V primerjavi z zdravilnimi rastlinami je uporaba gob v zdravilstvu precej redka in manj znana. V Evropi so v zdravilne namene uporabljali le nekaj vrst gob. Nekoliko veฤ jih poznajo in uporabljalo kitajski zdravilci, ki iz nekaterih, zlasti lesnih gob, pripravljajo tudi zdravilne pripravke v obliki kapsul ali tablet. Malo je, denimo, znano, da je prava ลกtorovka, ki raste tudi v Sloveniji, na Kitajskem v tradicionalni medicini uporabljana za zdravljenje bolezni pljuฤ, ลพelodca, jeter, ฤrevesja, ลพivฤevja in oฤi.
Jesenski meseci pomenijo razcvet gobarjenja, pri Slovencih zelo priljubljene dejavnosti, zato bomo tokrat predstavili nekatere vrste gob, ki naj bi imele tudi zdravilne uฤinke. Povzemamo jih po prispevku S. Krefta in B. ล truklja Zdravilnost gob, objavljenega v Farmacevtskem vestniku.
V Sloveniji najdemo podobno ลกtevilo rastlinskih vrst in vrst gob, obojih okrog 3000. Z izrazom gobe poimenujemo s prostim oฤesom vidne trosnjake gliv (glive spadajo v svoje kraljestvo, latinsko Fungi), predvsem vrste, ki spadajo med prostotrosnice ali bazidiomicete, manj pa zaprtotrosnice ali askomicete. V starejลกih virih, ki obravnavajo podroฤje farmakognozije, najdemo poleg opisov zdravilnih rastlin tudi nekaj zdravilnih gob: bukovo kresilko (Fomes fomentarius), macesnovo gobo (Polyporus officinalis) in rdeฤo muลกnico (Amanita muscaria). Med gobami, ki so doma predvsem na Kitajskem, pa omenimo vrste, ki se pogosto pojavljajo tudi v Evropi v obliki zdravilnih pripravkov in v kulinariฤne namene. Te vrste so: prava ลกtorovka (Armillaria melea), svetlikava poloลกฤenka (Ganoderma lucidum), velika zraลกฤenka (Grifola frondosa), ลกiitake (Lentinula edodes) in bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus). Z raziskovanjem zdravilnih uฤinkov gob se ukvarjajo nekatere raziskovalne ustanove, med njimi tudi Katedra za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani in Katedra za patologijo in zaลกฤito lesa na Biotehniลกki fakulteti v Ljubljani.
PRAVA ล TOROVKA (Armillaria melea) je zanimiva goba, ki v velikih skupinah raste na drevesih ali ลกtorih. Pogosta je tudi v Sloveniji, vendar zdravilne uporabe v naลกem ljudskem zdravilstvu ne poznamo. Nasprotno pa je prava ลกtorovka na Kitajskem v tradicionalni medicini uporabljana za zdravljenje bolezni pljuฤ, ลพelodca, jeter, ฤrevesja, ลพivฤevja in oฤi. Kliniฤnih raziskav niso opravili, ugotovili pa so, da vsebuje uฤinkovine, ki zavirajo rast bakterij. Poleg tega so iz te gobe izolirali uฤinkovino, ki je pri poskusnih ลพivalih poveฤala prekrvitev moลพganov.
SVETLIKAVA POLOล ฤENKA (Ganoderma lucidum) je goba, ki se imenuje tako, ker ima svetleฤo povrลกino plodiลกฤa. Na Japonskem jo imenujejo reishi. Uspeva tudi v Ameriki in Evropi, vendar ni pogosta. Na Kitajskem in Japonskem jo uporabljajo ลพe nekaj tisoฤ let za zdravljenje oziroma lajลกanje velikega ลกtevila obolenj: bolezni jeter, vnetja ledvic, artritisa, astme, bronhitisa, poviลกanega krvnega tlaka, nespeฤnosti in ลกe ฤesa. Uspeลกno so jo priฤeli gojiti pred ฤetrt stoletja, do tedaj pa je bila silno draga. Na poskusih na ลพivalih so ugotovili ลกtevilne zdravilne uฤinke, ki so povezani z omenjenimi indikacijami. ลฝal pa jih, razen na Kitajskem, ลกe niso potrdili z raziskavami na ljudeh.
VELIKA ZRAล ฤENKA (Grifola frondosa) ima plodiลกฤa v obliki prekrivajoฤih se pahljaฤastih ali jeziฤastih listiฤev. Raste na ลกtorih in koreninah. Tradicionalno jo uporabljajo na Japonskem, kjer jo imenujejo maitake. Zelo priljubljena je v Zdruลพenih drลพavah Amerike in v Evropi, kjer menijo, da z njeno uporabo lahko prepreฤujemo nastanek raka. Priporoฤajo jo tudi ลพe obolelim za rakom, ker naj bi okrepila imunski sistem. Uporabljajo jo tudi pri sladkorni bolezni in za zmanjลกevanje vsebnosti holesterola v krvi. S poskusi na ลพivalih so te uฤinke potrdili, z raziskavami na ljudeh pa ลกe ne.
ล IITAKE (Lentinula edodes) je na Japonskem ลพe nekaj sto let zelo cenjena goba, tako v zdravilstvu kot v prehrani. Gobo je dokaj enostavno gojiti in je po koliฤini pridelave v svetovnem merilu na drugem mestu, takoj za ลกampinjoni. Vsebuje dve uฤinkovini, ki naj bi spodbujali delovanje imunskega sistema in prepreฤevali nastanek in razvoj rakavih celic, poleg tega naj bi goba spodbujala delovanje jeter, zavirala rast bakterij in prepreฤevala razvoj virusov. Objavili so rezultate ลกtevilnih raziskav, v glavnem na poskusnih ลพivalih. Kliniฤnih raziskav je bilo malo.
BUKOV OSTRIGAR (Pleurotus ostreatus) je uลพitna goba, ki jo uporabljamo v Evropi in Zdruลพenih drลพavah Amerike v prehrani. Evropski raziskovalci piลกejo tudi o zdravilnih uฤinkih. Ugotovili so, da vsebuje majhne koliฤine lovastatina, uฤinkovine, ki jo sicer poznamo kot uฤinkovino iz skupine statinov in jo, predpisano na zdravniลกki recept, uporabljamo za zmanjลกevanje vsebnosti holesterola v krvi. Lovastatin je bil prvi znani statin, danes v zdravljenju uporabljamo ลพe bolj izpopolnjene in uฤinkovitejลกe spojine iz te skupine. V Zdruลพenih drลพavah Amerike je razลกirjeno uลพivanje tako imenovanega rdeฤega riลพa, โred yeast riceโ, fermentiranega z glivo Monascus purpureus, ki proizvaja lovastatin. Rdeฤi riลพ je tam na voljo kot prehransko dopolnilo, vendar je v nekaterih zveznih drลพavah prepovedan, ker vsebuje uฤinkovino, ki jo oziroma so jo proizvajalci zdravil trลพili kot zdravilo na recept in jo tudi patentno zaลกฤitili. Tudi v Sloveniji je lovastatin lahko v prodaji le kot zdravilo na zdravniลกki recept.
BUKOVA KRESILKA (Fomes fomentarius ali Polyporus fomentarius) je ena od nekdaj uporabljanih zdravilnih gob, ki raste tudi v Sloveniji. To je znana lesna goba, katere micelij zajeda debla rastoฤih in podrtih dreves, plodiลกฤe pa je vidno kot konzola, ki raste na deblu. Za uporabo v zdravilstvu so plodiลกฤu odstranili trde zunanje dele, mehkejลกi srednji del pa so najprej dobro sprali in nato kuhali v razredฤenem lugu. Prekuhano tkivo so nato posuลกili in strli, da je nastala mehka, vlaknata snov v obliki preje โ kosov vlaken, dolgih do enega metra in debelih 1,5 centimetra. To tkivo je sposobno vsrkati veliko koliฤino vode, zato so ga uporabljali namesto vate pri oskrbi ran. Ugotovili so tudi, da takลกna โprejaโ zavira rast bakterij in virusov. Bukovo kresilko so vฤasih uporabljali tudi za netenje ognja. V ta namen so jo prepojili s solitrom (kalijev nitrat). Zadoลกฤa ลพe ena iskra, da zaฤne tako obdelano tkivo tleti.
MACESNOVA GOBA (Polyporus officinalis) je v Sloveniji izredno redka, skoraj iztrebljena. To je lesna goba, ki zajeda predvsem macesne. Vsebuje uฤinkovine, ki naj bi zmanjลกale znojenje in so jo v ta namen nekoฤ uporabljali pri bolnikih s tuberkulozo. V veฤjih odmerkih pa plodiลกฤe macesnove gobe deluje kot moฤno odvajalo. Macesnovo gobo je poznal in uporabljal ลพe grลกki zdravnik Dioskorid. V literaturi ni raziskav o uฤinkih macesnove gobe.
RDEฤA MUล NICA (Amanita muscaria) je ena najbolj znanih strupenih gob in zanimivo je, da ji pripisujejo tudi zdravilne uฤinke. Vฤasih so jo, namoฤeno v mleku, uporabljali za lovljenje muh, od tod tudi ime muลกnica. Najpomembnejลกi uฤinkovini sta muscimol in ibotenska kislina. Muscimola v sveลพi gobi verjetno ni, nastal naj bi ลกele v organizmu, in to iz ibotenske kisline. Muscimol naj bi povzroฤal halucinogeno delovanje rdeฤe muลกnice. Uporaba rdeฤe muลกnice je bila zelo priljubljena med sibirskimi ljudstvi, pa tudi med ruskimi vojaki v prvi svetovni vojni. Zapisane so anekdote, da so se ลกtevilni ruski vojaki, doma iz Sibirije, v ujetniลกtvu v deลพelah srednje Evrope zastrupili z rdeฤo muลกnico, saj je v tem delu Evrope vsebnost uฤinkovin dosti veฤja kot v daljni Sibiriji. Znano je tudi, da se obe uฤinkovini izloฤata iz telesa s seฤem, zato ima lahko seฤ ลกe moฤnejลกe delovanje, saj vsebuje ลกe muscimol, ki nastane v organizmu. V sodobni medicini rdeฤe muลกnice ne uporabljamo.