DomovZdravilne rastlineSkrivnostni svet zdravilnih gob

Skrivnostni svet zdravilnih gob

V primerjavi z zdravilnimi rastlinami je uporaba gob v zdravilstvu precej redka in manj znana. V Evropi so v zdravilne namene uporabljali le nekaj vrst gob. Nekoliko veฤ jih poznajo in uporabljalo kitajski zdravilci, ki iz nekaterih, zlasti lesnih gob, pripravljajo tudi zdravilne pripravke v obliki kapsul ali tablet. Malo je, denimo, znano, da je prava ลกtorovka, ki raste tudi v Sloveniji, na Kitajskem v tradicionalni medicini uporabljana za zdravljenje bolezni pljuฤ, ลพelodca, jeter, ฤrevesja, ลพivฤevja in oฤi.

Jesenski meseci pomenijo razcvet gobarjenja, pri Slovencih zelo priljubljene dejavnosti, zato bomo tokrat predstavili nekatere vrste gob, ki naj bi imele tudi zdravilne uฤinke. Povzemamo jih po prispevku S. Krefta in B. ล truklja Zdravilnost gob, objavljenega v Farmacevtskem vestniku.

V Sloveniji najdemo podobno ลกtevilo rastlinskih vrst in vrst gob, obojih okrog 3000. Z izrazom gobe poimenujemo s prostim oฤesom vidne trosnjake gliv (glive spadajo v svoje kraljestvo, latinsko Fungi), predvsem vrste, ki spadajo med prostotrosnice ali bazidiomicete, manj pa zaprtotrosnice ali askomicete. V starejลกih virih, ki obravnavajo podroฤje farmakognozije, najdemo poleg opisov zdravilnih rastlin tudi nekaj zdravilnih gob: bukovo kresilko (Fomes fomentarius), macesnovo gobo (Polyporus officinalis) in rdeฤo muลกnico (Amanita muscaria). Med gobami, ki so doma predvsem na Kitajskem, pa omenimo vrste, ki se pogosto pojavljajo tudi v Evropi v obliki zdravilnih pripravkov in v kulinariฤne namene. Te vrste so: prava ลกtorovka (Armillaria melea), svetlikava poloลกฤenka (Ganoderma lucidum), velika zraลกฤenka (Grifola frondosa), ลกiitake (Lentinula edodes) in bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus). Z raziskovanjem zdravilnih uฤinkov gob se ukvarjajo nekatere raziskovalne ustanove, med njimi tudi Katedra za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani in Katedra za patologijo in zaลกฤito lesa na Biotehniลกki fakulteti v Ljubljani.

Zdravilne gobe

PRAVA ล TOROVKA (Armillaria melea) je zanimiva goba, ki v velikih skupinah raste na drevesih ali ลกtorih. Pogosta je tudi v Sloveniji, vendar zdravilne uporabe v naลกem ljudskem zdravilstvu ne poznamo. Nasprotno pa je prava ลกtorovka na Kitajskem v tradicionalni medicini uporabljana za zdravljenje bolezni pljuฤ, ลพelodca, jeter, ฤrevesja, ลพivฤevja in oฤi. Kliniฤnih raziskav niso opravili, ugotovili pa so, da vsebuje uฤinkovine, ki zavirajo rast bakterij. Poleg tega so iz te gobe izolirali uฤinkovino, ki je pri poskusnih ลพivalih poveฤala prekrvitev moลพganov.

SVETLIKAVA POLOล ฤŒENKA (Ganoderma lucidum) je goba, ki se imenuje tako, ker ima svetleฤo povrลกino plodiลกฤa. Na Japonskem jo imenujejo reishi. Uspeva tudi v Ameriki in Evropi, vendar ni pogosta. Na Kitajskem in Japonskem jo uporabljajo ลพe nekaj tisoฤ let za zdravljenje oziroma lajลกanje velikega ลกtevila obolenj: bolezni jeter, vnetja ledvic, artritisa, astme, bronhitisa, poviลกanega krvnega tlaka, nespeฤnosti in ลกe ฤesa. Uspeลกno so jo priฤeli gojiti pred ฤetrt stoletja, do tedaj pa je bila silno draga. Na poskusih na ลพivalih so ugotovili ลกtevilne zdravilne uฤinke, ki so povezani z omenjenimi indikacijami. ลฝal pa jih, razen na Kitajskem, ลกe niso potrdili z raziskavami na ljudeh.

VELIKA ZRAล ฤŒENKA (Grifola frondosa) ima plodiลกฤa v obliki prekrivajoฤih se pahljaฤastih ali jeziฤastih listiฤev. Raste na ลกtorih in koreninah. Tradicionalno jo uporabljajo na Japonskem, kjer jo imenujejo maitake. Zelo priljubljena je v Zdruลพenih drลพavah Amerike in v Evropi, kjer menijo, da z njeno uporabo lahko prepreฤujemo nastanek raka. Priporoฤajo jo tudi ลพe obolelim za rakom, ker naj bi okrepila imunski sistem. Uporabljajo jo tudi pri sladkorni bolezni in za zmanjลกevanje vsebnosti holesterola v krvi. S poskusi na ลพivalih so te uฤinke potrdili, z raziskavami na ljudeh pa ลกe ne.

ล IITAKE (Lentinula edodes) je na Japonskem ลพe nekaj sto let zelo cenjena goba, tako v zdravilstvu kot v prehrani. Gobo je dokaj enostavno gojiti in je po koliฤini pridelave v svetovnem merilu na drugem mestu, takoj za ลกampinjoni. Vsebuje dve uฤinkovini, ki naj bi spodbujali delovanje imunskega sistema in prepreฤevali nastanek in razvoj rakavih celic, poleg tega naj bi goba spodbujala delovanje jeter, zavirala rast bakterij in prepreฤevala razvoj virusov. Objavili so rezultate ลกtevilnih raziskav, v glavnem na poskusnih ลพivalih. Kliniฤnih raziskav je bilo malo.

BUKOV OSTRIGAR (Pleurotus ostreatus) je uลพitna goba, ki jo uporabljamo v Evropi in Zdruลพenih drลพavah Amerike v prehrani. Evropski raziskovalci piลกejo tudi o zdravilnih uฤinkih. Ugotovili so, da vsebuje majhne koliฤine lovastatina, uฤinkovine, ki jo sicer poznamo kot uฤinkovino iz skupine statinov in jo, predpisano na zdravniลกki recept, uporabljamo za zmanjลกevanje vsebnosti holesterola v krvi. Lovastatin je bil prvi znani statin, danes v zdravljenju uporabljamo ลพe bolj izpopolnjene in uฤinkovitejลกe spojine iz te skupine. V Zdruลพenih drลพavah Amerike je razลกirjeno uลพivanje tako imenovanega rdeฤega riลพa, โ€˜red yeast riceโ€™, fermentiranega z glivo Monascus purpureus, ki proizvaja lovastatin. Rdeฤi riลพ je tam na voljo kot prehransko dopolnilo, vendar je v nekaterih zveznih drลพavah prepovedan, ker vsebuje uฤinkovino, ki jo oziroma so jo proizvajalci zdravil trลพili kot zdravilo na recept in jo tudi patentno zaลกฤitili. Tudi v Sloveniji je lovastatin lahko v prodaji le kot zdravilo na zdravniลกki recept.

Bukova kresilka

BUKOVA KRESILKA (Fomes fomentarius ali Polyporus fomentarius) je ena od nekdaj uporabljanih zdravilnih gob, ki raste tudi v Sloveniji. To je znana lesna goba, katere micelij zajeda debla rastoฤih in podrtih dreves, plodiลกฤe pa je vidno kot konzola, ki raste na deblu. Za uporabo v zdravilstvu so plodiลกฤu odstranili trde zunanje dele, mehkejลกi srednji del pa so najprej dobro sprali in nato kuhali v razredฤenem lugu. Prekuhano tkivo so nato posuลกili in strli, da je nastala mehka, vlaknata snov v obliki preje โ€“ kosov vlaken, dolgih do enega metra in debelih 1,5 centimetra. To tkivo je sposobno vsrkati veliko koliฤino vode, zato so ga uporabljali namesto vate pri oskrbi ran. Ugotovili so tudi, da takลกna โ€˜prejaโ€™ zavira rast bakterij in virusov. Bukovo kresilko so vฤasih uporabljali tudi za netenje ognja. V ta namen so jo prepojili s solitrom (kalijev nitrat). Zadoลกฤa ลพe ena iskra, da zaฤne tako obdelano tkivo tleti.

MACESNOVA GOBA (Polyporus officinalis) je v Sloveniji izredno redka, skoraj iztrebljena. To je lesna goba, ki zajeda predvsem macesne. Vsebuje uฤinkovine, ki naj bi zmanjลกale znojenje in so jo v ta namen nekoฤ uporabljali pri bolnikih s tuberkulozo. V veฤjih odmerkih pa plodiลกฤe macesnove gobe deluje kot moฤno odvajalo. Macesnovo gobo je poznal in uporabljal ลพe grลกki zdravnik Dioskorid. V literaturi ni raziskav o uฤinkih macesnove gobe.

Rdeฤa muลกnica

RDEฤŒA MUล NICA (Amanita muscaria) je ena najbolj znanih strupenih gob in zanimivo je, da ji pripisujejo tudi zdravilne uฤinke. Vฤasih so jo, namoฤeno v mleku, uporabljali za lovljenje muh, od tod tudi ime muลกnica. Najpomembnejลกi uฤinkovini sta muscimol in ibotenska kislina. Muscimola v sveลพi gobi verjetno ni, nastal naj bi ลกele v organizmu, in to iz ibotenske kisline. Muscimol naj bi povzroฤal halucinogeno delovanje rdeฤe muลกnice. Uporaba rdeฤe muลกnice je bila zelo priljubljena med sibirskimi ljudstvi, pa tudi med ruskimi vojaki v prvi svetovni vojni. Zapisane so anekdote, da so se ลกtevilni ruski vojaki, doma iz Sibirije, v ujetniลกtvu v deลพelah srednje Evrope zastrupili z rdeฤo muลกnico, saj je v tem delu Evrope vsebnost uฤinkovin dosti veฤja kot v daljni Sibiriji. Znano je tudi, da se obe uฤinkovini izloฤata iz telesa s seฤem, zato ima lahko seฤ ลกe moฤnejลกe delovanje, saj vsebuje ลกe muscimol, ki nastane v organizmu. V sodobni medicini rdeฤe muลกnice ne uporabljamo.

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJล E