Ustreljena tudi volkulja Tia, še zadnji volk s telemetrično ovratnico v Sloveniji.
Po izginotju alfa volkulje Tonke iz tropa Vremščica-Nanos pred tednom dni, je bila ta konec tedna ustreljena še mlada volkulja Tia iz Kočevskega roga. Tio so raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili pred dvema mesecema in je bila še zadnji volk, ki so jo spremljali v okviru projekta SloWolf. Tia je bila 11. volk, ki je bil zakonito odstreljen v tej sezoni, še vsaj trije drugi pa so poginili zaradi ostalih vzrokov.
Po izginotju volkulje Tonke prejšnji teden, je bila sedaj zakonito odstreljena še mlada volkulja Tia. Tia je bila dvoletna samica iz volčjega tropa Rog, v katerem naj bi po razpoložljivih podatkih živeli trije volkovi in letos najverjetneje niso imeli mladičev. Teritorij tega tropa je segal vsaj od Kočevja do Poloma, Črnomlja in Brezovice nad Kolpo. Raziskovalci iz Biotehniške fakultete so Tio ujeli in opremili s telemetrično ovratnico v okviru projekta SloWolf po treh mesecih terenskega dela v Kočevskem rogu. Tia je bila še zadnji volk, ki je bila opremljena s ovratnico, njeno spremljanje pa se je končalo že po dveh mesecih. Do sedaj še nobenega volka v Sloveniji niso mogli spremljati celo leto, kolikor traja življenjska doba ovratnice preden samodejno odpade. Potrjeno je preživel le en volk – samec Slavc, ki je po petih mesecih odšel v Italijo.
V sezoni 2011-2012 je bilo tako do sedaj zakonito odstreljenih že 11 volkov od skupno 12-ih, kolikor jih je lani za odstrel določilo naše Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Poleg tega je še enega volka povozil avto, eden je bil najden poginjen, vsaj za eno volkuljo pa se sumi, da je bila ubita nezakonito (volkulja Tonka, od katere je ostala samo odrezana ovratnica). Število volkov v Sloveniji je bilo sicer leta 2011 ocenjeno na 32 do 43 (odvisno od letnega časa – pred ali po odstrelu oziroma razmnoževanju).
V mesecu septembru je odstrel volkov pri nas sicer dovoljen samo na pašnikih (v ostalih petih mesecih je bil odstrel dovoljen kjerkoli). Dosedanji odstrel volkov se je namreč izkazal za popolnoma neučinkovitega za preprečevanje škod na domačih živali, saj število odstreljenih volkov nima vpliva na njihovo plenjenje živine. Zato se je poskušalo z določbo, da je v tem mesecu dovoljen odstrel samo na pašnikih, vplivati na vedenje preživelih volkov, da bi se začeli izogibati pašnikov. Na pašniku, kjer je bila odstreljena Tia sicer do sedaj ni bilo še nobene škode zaradi napadov volkov.
Se vam zdi, da že vsi okoli vas kihajo in kašljajo? Kaj pa vi, so tudi vas že napadli virusi ali ste proti njim uspeli zgraditi dovolj močno obrambo? Gradimo jo vsak po svoje, eni z zeliščnimi napitki, drugi s pripravki iz lekarne. Zagotovo pa se le redki spomnijo, da bi si lahko imunsko odpornost krepili tudi z refleksno masažo stopal.
Pogovarjali smo se z refleksoterapevtko Ano Korošec, ki pravi, da z redno refleksno masažo stopal vsak drugi dan dejansko lahko preprečimo prehladna obolenja v tem času, ko smo nanje sicer malce bolj občutljivi. Seveda refleksna masaža ni vse, za svoje telo in dušo moramo skrbeti tudi na druge načine, je pa zagotovo dobrodošla dopolnitev.
“Refleksoterapija ali refleksna masaža lahko naredi veliko, če bi stopala masirali redno,” nam je povedala. “Ne vsak dan, ampak dva- do trikrat na teden, in se temu res posvetimo – dvajset minut za vsako stopalo, tako da se sprehodimo prav po vseh predelih. Pregledati moramo in masirati posebno tiste predele, ki so boleči. Na ta način se sproti prečistimo. “Zakaj ne refleksna masaža vsak dan? Zato ker se naslednji dan po masaži telo čisti. Vsak dan masiramo le, ko gre za akutne težave.
S tako refleksno masažo očistimo organizem toksinov, krepimo imunski sistem in se pripravljamo na zimo,” ugotavlja refleksoterapevtka, ki poudarja, da moramo temu dodati tudi veliko gibanja, svežega zraka, narave …
Zrcalo telesa
V refleksologiji so stopala zrcalo telesa. Različni predeli so povezani z različnimi organi. Z glajenjem, božanjem in masiranjem stopal pa lahko vplivamo na celotno fizično in tudi psihično počutje. Ana Korošec meni, da smo z masažo stopal v nenehnem stiku s sabo in s tem, kar se nam dogaja. Hitro vidimo tudi, da so limfne žleze malce bolj nabrekle in da se dogaja vnetni proces. Limfni sistem zaznavamo v okolici gležnjev. Če torej v tem predelu ob masaži začutimo kaj nenavadnega, je to že lahko znak, da se nekaj dogaja. V vsakem primeru moramo predelom, kjer čutimo bolečino, pri masaži nameniti posebno pozornost.
Sogovornica nadalje razlaga: “Če vendarle zbolimo, pa moramo to jemati kot sporočilo telesa, da potrebuje dodatno čiščenje. Tudi prehladna obolenja so takšno čiščenje. Skozi razne izločke se čistijo iz telesa strupi, pa tudi jeza in druga nepredelana čustva.”
Še več, prehlad naj bi po nekaterih prepričanjih že sam po sebi povedal, da nam je prehladno, kar v energijskem smislu pomeni pomanjkanje energije ali ljubezni. Tudi zaradi tega naj bi bilo prehladov največ v jesensko-zimskem obdobju, ker “življenje v tem obdobju ogromno zahteva. Iz toplega sproščenega poletja smo stopili v jesen, in medtem ko se živali že pripravljajo na zimsko mirovanje, smo mi vse bolj aktivni, kar se odraža tudi v počutju. Če torej zbolimo, se moramo najprej poglobiti vase in se vprašati, kaj je tisto, kar nas teži. Vzemimo si čas zase. Tudi če nimamo visoke vročine, si vzemimo vsaj en dan počitka, si tisti dan celo dvakrat do trikrat zmasiramo stopala in premišljujmo, kaj nas teži, na koga smo jezni, zakaj smo žalostni, zakaj se počutimo odtujeni. Z masažo, globokim dihanjem, počivanjem, gre veliko tega ven. Ni modro, da ta proces skušamo zavirati, zatreti simptome. Veliko bolje je, da pustimo telesu, da pove svoje, se samo očisti.”
Refleksna masaža in točke pozornosti
Pri sami masaži stopal so nekatere točke, ki jim lahko v tem času namenjamo nekaj več pozornosti. Pri prehladnih boleznih se moramo pri refleksni masaži stopal nekoliko dlje zadržati pod palcem. Na njegovi blazinici so namreč točke povezane s čelnim sinusom, češariko, nosom, hipofizo, ščitnico in na splošno z glavo, na stičišču palca s preostalim stopalom je točka za vrat in grlo, na zgornji strani pa točki za zgornjo in spodnjo čeljust. Pomembno je tudi, da se ‘dotaknemo’ že omenjenih limfnih žlez (na gležnju) in si krepimo odpornost. Če se s prsti sprehodimo ob notranji meji blazine, ki se nahaja pod palcem, pa pomagamo bronhialnemu kanalu. Ob njem, proti sredini je še predel povezan s pljuči, pod njim, nekako na sredini stopal pa je zelo pomembni sončni pletež. Poiščimo še dele povezane z ledvicami in sečili. Splošno pravilo pa je, da masiramo celotna stopala in se morda malo dlje zadržimo na mestih, ki nam povzročajo težave.
Čiščenje
Kot vemo, je padec imunske odpornosti povezan tudi s stresom, zato nam tista ura, ki si jo vzamemo za masažo stopal, pomaga tudi, ker nas sprosti, k čemur lahko pripomore primerno vzdušje in glasba. Telesu k čiščenju pomagamo tudi s zadostnim pitjem vode in s pravim načinom prehrane. Predvsem se izognemo pretiravanju. Saj vemo, kako se po veselem praznovanju, na katerem se preveč najemo tortic in druge hrane, včasih počutimo – utrujeni, zaspani, mozoljasti … Kadar je telo zapacano, nam lahko koristi tudi kak dan posta in klistir, svetuje sogovornica. Najbolj pomembno pa je po njenem mnenju harmonično življenje, da se ne ukvarjamo le z delom in službo, ampak tudi z družino, prijatelji, konjički. Vsekakor lažje reči, kot storiti. Morda pa vendarle lahko vsaj malce poskusimo. Začnimo spodaj – pri stopalih, saj nam refleksna masaža lahko pomaga.
Malo drugačna masaža
Ana Korošec za zimske dni priporoča prav posebno tehniko spodbude telesa skozi stopala: “Ko bo zapadel sneg, se opogumite, sezujte debele nogavice in tecite po snegu nekaj minut bosi, nato se hitro obrišite in toplo obujte. To je fantastično, požene kri po žilah, osveži in tudi krepi imunski sistem.” Poleti pa priporoča hojo po rekah, potokih, da čim več hodimo bosi po travnikih, gozdnih poteh … vse to je tudi neke vrste naravna refleksna masaža.
Ne verjamete? Vam namignemo, da se bo dražba odvijala v ZDA? Če boste torej v nedeljo, 14. oktobra kje v bližini Manhattna, se lahko v dražbeni hiši Heritage Auctions postavite v vrsto in se z drugimi ponudniki pomerite v igri »kdo da več« za materiale šestih meteoritov, ki so pravzaprav del ogromnega asteroida, imenovanega Vesta.
Če ste ljubitelji vesolja in ste si od nekdaj želeli imeti v lasti nekaj, kar ni s tega sveta, je to priložnost za vas. 14. oktobra bodo naprodaj delčki Marsa, Lune in asteroidov, ki so padli na Zemljo. Dražbena hiša Heritage Auctions pravi, da je to največja javna dražba meteoritov vseh časov. Naprodaj je namreč več kot 125 predmetov in kar je najbolj presenetljivo, je to, da veliko število izmed teh sploh nima priložene izklicne cene!
Iskalci meteoritov
Posledica rastočega trga meteoritov je pojav industrije iskanja meteoritov v severozahodni Afriki in Omanu in čeprav številni ljudje blodijo po puščavi in iščejo meteorite, so kamni iz vesolja še vedno zelo redke stvari na Zemlji. Darryl Pitt, meteoritski svetovalec za dražbo, pravi, da gledano v celoti, vsak znani meteorit tehta precej manj kot letna svetovna proizvodnja zlata.
Skoraj vsi znani meteoriti izvirajo iz asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom, raziskovalci pa so celo ugotovili, da jih je nekaj vezanih na veliki asteroid Vesta. Površina le-tega nosi namreč sledi o trčenju, vključno z velikim kraterjem blizu južnega pola, ki bi lahko izvrgel kamenje na poti, ki se sekajo z Zemljino. Dražba vključuje snovi 6 meteoritov, ki so nastali na Vesti.
Uspešnice
Delčki Marsa in Lune so veliko bolj redki, vendar so postali uspešnica prav zaradi začetka povpraševanja po asteroidih. Znanih je 68 kilogramov meteoritov z Lune in nobeden od teh ni bil najden v Evropi ali v Severni ali Južni Ameriki. Približno četrtino pa so našli znanstveniki v mrzli puščavi Antarktike, vsaj tako pravijo podatki z dražbe.
Kamnine Marsa težje identificirajo, saj človek ni uspel prinesti delcev kamenja z Marsa na Zemljo, tako kot so to lahko storili s kamenjem z Lune. Vendar pa znanstveniki poznajo atmosfere Marsa in njeno sestavo in ta se ujema s sestavo žepov plina iz nekaterih meteoritov, kar potrjuje njihovo poreklo.
Vrednost
Meteorit nima nobene vrednosti, dokler ni overil meteoriticist, znanstvenik, ki raziskuje meteorite. Za to pa si ga mora ogledati od znotraj tako, da odreže delček. Zato je treba vse meteorite zmanjšati, razen tistih, ki sodijo v okvir istega meteoritskega dežja. Zgodba meteorita, ki na podlagi tega nastane, je tako bolj koristna za zbiratelje, saj so meteoriti, ki so bili videni, kako so padli z neba, več vredni kot tisti, ki so jih odkrili šele na tleh. Če torej ne veste, kaj podariti prijatelju, ki je navdušen nad vesoljem, je to morda res prava rešitev.
Sodobni način življenja je eden največjih krivcev za številne zdravstvene težave, med katere nedvomno spadajo prebavne težave, kot so zgaga, spakovanje, napihnjenost, plini, bolečine v trebuhu in zaprtje. Pod drobnogled smo vzeli težavo, ki pesti kar 17 odstotkov Evropejcev – zaprtje. Urejena prebava je izjemnega pomena za naše dobro počutje in splošno zdravje.
Zaprtje je pogosta težava
Zagotovo ste že imeli kdaj težave z zaprtjem ali pa poznate koga, ki ga daje ta težava, o kateri ljudje tako neradi govorijo. Zaprtje, napihnjenost in tudi uhajanje neprijetnih plinov so težave, ki so ne le neprijetne za nas, pač pa pogosto lahko pomenijo veliko neprijetnosti v javnosti.
Načeloma moški iztrebljajo pogosteje kot ženske in mlajši pogosteje kot starejši, a normalna pogostost odvajanja je zelo subjektivna. Težave s prebavo pa v vsakem primeru vplivajo na splošno počutje, saj tudi zaprtost pogosto spremljajo glavobol, slabo počutje, bolečine v trebuhu, napihnjenost in druge težave. Najpomembnejše je, da nas ob obisku stranišča ne spremljajo mučne bolečine in napenjanje. Če ste se med temi vrsticami prepoznali, ste najverjetneje tudi vi zaprti.
Kaj pa vetrovi?
Mnogi ljudje, ki imajo močne težave z uhajanjem vetrov, tako raje ne hodijo veliko med ljudi, saj ob takih situacijah lahko znajdejo v neprijetni zagati. Takim seveda svetujemo, da ta »sram« vržejo čez ramo in poiščejo pomoč pri zdravniku, mi pa vam predstavljamo nekaj primerov hrane, ki vam bodo (v primeru lažjih težav, seveda) pomagali premagati zaprtje. Na drugi strani spektra prehrane obstaja tudi nekaj priljubljenih živil, ki se jim morate izogibati, če želite, da ne boste imeli težav z zaprtjem.
Razlogi za zaprtost
Razlogov za zaprtost je veliko in pomembno je, da prepoznamo povzročitelje.
Neustrezna prehrana – kadar pijemo premalo vode in pojemo premalo prehranskih vlaknin, pogosto pride do zaprtosti.
Sprememba okolja – npr. na potovanju, po daljši vožnji z letalom ali že manjši spremembi okolja smo izpostavljeni stresu, gibanje debelega črevesa pa se zato upočasni, skozi črevo se vsrka več vode, posledično pa smo zaprti.
Premalo gibanja – telesna aktivnost pospešuje gibanje črevesa, kar blagodejno vpliva na našo prebavo. Prav zato zaprtost pogosto opazimo pri telesno neaktivnih.
Zadrževanje potrebe – zadrževanje je slaba navada, ki prav tako povzroča zaprtost.
Starost – starejši kot smo, bolj se gibanje črevesa upočasni.
Stranski učinki zdravil – gibanje črevesa upočasnijo na primer zdravila za nevtralizacijo želodčne kisline in opiati (metadon, morfij, tramadol).
Kako na zaprtje vpliva naša prehrana?
Predelana hrana: Naj bo zamrznjena hrana, burgerji ali pice, zjutraj se boste skoznje težko prebili, če veste, kaj hočemo reči. Predelana hrana, ki je pripravljena tako za daljše življenje na polici kot za hitro uživanje, ima le malo nujno potrebnih hranil, uporabljene sestavine pa so zelo poceni. Predelana hrana ima manj vlaknin in se zato ustavi v vašem sistemu ter povzroča neugodje.
Dobrote iz pekarne: Piškoti, sladice in čajna peciva vsebujejo veliko sladkorja in maščob. Morda so res slastni za k čaju ali kavi, vendar jim primanjkuje vlaknin. Vseeno pa obstaja rešitev za te priboljške; povečajte vnos vlaknin in tako uravnovesite prehrano. Sladkor gre seveda naravnost »v vaša stegna in zadnjico«, hkrati pa je lahko tudi vzrok za zaprtje.
Rdeče meso brez zelenjave: Če ste mesojedi in redno uživate svinjsko ali goveje meso brez zelenjavne priloge, ste morda že dobro soočeni s težavami zaradi zaprtja. Zmanjšajte vnos rdečega mesa ali celo mesa na splošno in ga vedno, kadar ga jeste, pospremite s solato, kuhano zelenjavo ali celo rjavim rižem, saj je vse to obogateno z vlakninami. Si upate uganiti, kako dolgo potrebuje vaš želodec, da prebavi meso? Devetdeset ur, pa še v tem času ga prebavi le delno.
Kofein: Seveda se vsi stežka odrečemo kavi, črnemu čaju ali kokakoli. Nudijo nam namreč še prepotrebno gorivo, da začnemo svoj dan polni energije, kajne? Nezdrave zasvojenosti sploh ne bomo omenjali, zagotovo pa veste, da kofein dehidrira telo, dehidracija pa je eden glavnih vzrokov za zaprtje. Če ste zasvojeni s kofeinom, je bolje, da zmanjšate količino vnosa in ga raje dopolnite s hrano, obogateno z vlakninami.
Mastna hrana: Čips in hitra hrana so vabljivi, tudi za tiste, ki so odločeni, da bodo jedli zdravo. Toda bolj, ko je mastna in slana vaša hrana, toliko višje so vaše možnosti za razvoj nekaterih zdravstvenih težav s prebavili v času, ko prehajate od dvajsetih do tridesetih. Ocvrta živila, ki so namočena v olju (denimo ocvrti krompirček ali pommes frites), upočasnjujejo prebavni proces. Uprite se svojim željam in vsakič, ko vas mika, da bi naročili krožnik ocvrtega krompirčka, spijte dovolj vode in pred ali po tem pojejte dovolj zelenjave.
Mlečni izdelki: Nasičene maščobe in pomanjkanje vlaknin je razlog, da mlečni izdelki prihajajo v kategorijo nepriporočljivih jedi. Če ste zaprti, izpustite sir in mleko za zajtrk, držite se raje ovsenih kosmičev in jogurta. Tudi tega jejte v zmernih količinah in ne pozabite na živila z veliko vlakninami.
Pomagajte si sami
Potem ko prepoznamo vzrok za zaprtje, moramo seveda najti tudi rešitve. Najboljša in hkrati najbolj preprosta je pravzaprav na dlani:
Uživajte veliko prehranskih vlaknin (sadje, zelenjava, ovseni kosmiči, polnozrnat kruh, polnozrnate testenine in otrobi), ki jih telo ne prebavi in zato poveča volumen blata ter s tem povzroči pogostejše in učinkovitejše odvajanje. Hkrati nase vežejo toksine, vendar pazite, da – v primeru, da jih uživate res veliko – pijete tudi dovolj vode.
Na splošno uživajte dovolj tekočine (dva do tri litre vode ali nesladkanega čaja), da hidrirate črevo in poskrbite za njegovo vlažnost.
Poskrbite za dovolj gibanja – nikar ne zamenjajte pisarniškega stola za popoldanski kavč, bodite aktivni!
Okrepite si trebušne mišice – za lažje iztrebljanje.
Rutina – včasih nas občutek, da moramo na stranišče, preseneti. Nikar ne zadržujte blata, saj črevesna vsebina, ki se dlje časa zadržuje v prebavilih, povzroči večje vsrkanje vode v telo in posledica tega je zaprtje. Potrudite se tudi, da vzpostavite rutino obiskovanja stranišča (običajno je to zjutraj) in se klicu narave vedno odzovite.
Cimet je v Evropi in Ameriki druga najbolj priljubljena začimba, takoj za črnim poprom. Cimet, ki ga pridobivajo iz lubja dreves, prodajajo v skorji ali v prahu, vendar je na embalaži redko navedena država izvora.
Poznamo dve glavni vrsti cimeta: cejlonski ali »pravi« cimet (Cinnamomum zeylanicum, C. verum), ki je tudi dražji, ter cimet kasija (Cinnamomum Cassia), ki izvira s Kitajske in iz Indonezije. Kumarin je lahko prisoten v obeh, vendar ga je več v cimetu kasija.
Cimet Lažje je odkriti izvor cimeta v skorji: palčke kasija cimeta so debelejši zvitki lubja, medtem ko je cejlonski zvitek lubja zelo fin in tanek. V cenejšem cimetu kasija so izmerili do 63-krat več kumarina kot v dražjem cejlonskem.
Kumarin je zmerno škodljiv ledvicam in jetrom, kot prehranski dodatek pa je v številnih državah prepovedan. Znanstveniki so analizirali 91 vzorcev cimeta, vzetih s polic nemških trgovin. Ugotovili so, da se vrednosti kumarina v cimetu kasija močno razlikujejo, zato so analizirali vzorce lubja petih dreves, ki so jih dobili neposredno iz Indonezije. Izkazalo se je, da so bile razlike prisotne celo v lubju istega drevesa! V cenejšem cimetu kasija so izmerili do 63-krat več kumarina kot v dražjem cejlonskem.
Skoraj nemogoče je, da bi potrošnik razlikoval med obema vrstama cimeta v prahu. Lažje je odkriti izvor cimeta v skorji: palčke kasija cimeta so debelejši zvitki lubja, medtem ko je cejlonski zvitek lubja zelo fin in tanek. Na dan naj ne bi zaužili več kot eno čajno žličko cimeta.
Pretirana uporaba sodobnih sredstev izmenjave sporočil pomembno ogroža zdravje mladostnikov, so opozorili na srečanju ameriškega združenja za javno zdravje. V neki raziskavi je skoraj 20 odstotkov sodelujočih najstnikov izjavilo, da pretirava s pošiljanjem besedilnih sporočil. Med tednom jih pošljejo več kot 120 na dan. Med njimi je bilo največ deklet, otrok iz nižjih družbenih slojev, predstavnikov etničnih manjšin in mladostnikov, ki odraščajo brez očeta.
Iz končnih podatkov raziskave je razvidno, da je pri hiper pošiljateljih sporočil verjetnost, da posežejo po cigaretah, začnejo popivati, uživati prepovedana mamila in se vpletejo v pretep, od 40 do 55 odstotkov večja kot pri tistih, ki so pri uporabi teh sredstev zmerni. Verjetnost, da imajo štiri ali celo več spolnih partnerjev, je za kar 90 odstotkov večja.
O pretirani uporabi družabnih spletnih omrežjih, kot sta Facebook ali Twitter (več kot tri ure na dan, med tednom) je poročalo 11,5 odstotka mladostnikov. Pri njih so opazili skrb zbujajoče zdravstvene motnje, predvsem visoko stopnjo stresa, depresijo, samomorilnost, agresivnost in motnje spanja. Za obe skupini mladostnikov je bila značilna permisivnost staršev, ki jih posledice pretirane uporabe sodobnih komunikacijskih sredstev za njihove odraščajoče otroke niso skrbele.
Omega-3 maščobne kisline (okrajšano ω-3 ali n-3) so esencialne, nepogrešljive maščobne kisline. Sami jih v telesu ne moremo ustvariti, zato jih moramo dobiti s hrano, podobno kot vitamine. Znanstveniki so v desetletjih intenzivnega proučevanja omega-3 maščob opravili mnogo kliničnih študij, ki dokazujejo, da so omega 3 maščobe bistvene za življenje, koristne za zdravje, da nas varujejo pred boleznimi in celo pomagajo pri zdravljenju. Nekateri strokovnjaki omega 3 priporočajo tudi za hujšanje.
Ključni poudarki:
Omega‑3 maščobne kisline (EPA, DHA, ALA) so esencialne za telo; podpirajo zdravje srca, možganov in zavirajo vnetne procese.
Bogati živalski viri vključujejo hladnovodne ribe (losos, skuša, sardine), rastlinski pa semena (chia, lanena, konopljina), orehi, listnata zelenjava in alge.
Uživanje omega‑3 koristno preprečuje srčne težave, izboljšuje kožno hidracijo, ohranja vitalnost in upočasnjuje proces staranja.
Omega 3 so ključne maščobne kisline za zdravje
Med njimi so za zdravje še posebej pomembne dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, kamor spadata eikozapentaenojska kislina (EPK) in dokozaheksaenojska kislina (DHK). Naše telo ju sicer lahko samo ustvari iz α-linolenske kisline, vendar zelo počasi in neučinkovito. Zato je zelo pomembno njuno zadostno uživanje s prehrano.
Omega-3 maščobe kisline so sestavni del bioloških ovojnic (membran) in vplivajo na njihovo delovanje. So predstopnja visoko reaktivnih snovi, imenovanih eikozanoidi, ki imajo pomembno bioregulacijsko vlogo in vplivajo na delovanje vseh celic in tkiv. Pomembne so v vseh življenjskih obdobjih, še posebno v zgodnjem razvoju, saj so membransko bogata tkiva tudi možgani in očesna mrežnica. Med zadnjo tretjino nosečnosti in v prvih mesecih življenja se v njih kopičijo velike količine EPK in DHK, ki sta pomembni za razvoj ostrine vida, za rast in psihomotorični razvoj dojenčka. Zato je njihova oskrba še posebej pomembna v času nosečnosti, dojenja ter v prvih mesecih življenja. Dojenček jih zaužije z materinim mlekom.
Raziskave kažejo, da omenjene maščobne kisline delujejo varovalno pred nekaterimi boleznimi, še posebno pred koronarnimi boleznimi srca in možgansko kapjo, avtoimunskimi boleznimi, Crohnovo boleznijo, rakom prsi, kolona in prostate, zmerno povišanim krvnim tlakom in revmatoidnem artritisu. Omega-3 dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline pomembno zmanjšajo smrtnost zaradi nenadne odpovedi srca, zmanjšajo motnje srčnega ritma, uravnavajo krvne lipide, delujejo proti nastanku krvnih strdkov, zmanjšajo aterosklerozo ter učinkujejo protivnetno in protirakavo.
V kateri hrani in živilih najdemo omega-3 maščobne kisline?
EPK in DHK nastajata v morskem rastlinskem planktonu, imenovan fitoplankton, ki je hrana morskim ribam in morskih sesalcem. Tako se obe maščobni kislini kopičita v maščobah morskih rib. Največ ju vsebujejo trske, slaniki, skuše in različna ribja olja. Rastlinska olja, kopenske rastline in meso kopenskih živali ju ne vsebujejo. S krmljenjem perutnine s krmo, ki vsebuje ribjo moko ali ribje olje, dobimo jajca in meso, ki prav tako vsebujeta omega 3 maščobne kisline, če tako krmimo krave in druge prežvekovalce, se poveča količina omega-3 maščobnih kislin le v mleku, ne pa tudi v maščobnem tkivu.
Tudi α-linolenska kislina spada v skupino omega 3 maščobnih kislin. Ustvarjajo jo nekatere kopenske rastline. Poenostavljeno lahko torej rečemo, da so kopenske rastline (rastlinska semena, žita, sadje in zelenjava) pomemben vir α-linolenske kisline, morske ribe, raki, školjke in polži pa najbogatejši vir EPK in DHK. α-linolenska kislina se mora najprej pretvoriti v EPK ali DHK, da dobi enak biološki učinek kot omenjeni kislini. Vendar kot že rečeno, pretvorba poteka zelo počasi in neučinkovito. Zato je zelo pomembno, da kot vir omega-3 maščobnih kislin ločimo prehranski pomen rastlin in rastlinskih olj na eni strani ter morskih rib, školjk in rakov na drugi.
Najboljši viri omega-3 maščobnih kislin
Seznam najboljših rastlinskih virov omega-3 maščobnih kislin
Chia semena
Lanena semena (olje)
Orehi (olje)
Enocelične zelene alge
Špinača
Rdeča alga
Tofu
Konopljina semena (olje)
Seznam najboljših živalskih virov omega-3 maščobnih kislin
Losos
Skuša
Sardine
Haringa
Trska
Bela riba
Jajca
Krilovo olje
Koliko omega 3 na dan?
Najbolje pokrijemo potrebe organizma po omega 3 maščobnih kislinah, če zaužijemo vsaj dve porciji morskih rib na teden. Dojenčki do dopolnjenega prvega leta starosti še ne smejo uživati morskih rib. Otrokom od enega leta dalje priporočamo 50 gramov morskih rib na teden, mladostnikom v starosti od 15 do 18 let 200 gramov na teden, odraslim pa 400 gramov na teden. Poleg tega lahko uživamo tudi ribja olja in olja alg. Obstajajo tudi živila, ki so z njimi obogatena, na primer mleko, jajca, sokovi, testenine in kruh.
Zelo dober in varen vir so tudi prehranski dodatki, ki imajo nadzorovano sestavo maščobnih kislin, na primer razmerje med DHK in EPK, zagotavljajo pa tudi neonesnaženost s težkimi kovinami, zlasti z živim srebrom, kar je še posebej pomembno za otroke, nosečnice in doječe matere. Hkrati z večjim uživanjem večkrat nenasičenih maščobnih kislin je pomembno, da zaužijemo tudi več antioksidantov, zlasti vitamina E.
Porušena razmerja
Prehrana v evolucijskem razvoju človeka je vsebovala izenačeno razmerje omega-6 in omega-3 maščobnih kislin (1 : 1). Današnje razmerje med njimi je porušeno in znaša od 10 : 1 do 25 : 1, kar kaže, da je v prehrani premalo omega 3 maščobnih kislin glede na dolgoročno izoblikovane človekove fiziološke potrebe. Veliko spremembo v načinu prehrane sta na prelomu prejšnjega stoletja povzročili proizvodnja rastlinskih olj kot bogatega vira omega-6 maščobnih kislin in moderno kmetijstvo, ki temelji na krmljenju z žitom, ki je prav tako znaten vir omega-6 maščobnih kislin.
Za sodobno prehrano v Evropi in Ameriki je značilno, da vsebuje preveč omega-6 maščob, ki jih pogosto nevede zaužijemo z različnimi rastlinskimi olji, na primer sončnično olje, bučno olje in premalo omega-3 maščob (laneno seme, olje oljne repice, olje enoceličnih alg, morske ribe). V Evropi v povprečju zaužijemo le 0,1 do 0,5 g EPK in DHK na dan, namesto priporočenih 0,5 do 1,0 grama.
Za zdravje bodočih rodov
Maščobno-kislinska sestava prehranskih maščob matere že pred zanositvijo in v času nosečnosti ter dojenja pomembno vpliva na oskrbo plodu (prek posteljice) in dojenega otroka z omega 3 maščobnimi kislinami. Ta je pomembna za razvoj živčevja pri plodu ter in pri razvoju dojenčka. Na Centru za nutricionistiko Pediatrične klinike v Ljubljani smo izvedli študijo o prehrani doječih mater v Sloveniji in ugotovili, da uživajo primerno količino maščob, a z neustrezno sestavo, in sicer preveč nasičenih maščob in premalo večkrat nenasičenih maščob.
Dodajanje ribjega olja v prehrano nosečnic v zadnji tretjini nosečnosti ugodno vpliva na večjo vsebnost DHK v krvi novorojenčkov. Poleg prehrane v nekaj zadnjih dneh vplivata na njeno vsebnost v materinem mleku tudi sestava in izkoriščanje maščobnih rezerv, na kar vpliva prehrana v daljšem časovnem obdobju ter sinteza iz α-linolenske kisline, ki poteka v organizmu doječe matere.
Čudež grenlandskih Eskimov
V sedemdesetih letih so ugotovili, da imajo na Grenlandiji živeči Eskimi kar osemkrat nižjo smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni kot Eskimi, živeči na Danskem, in kar 12,5-krat nižjo v primerjavi z Danci, živečimi na Danskem. Vzrok za razliko je bil v prehrani, in sicer velika količina zaužitih omega-3 dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin pri Eskimih, živečih na Grenlandiji. Zaužili so jih kar sedem gramov, medtem ko jih v razvitem svetu uživamo 0,06 grama na dan. Omenjena razlika v prehrani se je odražala tudi v sestavi krvnih lipidov.
Vegetarijanci potrebujejo dodatke
Vegetarijanci imajo praviloma v krvi nižje vsebnosti n-3 maščobnih kislin kot ostali. Prav tako imajo doječe matere, ki so vegetarijanke, nižje vsebnosti omega-3 maščobnih kislin v mleku kot matere, ki se prehranjujejo z mešano prehrano.
Pri strogi vegetarijanski prehrani je alfa-linolenska kislina (α- linolenska) edini prehranski vir omega 3 maščobnih kislin. Največ alfa-linolenske kisline vsebuje olje lanenih semen, v novejšem času pa se kot vir DHK v prehrani vegetarijancev uveljavlja tudi olje enoceličnih alg (‘single cell oil’). Poleg tega je za vegetarijance zelo pomembno, da skušajo čim bolj zmanjšati uživanje omega-6 maščobnih kislin.
Protivnetno delovanje
Raziskava Calderja (2010) poudarja, da imata omega-3 maščobni kislini EPA in DHA ključno vlogo pri uravnavanju vnetnih procesov v telesu. V organizmu se namreč pretvarjata v posebne spojine, imenovane rezolvini, ki pomagajo umirjati in razreševati vnetja. Poleg tega spreminjata sestavo celičnih membran, kar vpliva na prenos signalov med celicami in zmanjšuje nastajanje vnetnih mediatorjev, kot so citokini. Zaradi teh lastnosti se omega-3 vse pogosteje preučujejo kot naravna podpora pri kroničnih vnetnih boleznih, med katerimi je tudi revmatoidni artritis, kjer lahko pripomorejo k zmanjšanju bolečin in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.
Najpogostejša vprašanja
Kaj so omega-3 maščobne kisline in zakaj so pomembne?
Omega-3 maščobne kisline so esencialne maščobne kisline, ki jih telo ne more samo proizvesti, zato jih moramo vnesti s prehrano. Pomembne so za zdravo delovanje srca, možganov in sklepov ter za uravnavanje vnetnih procesov v telesu.
Kateri so najboljši viri omega-3 maščobnih kislin?
Omega-3 maščobne kisline najdemo v živalskih in rastlinskih virih. Med živalske vire spadajo ribe, kot so losos, skuša, sardine in haringa, jajca in krilovo olje. Med rastlinske vire pa sodijo chia semena, lanena semena, orehi, brstični ohrovt, špinača, rdeča alga, zelene enocelične alge, tofu in konopljina semena.
Kakšna je priporočena dnevna količina omega-3 maščobnih kislin?
Priporočena dnevna količina omega-3 maščobnih kislin se lahko razlikuje glede na starost, spol in zdravstveno stanje posameznika. Splošno priporočilo za odrasle je, da zaužijejo približno 250-500 mg EPA in DHA (vrste omega-3) na dan.
Ali so omega-3 dopolnila primerna za vsakogar?
Omega-3 prehranska dopolnila so na splošno varna za večino ljudi, vendar se je pred jemanjem dodatkov vedno dobro posvetovati s strokovnjakom v primeru nosečnosti, dojenja, ob določenih zdravstvenih stanjih ali ob jemanju določenih zdravil.
Kako lahko v svojo prehrano vključim več omega-3 maščobnih kislin?
Da bi povečali vnos omega-3 maščobnih kislin, lahko v svojo prehrano vključite več rib, kot so losos, skuša, sardine in haringa, domača jajca, dodajate lanena in chia semena v najljubšo solato (lahko tudi v obliki olja), uživate orehe, brstični ohrovt, špinačo, tofu ali konopljina semena.
Zadnje raziskave: Suh, S. W., idr. (2024). The Influence of n-3 Polyunsaturated Fatty Acids on Cognitive Function in Individuals Without Dementia: A Systematic Review and Dose–Response Meta-Analysis.BMC Medicine, 22, 109. Analiza 24 raziskav (9.660 udeležencev) je pokazala pozitivne učinke omega-3 na izvršilne funkcije v prvem letu jemanja – zlasti pri dnevnem vnosu nad 500 mg n-3 PUFA in do 420 mg EPA. Učinki so bili izrazitejši, kadar izhodiščne vrednosti EPA + DHA v krvi niso bile zelo nizke. Povezava do članka
V primerjavi z zdravilnimi rastlinami je uporaba gob v zdravilstvu precej redka in manj znana. V Evropi so v zdravilne namene uporabljali le nekaj vrst gob. Nekoliko več jih poznajo in uporabljalo kitajski zdravilci, ki iz nekaterih, zlasti lesnih gob, pripravljajo tudi zdravilne pripravke v obliki kapsul ali tablet. Malo je, denimo, znano, da je prava štorovka, ki raste tudi v Sloveniji, na Kitajskem v tradicionalni medicini uporabljana za zdravljenje bolezni pljuč, želodca, jeter, črevesja, živčevja in oči.
Jesenski meseci pomenijo razcvet gobarjenja, pri Slovencih zelo priljubljene dejavnosti, zato bomo tokrat predstavili nekatere vrste gob, ki naj bi imele tudi zdravilne učinke. Povzemamo jih po prispevku S. Krefta in B. Štruklja Zdravilnost gob, objavljenega v Farmacevtskem vestniku.
V Sloveniji najdemo podobno število rastlinskih vrst in vrst gob, obojih okrog 3000. Z izrazom gobe poimenujemo s prostim očesom vidne trosnjake gliv (glive spadajo v svoje kraljestvo, latinsko Fungi), predvsem vrste, ki spadajo med prostotrosnice ali bazidiomicete, manj pa zaprtotrosnice ali askomicete. V starejših virih, ki obravnavajo področje farmakognozije, najdemo poleg opisov zdravilnih rastlin tudi nekaj zdravilnih gob: bukovo kresilko (Fomes fomentarius), macesnovo gobo (Polyporus officinalis) in rdečo mušnico (Amanita muscaria). Med gobami, ki so doma predvsem na Kitajskem, pa omenimo vrste, ki se pogosto pojavljajo tudi v Evropi v obliki zdravilnih pripravkov in v kulinarične namene. Te vrste so: prava štorovka (Armillaria melea), svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum), velika zraščenka (Grifola frondosa), šiitake (Lentinula edodes) in bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus). Z raziskovanjem zdravilnih učinkov gob se ukvarjajo nekatere raziskovalne ustanove, med njimi tudi Katedra za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani in Katedra za patologijo in zaščito lesa na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
PRAVA ŠTOROVKA (Armillaria melea) je zanimiva goba, ki v velikih skupinah raste na drevesih ali štorih. Pogosta je tudi v Sloveniji, vendar zdravilne uporabe v našem ljudskem zdravilstvu ne poznamo. Nasprotno pa je prava štorovka na Kitajskem v tradicionalni medicini uporabljana za zdravljenje bolezni pljuč, želodca, jeter, črevesja, živčevja in oči. Kliničnih raziskav niso opravili, ugotovili pa so, da vsebuje učinkovine, ki zavirajo rast bakterij. Poleg tega so iz te gobe izolirali učinkovino, ki je pri poskusnih živalih povečala prekrvitev možganov.
SVETLIKAVA POLOŠČENKA (Ganoderma lucidum) je goba, ki se imenuje tako, ker ima svetlečo površino plodišča. Na Japonskem jo imenujejo reishi. Uspeva tudi v Ameriki in Evropi, vendar ni pogosta. Na Kitajskem in Japonskem jo uporabljajo že nekaj tisoč let za zdravljenje oziroma lajšanje velikega števila obolenj: bolezni jeter, vnetja ledvic, artritisa, astme, bronhitisa, povišanega krvnega tlaka, nespečnosti in še česa. Uspešno so jo pričeli gojiti pred četrt stoletja, do tedaj pa je bila silno draga. Na poskusih na živalih so ugotovili številne zdravilne učinke, ki so povezani z omenjenimi indikacijami. Žal pa jih, razen na Kitajskem, še niso potrdili z raziskavami na ljudeh.
VELIKA ZRAŠČENKA (Grifola frondosa) ima plodišča v obliki prekrivajočih se pahljačastih ali jezičastih lističev. Raste na štorih in koreninah. Tradicionalno jo uporabljajo na Japonskem, kjer jo imenujejo maitake. Zelo priljubljena je v Združenih državah Amerike in v Evropi, kjer menijo, da z njeno uporabo lahko preprečujemo nastanek raka. Priporočajo jo tudi že obolelim za rakom, ker naj bi okrepila imunski sistem. Uporabljajo jo tudi pri sladkorni bolezni in za zmanjševanje vsebnosti holesterola v krvi. S poskusi na živalih so te učinke potrdili, z raziskavami na ljudeh pa še ne.
ŠIITAKE (Lentinula edodes) je na Japonskem že nekaj sto let zelo cenjena goba, tako v zdravilstvu kot v prehrani. Gobo je dokaj enostavno gojiti in je po količini pridelave v svetovnem merilu na drugem mestu, takoj za šampinjoni. Vsebuje dve učinkovini, ki naj bi spodbujali delovanje imunskega sistema in preprečevali nastanek in razvoj rakavih celic, poleg tega naj bi goba spodbujala delovanje jeter, zavirala rast bakterij in preprečevala razvoj virusov. Objavili so rezultate številnih raziskav, v glavnem na poskusnih živalih. Kliničnih raziskav je bilo malo.
BUKOV OSTRIGAR (Pleurotus ostreatus) je užitna goba, ki jo uporabljamo v Evropi in Združenih državah Amerike v prehrani. Evropski raziskovalci pišejo tudi o zdravilnih učinkih. Ugotovili so, da vsebuje majhne količine lovastatina, učinkovine, ki jo sicer poznamo kot učinkovino iz skupine statinov in jo, predpisano na zdravniški recept, uporabljamo za zmanjševanje vsebnosti holesterola v krvi. Lovastatin je bil prvi znani statin, danes v zdravljenju uporabljamo že bolj izpopolnjene in učinkovitejše spojine iz te skupine. V Združenih državah Amerike je razširjeno uživanje tako imenovanega rdečega riža, ‘red yeast rice’, fermentiranega z glivo Monascus purpureus, ki proizvaja lovastatin. Rdeči riž je tam na voljo kot prehransko dopolnilo, vendar je v nekaterih zveznih državah prepovedan, ker vsebuje učinkovino, ki jo oziroma so jo proizvajalci zdravil tržili kot zdravilo na recept in jo tudi patentno zaščitili. Tudi v Sloveniji je lovastatin lahko v prodaji le kot zdravilo na zdravniški recept.
BUKOVA KRESILKA (Fomes fomentarius ali Polyporus fomentarius) je ena od nekdaj uporabljanih zdravilnih gob, ki raste tudi v Sloveniji. To je znana lesna goba, katere micelij zajeda debla rastočih in podrtih dreves, plodišče pa je vidno kot konzola, ki raste na deblu. Za uporabo v zdravilstvu so plodišču odstranili trde zunanje dele, mehkejši srednji del pa so najprej dobro sprali in nato kuhali v razredčenem lugu. Prekuhano tkivo so nato posušili in strli, da je nastala mehka, vlaknata snov v obliki preje – kosov vlaken, dolgih do enega metra in debelih 1,5 centimetra. To tkivo je sposobno vsrkati veliko količino vode, zato so ga uporabljali namesto vate pri oskrbi ran. Ugotovili so tudi, da takšna ‘preja’ zavira rast bakterij in virusov. Bukovo kresilko so včasih uporabljali tudi za netenje ognja. V ta namen so jo prepojili s solitrom (kalijev nitrat). Zadošča že ena iskra, da začne tako obdelano tkivo tleti.
MACESNOVA GOBA (Polyporus officinalis) je v Sloveniji izredno redka, skoraj iztrebljena. To je lesna goba, ki zajeda predvsem macesne. Vsebuje učinkovine, ki naj bi zmanjšale znojenje in so jo v ta namen nekoč uporabljali pri bolnikih s tuberkulozo. V večjih odmerkih pa plodišče macesnove gobe deluje kot močno odvajalo. Macesnovo gobo je poznal in uporabljal že grški zdravnik Dioskorid. V literaturi ni raziskav o učinkih macesnove gobe.
RDEČA MUŠNICA (Amanita muscaria) je ena najbolj znanih strupenih gob in zanimivo je, da ji pripisujejo tudi zdravilne učinke. Včasih so jo, namočeno v mleku, uporabljali za lovljenje muh, od tod tudi ime mušnica. Najpomembnejši učinkovini sta muscimol in ibotenska kislina. Muscimola v sveži gobi verjetno ni, nastal naj bi šele v organizmu, in to iz ibotenske kisline. Muscimol naj bi povzročal halucinogeno delovanje rdeče mušnice. Uporaba rdeče mušnice je bila zelo priljubljena med sibirskimi ljudstvi, pa tudi med ruskimi vojaki v prvi svetovni vojni. Zapisane so anekdote, da so se številni ruski vojaki, doma iz Sibirije, v ujetništvu v deželah srednje Evrope zastrupili z rdečo mušnico, saj je v tem delu Evrope vsebnost učinkovin dosti večja kot v daljni Sibiriji. Znano je tudi, da se obe učinkovini izločata iz telesa s sečem, zato ima lahko seč še močnejše delovanje, saj vsebuje še muscimol, ki nastane v organizmu. V sodobni medicini rdeče mušnice ne uporabljamo.
Češmin je pogosta sestavina pripravkov za lajšanje težav pri vnetjih žolčnika in žolčevodov ter za povečanje izločanja žolča. Nekateri češmin uvrščajo celo med strupene rastline, saj gre za zdravilno rastlino močnega učinka in nam prevelik odmerek lahko povzroči težave.
Navadni češmin (Berberis vulgaris) je razrasel, od enega do pet metrov visok trnast grm, ki raste po svetlih gozdovih in z grmovjem poraslih območjih po vsej Evropi. Ima majhne, ovalne, dva do pet centimetrov dolge in centimeter do dva široke liste, ki so v skupinah po dva do pet. Češmin cveti pozno spomladi. Cvetovi so rumeni. Plod je rdeča, podolgovata in ovalna jagoda, dolga do enega centimetra, ki dozori pozno poleti ali jeseni. Plodovi so užitni, vendar zelo kislega okusa. Drugi deli rastline vsebujejo alkaloide in jih uporabljamo le v zdravilski namen.
Grenka skorja
V Sloveniji droge iz navadnega češmina uporabljamo redko. Običajno pa uporabljamo skorjo (Berberidis cortex), ki jo nabiramo pozno jeseni. Na notranji strani je izrazito rumeno obarvana in je grenkega okusa. Plodove nabiramo, ko dozorijo, in jih uporabljamo za pripravo marmelad in sokov, lahko pa tudi kot dodatek k čajnim mešanicam.
Predvsem skorja vsebuje alkaloide izokinolinskega tipa, med katerimi je največ berberina. Nekateri ga prištevajo med strupene rastline, čeprav bi tej uvrstitvi težko pritrdili. Morda bo bolje, če rečemo, da gre za zdravilno rastlino močnega učinka. V skorji je kar do 12 odstotkov alkaloidov, v nekaterih sorodnih vrstah tudi do petnajst odstotkov. So izrazito rumeno obarvani, odtod tudi barva notranje plasti skorje. Pri zaužitju večje količine pripravkov iz skorje, ki preseže terapevtski odmerek berberina (več kot 0,2 grama), se lahko pojavijo neželeni učinki, kot so slabost, bruhanje, driska in bolečine v ledvicah.
V čajih je redko
Berberin in podobni alkaloidi imajo izrazit spazmolitični učinek, kar pomeni, da blažijo krče gladkega mišičevja. Zato so droge z berberinom (v Sloveniji je bolj znan krvavi mlečnik), pogosta sestavina pripravkov za lajšanje težav pri vnetjih žolčnika in žolčevodov ter za povečanje izločanja žolča, zlasti tinktur in tablet, manj pa zdravilnih čajev. Je tudi pogosta sestavina pripravkov, ki izboljšujejo prebavo in poleg češmina vsebujejo tudi druge zdravilne rastline. Zaradi neželenih učinkov, predvsem delovanja na srce, in vpliva na gladke mišice maternice, moramo biti pri uporabi previdni. Zato odsvetujemo pripravo in uporabo zdravilnih čajev in tinktur po lastni presoji.
Saj poznate tiste majhne jogurtove lončke, lončke namazov, sladoledov, kavic, itd.? Neverjetno, koliko smeti se nabere samo zato, ker ima vsaka stvar svoj lonček ali zavitek.
Prav embalaža je največja težava v današnjem svetu ekologije, ločevanja odpadkov in kopičenja smeti. Če pomislite, je prav tega zagotovo največ tudi pri vas doma. Ne gre za to, da ne bi bili osveščeni, pač pa se tako pač vrti svet. Tudi veganska hrana, ki je med najbolj previdnimi glede onesnaževanja planeta, mora biti pospravljena v neke vrste embalažo, mar ne? Kaj pa, če boste kmalu lahko pojedli tudi zavojček?
Ni potrebno veliko razmišljanja, da ugotovimo, kje se da dobiti najboljše zavitke oziroma kdo je tisti, ki je ‘pogruntal’ najboljšo embalažo. Mati Narava! Če malce pomislite, hitro ugotovite, da je narava najbolje »pospravila« najslajše stvari, kot so kokos, pomaranče, banane. Sicer tiste embalaže morda res ne morete pojesti, vendar pa kaže, da boste kmalu lahko pojedli tisto, v kateri bo pospravljena hrana, ki jo boste kupovali v trgovini. Mar ni to idealna rešitev?
Nov način
V ZDA namreč obstaja podjetje WikiCells, ki je z revolucionarno rešitvijo že poželo navdušenje brezštevilnih zagovornikov zdravega in ekološko osveščenega življenja. Pravijo, da je to način, kako počasi, a vztrajno in uspešno odstraniti plastiko in papir s seznama embalaže. »Tudi hrana, ki je dobra za vaše telo, postane zabavna, ko lahko z njo vred pojeste tudi njeno embalažo!« pravijo.
Gre za užitno, biorazgradljivo embalažo za živila vseh vrst. Navdih so vzeli prav iz narave, zato obstajata dve različici njihove embalaže. Ena je popolnoma užitna membrana, podobna tisti, ki obkroža grozd, in obvaruje hrano in je hkrati del nje. Druga pa je trda in je videti kot zunanja lupina, podobna kokosovemu orehu, in je v celoti razgradljiva.
Dobro delo
Izumitelj WikiCells je harvardski profesor David Edwards, ki je tudi izumil nadomestek za materiale iz polistirena za pakiranje, imenovan EcoCradle, ki uporablja gobe in kmetijske odpadke in je prav tako popolnoma biološko razgradljiva. To seveda še ne pomeni, da bodo zdaj vsi jedli svoje jogurtove lončke, pač pa je David našel dobro zamenjavo.
Uvedel je sladoled v užitni lupini in ima načrte za pomarančni sok, ki bo spravljen v nekakšni koži z okusom pomaranče, in vino, zapakirano v kožni torbici v okusu grozdja. V podobni raziskavi pa je pakistanska ekipa testirala premaze, osnovane na ogljikovih hidratih in beljakovinah, ki bi podaljšali rok trajanja svežega sadja. Njihova raziskava je pokazala, da je bilo sadje s pomočjo nekaterih premazov pri hladnejših temperaturah sveže do šest tednov. Kaj pravite, bi bili vi tega veseli?
Po izginotju volkulje Tonke prejšnji teden, je bila sedaj zakonito odstreljena še mlada volkulja Tia. Tia je bila dvoletna samica iz volčjega tropa Rog, v katerem naj bi po razpoložljivih podatkih živeli trije volkovi in letos najverjetneje niso imeli mladičev. Teritorij tega tropa je segal vsaj od Kočevja do Poloma, Črnomlja in Brezovice nad Kolpo. Raziskovalci iz Biotehniške fakultete so Tio ujeli in opremili s telemetrično ovratnico v okviru projekta SloWolf po treh mesecih terenskega dela v Kočevskem rogu. Tia je bila še zadnji volk, ki je bila opremljena s ovratnico, njeno spremljanje pa se je končalo že po dveh mesecih. Do sedaj še nobenega volka v Sloveniji niso mogli spremljati celo leto, kolikor traja življenjska doba ovratnice preden samodejno odpade. Potrjeno je preživel le en volk – samec Slavc, ki je po petih mesecih odšel v Italijo.
V mesecu septembru je odstrel volkov pri nas sicer dovoljen samo na pašnikih (v ostalih petih mesecih je bil odstrel dovoljen kjerkoli). Dosedanji odstrel volkov se je namreč izkazal za popolnoma neučinkovitega za preprečevanje škod na domačih živali, saj število odstreljenih volkov nima vpliva na njihovo plenjenje živine. Zato se je poskušalo z določbo, da je v tem mesecu dovoljen odstrel samo na pašnikih, vplivati na vedenje preživelih volkov, da bi se začeli izogibati pašnikov. Na pašniku, kjer je bila odstreljena Tia sicer do sedaj ni bilo še nobene škode zaradi napadov volkov.
“Refleksoterapija ali refleksna masaža lahko naredi veliko, če bi stopala masirali redno,” nam je povedala. “Ne vsak dan, ampak dva- do trikrat na teden, in se temu res posvetimo – dvajset minut za vsako stopalo, tako da se sprehodimo prav po vseh predelih. Pregledati moramo in masirati posebno tiste predele, ki so boleči. Na ta način se sproti prečistimo. “Zakaj ne refleksna masaža vsak dan? Zato ker se naslednji dan po masaži telo čisti. Vsak dan masiramo le, ko gre za akutne težave.
Ni potrebno veliko razmišljanja, da ugotovimo, kje se da dobiti najboljše zavitke oziroma kdo je tisti, ki je ‘pogruntal’ najboljšo embalažo. Mati Narava! Če malce pomislite, hitro ugotovite, da je narava najbolje »pospravila« najslajše stvari, kot so 