnovno pravilo: odprto oprašene sorte

Najprej je pomembno razumeti, da niso vsa semena primerna za shranjevanje.

  • Odprto oprašene sorte (OP, »open pollinated«): te sorte se razmnožujejo naravno, lastnosti potomcev so enake kot pri starših.
  • Hibridi (F1): dajejo visok pridelek in so odporni, a semena naslednje leto ne ohranijo enakih lastnosti. Pri njih se pogosto pojavijo slabši ali popolnoma drugačni pridelki.

Če želimo ohraniti kakovost, vedno izbiramo odprto oprašene sorte.

Izbira pravih rastlin za semena

Ko želimo pridelati semena, ne nabiramo jih s katerekoli rastline. Pomembno je, da izberemo najbolj zdrave, močne in produktivne primerke. Tako bomo lastnosti prenesli na naslednje generacije.

Kriteriji:

  • rastlina brez bolezni in poškodb,
  • rastlina, ki dobro uspeva v naših tleh in podnebju,
  • rastlina, ki daje okusne in kakovostne plodove.

Kako pridobiti semena pri različnih rastlinah?

1. Paradižnik

  • Plodove pustimo popolnoma dozoreti.
  • Semena izločimo skupaj s sokom v kozarec in pustimo fermentirati 2–3 dni.
  • Nato jih speremo, posušimo na papirju in shranimo.

2. Paprika

  • Plodove pustimo, da popolnoma dozorijo in postanejo rdeči.
  • Semena odstranimo, posušimo in hranimo v papirnatih vrečkah.

3. Fižol in grah

  • Stroke pustimo, da popolnoma dozorijo na rastlini in se posušijo.
  • Stroki naj postanejo trdi in rumeno-rjavi.
  • Semena shranimo v suhem prostoru.
Prednosti lastne pridelave semen

4. Solata

  • Izberemo nekaj rastlin in pustimo, da zacvetijo.
  • Ko socvetja porjavijo, semena stresemo v papirnato vrečko.

5. Bučke in buče

  • Pustimo, da plod popolnoma dozori in otrdi.
  • Semena izločimo, speremo, posušimo in shranimo.

6. Korenje, peteršilj, zelena

  • Gre za dvoletnice. Prvo leto razvijejo koren, drugo leto cvetijo in dajo semena.
  • Semena nabiramo, ko socvetja porjavijo.

7. Zelišča (bazilika, koper, koriander)

  • Pustimo, da rastline cvetijo.
  • Semena poberemo, ko so suha in trda.

Sušenje semen

Semena morajo biti pred shranjevanjem popolnoma suha, saj vlaga povzroča plesni in izgubo kalivosti.

  • Sušimo jih na zračnem, senčnem mestu, razporejena v tankem sloju.
  • Ne sušimo jih na direktnem soncu ali na radiatorju, saj to uniči kalivost.

Shranjevanje semen

  • Embalaža: najboljše so papirnate vrečke, steklene kozarce ali kovinske škatle. Plastika ni priporočljiva, saj zadržuje vlago.
  • Pogoji: hladno, temno in suho mesto (idealno v kleti ali hladnem prostoru).
  • Označevanje: vedno označimo sorto, datum nabiranja in vrsto rastline.

Semena večine rastlin obdržijo kalivost 3–5 let, pri nekaterih (npr. korenje, čebula) pa le 1–2 leti.

Kako testirati kalivost?

Če nismo prepričani, ali so semena še uporabna:

  1. Vlažen papir položimo v plastično vrečko.
  2. Na papir razporedimo nekaj semen.
  3. Če v enem tednu kali vsaj 70 %, so semena še dobra.
Lastna semena za samooskrbo na vrtu

Prednosti lastne pridelave semen

  • popoln nadzor nad sortami,
  • ohranjanje starih slovenskih sort,
  • prihranek pri nakupu semen,
  • semena so prilagojena našemu vrtu in podnebju,
  • občutek samooskrbe in neodvisnosti.

Izzivi pri pridelavi semen

  • Križanje: nekatere rastline (npr. buče, kumare) se zlahka križajo. Če imamo več sort, jih sadimo daleč narazen ali izoliramo cvetove.
  • Čas: rastline moramo pustiti, da dozorijo, kar pomeni, da ne pobiramo vseh plodov.
  • Shranjevanje: zahteva prostor in redno označevanje.

Slovenski kontekst – bogastvo starih sort

Slovenija ima bogato tradicijo starih domačih sort – od fižola (npr. »Jabelski pisanec«) do jablan in starih vrst solat. Organizacije, kot so različna društva in Center za avtohtone sorte semen, se trudijo ohraniti to dediščino. Tudi domači vrtnarji lahko veliko prispevajo s tem, da sami pridelujejo semena in jih delijo z drugimi.

Več podobnih vsebin:

Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE