Misija: Zeleno

Bodi Eko
-
0

BTC City, danes najpomembnejše slovensko poslovno, nakupovalno, rekreativno – zabaviščno in kulturno središče postaja pomembno gonilo zelene preobrazbe Slovenije.  Vodstvo družbe se je letos odločilo za izvedbo strateškega projekta Misija: Zeleno.

Skupaj z marketinško agencijo, specializirano za trajnostni razvoj, Fit media d.o.o., so razvili celostno strategijo, s katero se bo BTC City postopno preobražal v zeleno mesto. Strategija je integralna, saj vključuje vse strateške javnosti. Pomembno je, da je zgodba akcijska in motivacijska.  Povzeli so jo z dvema besedama: misija in zeleno. Misija vključuje akcijo, drznost, pogum, vztrajnost in sodelovanje. Zelena barva pa simbolizira upanje in rast. Cilj misije je ZELENO mesto na vseh segmentih. S tem soustvarjajo zeleno prestolnico in zeleno državo.

Misija: zeleno

BTC je EKO!

  • Misija: Zeleno vključuje več področij. Med najpomembnejšimi so upravljanje z odpadki, energetska učinkovitost, odgovorno ravnanje z vodo, trajnostni promet, varnost in druga področja družbene odgovornosti.
  • V BTC-ju odpadke skrbno ločujejo (več kot 60 %). Vzpostavili so sistem sprotnega pobiranja in ločevanja odpadkov, imajo svoje ekološke postaje in stiskalnice odpadkov. V Centralni ekološki postaji odpadke ločujejo na kar 24 frakcij.
  • Načrtno znižujejo porabo energije. Zamenjujejo energijsko neučinkovito razsvetljavo z LED tehnologijo. Tako prihranijo več kot 500 tisoč KWH letno in zmanjšajo za več kot 200 ton izpustov ogljikovega dioksida. Samo za reklamne panoje so tako zmanjšali porabo električne energije kar za 20-krat. Junija 2012 so postavili že tretjo lastno sončno elektrarno. Vse tri sončne elektrarne skupaj proizvedejo že blizu dva milijona kWh električne energije na leto.
  • Z vodo ravnajo varčno in preudarno. Za potrebe dopolnjevanja vode v bazene uporabljajo vrtino, kjer lahko mesečno načrpajo do 3.500 kubičnih metrov vode.
  • Zeleni promet: Na območju BTC City Ljubljana vozi brezplačni city bus, imajo pa tudi novo električno vozilo, namenjeno odvažanju različnih odpadkov. Za polnjenje svojega akumulatorja porabi zgolj 18 kWh električne energije, kar zadostuje za 80 prevoženih kilometrov.

Mangov smoothie

Bodi Eko
-
0

Popestrite si dopoldne z zdravim mangovim smoothiejem!

Mangov smoothie

  • 1/4 avokada
  • pol manga
  • velik kozarec sojinega mleka
  • pol kozarca kokosove vode
  • dva lista blitve

Avokado in mango razrežite na kocke in skupaj z ostalimi sestavinami sesekljajte in zmešajte v mešalniku.

Sprostimo se na vrtu

Bodi Eko
-
0

Stres, pomanjkanje časa, spanja, hitenje, roki; vse to so značilnosti sodobnega urbanega življenjskega ritma. In če si ne znamo vzeti nekaj časa samo zase, lahko kaj kmalu naše zdravje utrpi škodo. Zato je toliko pomembneje, da si prostor našega bivanja uredimo tako, da se bomo v njem počutili domače in se vsaj za nekaj trenutkov odklopili od zunanjega sveta.

Sprostitev. Načinov sprostitve je več, mednje pa spada tudi vrtnarska aktivnost in bivanje med rastlinami. A tudi med ljubitelji rastlin obstajajo ogromne razlike. Medtem ko je za ene največja sprostitev delo na vrtu, kot je sajenje, setev, okopavanje in pobiranje pridelka, se bodo drugi najbolje počutili na ležalniku ob dobri knjigi in kozarcu vina.

Ureditev vrta. Vrt si uredimo tako, da bomo v njem resnično uživali. Ljubitelji narave prisegajo na posnemanje naravnih biotopov, spet drugi na sodobne ureditve s skoraj matematično razporeditvijo vrtnih elementov in rastlin. Za nasvet lahko povprašamo tudi strokovnjaka, sploh če gre za večje projekte, ki jih sami prav gotovo ne bi zmogli. Ta nam bo znal svetovati in prisluhniti našim željam, predvsem pa oboje mojstrsko povezati v končno podobo. 

Sproščanje na vrtuBarve vrta. Umirjene barve delujejo sproščujoče, zato naj bo vrt ali del vrta zasajen s primernimi barvnimi kombinacijami. Žive barve cvetja, sploh če je spekter barv širok, delujejo nepovezano in celo bahavo, med dokazano najbolj sproščujoče barve pa spadajo različni odtenki zelene in modre. Uporaba teh ustvarja miren, uravnotežen in manj čustven prostor, ki deluje pozitivno na naše počutje. Zakaj takšna reakcija pri teh dveh barvah, še ni docela dognano. Morda gre zgolj za naključje ali pa se odgovor skriva v valovni dolžini barv in njihovem učinkovanju na naše možgane. Nekatere najnovejše študije so pokazale, da se nam, kadar smo obkroženi z zeleno barvo, znižata tako utrip kot pritisk, medtem ko se pri rdeči ali oranžni povečata. V vrtu naj najdejo svoje mesto tudi vedno zelene rastline, ki so zanimive vse leto. Rastlina z idealno kombinacijo barv, je sivka, zato ne sme manjkati v nobenem vrtu; je trpežna, nezahtevna, lepa, dišavna in uporabna.

Družinski vrt. Takšni vrtovi potrebujejo veliko prostora za športne aktivnosti mlajših članov, del površine, vključno s teraso, pa opremimo z udobnim pohištvom za sproščujoče druženje. Včasih si bomo zaželeli tudi popolne samote in miru, za kar bo poskrbljeno s preprosto klopjo sredi bujnega zelenja, do koder lahko vodi preprosta pot v senci sadnih ali okrasnih dreves.

Dnevna soba na prostem. Na vrtu si lahko uredimo dnevno sobo na prostem z vsemi potrebnimi elementi za popolno sprostitev in uživanje na svežem zraku. Zaradi zunanjih dejavnikov izbiramo vrtno pohištvo, ki je trpežno tako na sonce kot na dež, zato naj bodo materiali vodoodporni in enostavni za čiščenje. Pri takšni ureditvi so značilne tlakovane površine, stopnice, različni nivoji in malo travnatih površin.

Vodni motiv. Voda vnaša v vrt prav poseben čar. Žuborenje potočka in valovanje morja delujeta pomirjujoče, zato so različni vodni motivi cenjeni tako v manjših kot tudi v večjih vrtovih. Majhen ribnik je neločljivo povezan z mirom in tišino, vendar mora biti tako ta kot katerikoli drug vodni motiv skladen s preostalim delom vrta.

Feng šui. Feng šui je starodavna umetnost oblikovanja zunanjega in notranjega prostora, ki ustvari mirno in vedro mesto s prostim pretokom energije. V takšnem okolju naši možgani vpijajo pozitivna valovanja, kar vpliva na umiritev telesa in duha. Metoda ureditve po feng šuiju se sestoji iz petih elementov: zemlja (kamen, glineni lonci, zemlja), les (lesene klopi, lesene opore, leseni sadilniki za rastline …), voda (ribnik, potok …), ogenj (vrtne luči, lanterne, ognjišče …) ter kovina (kovinski oporniki, dekoracije, zvončki …).

Delo na vrtu kot sprostitev. Pri delu na vrtu svoje misli preusmerimo in se popolnoma posvetimo rastlinam. Obenem pa se na vrtu sproščamo tudi fizično, zato smo kasneje prijetno utrujeni in se počitek v senci in v udobnem sedežu odlično prileže. Seveda vse to velja, dokler nam je delo na vrtu v užitek in ga opravljamo z veseljem. Prav gotovo pa bomo pri vrtnarjenju naleteli tudi na težave, ki pa bodo manjše, če bomo dobro poznali rastline in rastne razmere svojega vrta. Previdnost velja tudi pri opravilih, ki zahtevajo večjo moč, kot je na primer dvigovanje vreč z gnojili, zemlje za rastline v koritu ipd., in tistih del, ki jih opravljamo dalj časa bodisi sklonjeni ali v čepe.

Vrt si uredimo tako, da bomo v njem dejansko uživali, saj je sprostitev po napornem delavniku ključnega pomena ne le za naše zdravje, ampak tudi za delo, s katerim si služimo vsakdanji kruh.

Robert Mabič, arhiv Zdravja

Poskrbimo za dobro odpornost naših malčkov

Bodi Eko
-
0

Tudi vam nagaja ta velika sprememba temperatur? Razlike so velike, zjutraj se oblečemo v topla oblačila in jih popoldne pridno slačimo. Če je že nam neprijetno, kako je šele našim malčkom?

Mali sončki so še malce šibkejši v svoji odpornosti in pripravljenosti na to vmesno obdobje med zimo in poletjem, ki prinaša prvi mrzli veter, delčke indijanskega poletja in seveda tudi prve prehlade in gripe, grlobole, kihanja in smrkanja. Odrasli že znamo poskrbeti zase, naši najmlajši pa so odvisni od nas, zato je nujno, da vemo, kako poskrbeti za njihovo odpornost.

Vitamini za otrokeNajpomembnejše je, da je otrok zdrav v celoti, kar seveda pomeni predvsem to, da skrbimo za njegov imunski sistem. Tako mora otrok pridobiti dovolj kvalitetnega spanja, piti dovolj tekočine in uživati uravnoteženo prehrano, obogateno z vitamini in minerali. Naj uživa dovolj sadja in zelenjave, poskrbite tudi za njegovo gibanje na svežem zraku in ga seveda primerno oblecite. V tem prehodnem obdobju to nujno vključuje oblačenje po plasteh, da je otrok »kot čebulica«. Naj bodo oblačila iz naravnih materialov in nikakor sintetičnih, da lahko koža prosto diha in raje mu oblecite tri tanjše plasti oblačil kot pa eno ali dve debeli. Tako ga boste lahko prilagajali spremenljivim temperaturam, da mu ne bo niti vroče niti mrzlo, s čimer se boste izognili pretiranemu potenju ali prepihu, najslabša pa je tako kombinacija obojega.

Priporočamo seveda dovolj vitaminov A, B1, B2, B3, C in E ter veliko železa, cinka in kalcija, pa naj gre za obrambo v obliki preventive ali pa za zdravljenje že očitnega smrkavega noska in kašljajočega grla. Starši se zadnja leta vedno raje izogibajo antibiotikom in se raje poslužujejo vitaminov v obliki šumečih tablet, praškov in podobnih napitkov, s pomočjo katerih lahko otroku pomagate vnesti dodatne količine v bolno telo. Običajno so šumeče tablete otrokom tudi »zabavne na pogled« in jih tako morda lažje prepričamo, da napitke popijejo.

Vendar pa obstaja veliko naravnih načinov za krepitev organizma, ki mora biti močno, da se lahko obrani virusov, bakterij in podobnih vsiljivcev. Dobra stara limona in njen sok sta še vedno sposobna čudežev, tako kot pomaranče, sok acerole, med ali javorjev sirup v čaju ali pa kar tako, ameriški slamnik, cimet in topla slana voda za grgranje. Posezite tudi po svežem sadju in zelenjavi (tudi nepriljubljena špinača ima ogromno hranil) in seveda počitku. Počitek pa seveda velja le za takrat, ko je otrok že bolan. V zdravem obdobju sta redno gibanje in telovadba izvrsten način za krepitev imunskega sistema in odpornosti organizma.

——————————————————————————————————————————————-

Floradix® Kindervital za otroke

Deset vitaminov s kalcijem v zeliščnem toniku prijetnega okusa za krepitev odpornosti in zdrav razvoj naših malčkov že od 6. meseca dalje. Odličen je pomešan z vodo ali jabolčnim sokom. Kindervital je brez dodanega sladkorja ter ne vsebuje umetnih dodatkov, kemičnih konzervansov, barvil, alkohola, kvasa in laktoze.

Floradix Kindervital za otroke je:

  • okusen, popolnoma naraven tonik za otroke z 9 vitamini in kalcijem
  • brez dodanega sladkorja, kemičnih konzervansov in barvil, alkohola in kvasa
  • odlično vitaminsko-mineralno dopolnilo k prehrani otrok že od 6. meseca dalje

 Pokličite na 080 3235 za brezplačni vzorec ali naročilo.

Floradix Kindervital——————————————————————————————————————————————-

Med stvarmi, ki jih vnašamo v svoje telo, se vedno znova znajdejo takšne in drugačne kemikalije, zato pazite, da bodo vaši malčki kar čim manj v stiku z njimi, pa naj gre za plastične igrače, gospodinjske izdelke ali pa nekvalitetna oblačila.
odpornost otrokVeliko je govora tudi o cepljenjih proti določenim boleznim, kar je seveda osebna odločitev vsakega starša. Če se odločite, da boste otroke cepili ali ne, vsekakor je treba skrbeti za njihovo dobrobit, saj smo mi vse, kar imajo. Doječi dojenčki tako z materinim mlekom dobijo veliko potrebnih snovi za uničevanje škodljivih virusov in bacilov.

Da pa bi vam še malce olajšali boj s prehladom, vam s petimi točkami nudimo kratke nasvete, kaj storiti:

  1. Naj si otrok redno umiva roke.
  2. Naučite ga kihati v robček, če pa ga nima pri sebi, naj kihne v pregib roke, da ne bo z dotikom prenesel bacilov.
  3. Ne dovolite, da bi si delil hrano in pijačo z drugimi otroki.
  4. Poskrbite za zdravo in uravnoteženo prehrano.
  5. Poskrbite za njegovo gibanje (oziroma počitek, če je že bolan).

Kemikalije so povsod

Bodi Eko
-
0

Strokovnjaki za okoljsko toksikologijo z univerze Baylor so predlagali kompleksnejši pristop k napovedovanju okoljske varnosti kemikalij na podlagi obstoječih podatkov za druge, podobne kemikalije.

Kemikalije

Za številne kemične snovi, ki jih uporabljamo vsak dan, na primer v sredstvih za čiščenje, barvah ter izdelkih, kot so oblačila, pohištvo in električne naprave, strokovnjaki nimajo dovolj podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenili njihov vpliv na okolje in zdravje človeka. Z namenom izboljšanja upravljanja tveganj, ki jih predstavljajo te kemikalije, in izboljšanja varovanja človekovega zdravja in okolja, je Evropska unija leta 2007 sprejela uredbo o registraciji, ovrednotenju, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH). Proizvajalci in uvozniki morajo svojim nadaljnjim uporabnikom zagotoviti vse informacije o tveganju, ki jih ti potrebujejo za varno uporabo snovi.

Raven varnosti določene kemikalije za okolje in zdravje bi lahko namesto z opravljanjem vedno novih testov, ki se običajno izvajajo tudi na živalih, predvideli z uporabo statističnih in matematičnih modelov. Z njimi je mogoče napovedati toksičnost snovi na podlagi kemijske strukture učinkovin, pojasnjuje dr. Spencer Williams. Modeli napovedovanja toksičnosti naj bi bili zelo uporabni prav za vladne agencije, ki imajo opravka z novimi kemikalijami z nepoznanimi varnostnimi deklaracijami, še dodaja strokovnjak z Baylorja.

Z obvladovanjem stresa do lepše kože

Bodi Eko
-
0

Vsak, ki ima katero od kroničnih vnetnih kožnih bolezni, na primer luskavico, rozaceo ali akne, ve, da so nepredvidljivi izbruhi bolezni povezani s precejšnjim stresom in slabo vplivajo na splošno počutje. Kopičijo se tudi dokazi o povezavi med človekovim psihičnim počutjem, stresom in stanjem kože.

Stres in vpliv na kožoSeveda je povezava zapletena. Kar je za nekoga stresno, je lahko za nekoga drugega celo spodbudno. Bolj kot o stresu bi morali govoriti o neprijetnih čustvenih stanjih, kot so občutki jeze, tesnobe, depresije ali napetosti ter njihovem odražanju s fiziološkimi težavami.

Podlaga biološkemu odzivu ob doživljanju teh stanj so nevropeptidi, kemične snovi, ki jih sproščajo živčni končiči kožnih celic. Ti so prva obrambna črta pred okužbami kože in lahko v obrambnem odgovoru povzročijo vnetje in neprijetne občutke na koži, kot so srbenje, otrplost, občutljivost ali ščemenje. Sproščeni nevropeptidi ne ostanejo samo v koži, potujejo tudi naprej v možgane in povzročijo dodaten stres.

Ameriški dermatologi zato svetujejo, da se konvencionalnemu zdravljenju s stresom povezanih kožnih sprememb pridružijo še tehnike za obvladovanje stresa, kot so vedenjska terapija, meditacije, hipnoza, joga ali taj-či. Le tako je mogoče prekiniti začarani krog: neprijetne kožne spremembe zelo slabo vplivajo na naše počutje, negativna čustva pa sprožijo nove dermatološke težave.

Manj stresa pomeni tudi več časa za usmerjanje pozitivne energije v nego kože in skrb za urejen videz. Oseba, ki je zadovoljna s svojo zunanjo podobo, je bolj samozavestna in je uspešna tudi na drugih področjih svojega življenja – v družini, na delovnem mestu in v medosebnih odnosih.

Dušik – sovražnik in prijatelj?

Bodi Eko
-
0

Več milijard ljudi dolguje življenje dušikovim gnojilom – stebru opevane zelene revolucije v kmetijstvu, ki je preprečil svetovno lakoto v 20. stoletju. Le malo pa se jih zaveda, da je prav dušik iz teh gnojil in drugih virov pomemben okoljski onesnaževalec, ki ogroža zdravje ljudi na več ravneh.

Gnojenje in dušikOnesnaženje z dušikom ostaja premalo prepoznano, so poudarili strokovnjaki na srečanju ameriškega kemijskega združenja. »Ker je na zunaj manj opazno kot druge vrste onesnaženja okolja, se ga ljudje ne zavedajo,« je dejal profesor Alan Townsend. »Oljni madež na gladini morja je na primer viden človeškim očem, na stotine ton dušika pa vsak dan s kmetijskih površin, dimnikov in avtomobilskih izpuhov nevidno odteka v zemljo, vodo in zrak.«

Strokovnjaki so izrazili predvsem zaskrbljenost zaradi tako imenovanega reaktivnega dušika. Zrak vsebuje okrog 78 odstotkov dušika, vendar je ta neaktiven in ga rastline ne morejo uporabiti za hranilo. Leta 1909 je kemik Fritz Haber razvil način, kako ta neaktivni plin spremeniti v amonijak, ki je aktivna sestavina umetnih gnojil. Do leta 2005 se je vnos dušika v okolje več kot podvojil. Na našem planetu proizvedemo kar 200 milijard ton reaktivnega dušika na leto.

Da bi omilili negativne vplive dušika v okolju in optimizirali pridelavo hrane in energije, je potrebno dobro poznavanje dušikovega cikla, je dejal Townsend in izpostavil več možnih rešitev, od večje podpore sodobnim tehnologijam za zmanjšanje nastajanja reaktivnega dušika v procesu izgorevanja fosilnih goriv do učinkovitejše izrabe dušikovih gnojil ter skupnega pristopa politike in znanosti.

Blitva – obogatitev jedilnika, ki je na voljo je vse leto

Bodi Eko
-
0
Blitva – obogatitev jedilnika, ki je na voljo je vse leto

Blitva je na razpolago je vse leto, kar ji daje v prehranski verigi pri oskrbi z zelenjavo veliko prednost. Poleg tega je blitva zelo enostavna za pripravo, iz nje pa lahko naredimo kar nekaj različnih jedi. Ima zelo malo kalorij, a kar nekaj pomembnih mikrohranil. Med drugim vsebuje folno kislino, zato je dobrodošla obogatitev v prehrani nosečnic. Blitvo ali mangold poznajo danes kot okusno zelenjavo po vsem svetu. Blitva je zelo priljubljena kot priloga, nekateri pa imajo raje juho iz blitve.

Blitva je že dolgo na naših krožnikih

Blitva najverjetneje izvira iz obalnih predelov Sredozemlja. V svojo kulinariko so jo uvedli že stari Grki in Rimljani. Rimski trgovci in vojska so jo ponesli tudi v severne dele Evrope, kjer kljub nižjim temperaturam kar dobro uspeva. S Stare celine je po poteh svile odpotovala tudi na Kitajsko. V Evropi so pridelovalke blitve predvsem Italija, Španija, Francija, Nizozemska in Švica.

Blitva

Blitva je poznana po dveh vrstah

Kot rastlina je blitva sorodnica divje pese, torej tudi sladkorne pese, vendar njenega korena ne uporabljamo. V kulinariki jo uporabljamo v dveh različnih oblikah:

1. STEBELNA BLITVA: gojimo jo zaradi mesnatih, debelih in sočnih stebel. Zeleni listi so tu manjši. Stebla blitve po okusu nekoliko spominjajo na sveže beluše, zato je v kulinariki še dodatno uporabna (tudi kot nadomestek za beluše). Mesnato steblo in mesnato osrednje listno rebro veljata za posebno delikateso in ju običajno kuhamo posebej, torej ne skupaj z listi.

2. LISTNATA BLITVA: ima velike, bleščeče listne površine. Listi imajo bolj izrazit okus kot na primer špinača, kar omogoča pripravo na različne načine. Listi v poletni vročini dobro nadomeščajo špinačo. Užitni so ne glede na velikost. Mlade liste lahko dodajamo svežim solatam in jih uživamo surove, medtem ko starejše poparimo. Liste začnemo obirati že na začetku poletja, v glavnem jih trgamo kot pri rabarbari. Pazimo le, da vedno odtrgamo le zunanje liste in notranje pustimo rasti. Pri trganju listov nikar ne poškodujmo srčnih listov, saj le-ti omogočajo, da se bo blitva dobro obrasla. Tudi starejših listov ne smemo predolgo kuhati, le pet do sedem minut.

Pisane sorte blitve

Največ uporabljamo naslednje sorte blitve:

  • Lucullus dobro obrodi in je zelo bujne rasti. Ima svetle rumenozelene liste in sočne, mesnate peclje. Značilnost te sorte je tudi, da dobro prenaša visoke poletne temperature in dolgo ne uide v cvet.
  • White silver ali srebrnolistna blitva ima bele listne peclje z nagubanimi temnozelenimi listi. Listni peclji so sočni, debeli in jih lahko uporabljamo kot nadomestek za beluše.
  • White silver 2 ima sočna in bela stebla ter temno zelene liste z listnimi žilami.
  • Grüner schnitt ali temnozeleni mangold ima zelo lepe temno rdeče peclje s temnozelenimi mesnatimi listi. Tudi zanjo je značilno, da dolgo ne uide v cvet. S svojimi bujnimi in zelenimi listi je kot špinača. V vročih poletnih dneh, ko špinača že uide v cvet, je odličen nadomestek za špinačne jedi.

V dobri soseščini

Na svojem zelenjavnem vrtu z različnimi sortami blitve lahko pričaramo čudovite barvne kombinacije. Pri sajenju upoštevajmo, da blitva dobro uspeva v soseščini z zeljem, cvetačo, ohrovtom, glavnato solato, endivijo, rdečo redkvijo, korenjem, čebulo in fižolom.
Njeno gojenje ni preveč zahtevno. Rada uspeva na sončnih in polsenčnih gredicah. Dobro prenaša tako poletno vročino (le da tedaj rabi več vode) kakor tudi nižje jesenske in zimske temperature – do nekaj stopinj pod ničlo. To omogoča, da jo lahko nabiramo tudi v milih zimah.

Malo kalorij, veliko dobrega

Blitva spada med tako imenovana nizkokalorična živila. V to skupino med drugim spadajo še beluši, stebelna zelena, navadna kislica, rabarbara, velika kopriva, ledenka, maslenka, endivija in špinača. Vsebuje veliko mikrohranil, vendar je hranilna vrednost stotih gramov blitve le 14 do 20 kalorij. Med rudninami lahko izpostavimo kalcij, kalij, magnezij, železo, mangan in fosfor. Bogata je tudi z vitamini B1, B2, B6, folno kislino, vitaminom C in beta-karotenom (ki se v telesu pretvori v vitamin A).
Folna kislina in železo preprečujeta in zdravita slabokrvnost. Pri ženskah, ki načrtujejo otroka, folna kislina zmanjša tveganje za rojstvo otroka s spino bifido. Obilna porcija solate, ki vključuje tudi nežne liste mlade blitve, oskrbi žensko, ki načrtuje nosečnost, s skoraj polovico priporočene dnevne količine folne kisline.

Poleg omenjenih snovi vsebuje blitva, podobno kot rabarbara in špinača, veliko oksalne kisline. Zaradi tega naj bodo ljudje, ki so nagnjeni k tvorbi oksalatnih ledvičnih kamnov previdni pri uživanju blitve. Enako velja pri putiki. Ker oksalna kislina veže nase kalcij, je dobro tudi, da jo postrežemo z živili, ki so bogata s kalcijem, da ne uporabi telesnega.

V določenih okoliščinah lahko blitva vsebuje tudi veliko nitrata, ki se lahko pretvori v zdravju škodljivi nitrit. Zato blitve nikoli ne pogrevajmo, jed raje zavrzimo. Da bi preprečili pretvorbo, pa jedem iz blitve dodajmo velike količine vitamina C. Privoščimo si torej ob njih limonin ali pomarančni sok. Blitva vsebuje še številne druge učinkovine, ki jim pripisujejo različne zdravilne učinke, vendar za zdaj ni posebnih raziskav, ki bi jih potrdile.

Blitve ne kuhajmo predolgo

Pred pripravo moramo blitvo temeljito oprati, ker je lahko med listi in stebli veliko zrnc peska in zemlje. Stebla od listov ločimo zaradi različnega časa kuhanja, z reber pa vedno olupimo vlaknato lupino.

Stebla narežemo na koščke, ki jih lahko kuhamo ali dušimo na oljčnem olju, mehkih margarinah ali maslu, in sicer po pet do deset minut v pokriti posodi. Tako pripravljenim koščkom stebla lahko dodamo še natrgane liste in jih skupaj dušimo še dodatnih štiri do pet minut. Liste lahko pripravimo tudi posebej, kot na primer špinačo. Na čas toplotne obdelave seveda vpliva sorta blitve. Pri toplotni obdelavi listov je pomembno, da proti koncu dodamo limonin sok ali kis, da listi ne posivijo.

Iz blitve lahko pripravimo juhe, priloge, prikuhe in tudi glavne jedi.

Kdaj je blitva sveža?

Če nimamo svojega zelenjavnega vrta in ob mrzlih zimah, ko blitva na vrtu ne prezimi, jo moramo kupiti v trgovini. Svežo blitvo prepoznamo po krepkih steblih in po listih brez rjavih lis. Kupljeno blitvo lahko zavito v čisto vlažno krpo hranimo v predalu za zelenjavo v hladilniku dva dni. Spodaj boste našli tudi nekaj receptov za jedi iz blitve.

Juha iz blitve

Blitvina juha

Sestavine za 4 osebe:

  • 500 g mlade blitve
  • 1 l vode ali zelenjavne jušne osnove
  • 2 jajci
  • 100 g naribanega sira
  • sol po okusu

Priprava: blitvo očistimo in dobro operemo. Skuhamo jo v malo vode s ščepcem soli, nato jo odcedimo, sesekljamo in damo v skledo. Primešamo razžvrkljana jajca in sir ter prilijemo kozarec vode ali juhe. Preostalo vodo ali juho zavremo in dodamo mešanico iz sklede. Mešamo s šibo na šibkem ognju le toliko, da se dobro zgosti. Juho postrežemo z opečenimi kruhovimi kockami.

Kremna juha iz blitve

Sestavine za 4 osebe:

  • 250 g blitve
  • 2 manjša pora ali 1 čebula
  • 200 g riža
  • 100 g mesnate slanine
  • 20 g mehke margarine ali masla
  • 1,25 l vode ali juhe
  • 4 žlice naribanega sira

Priprava: slanino drobno sesekljamo in damo v lonec skupaj z opranim in na kolobarčke narezanim porom. Pražimo le toliko, da por ovene. Prilijemo vodo ali juho, in ko zavre, vsujemo riž. Ko ponovno zavre, dodamo še na rezance narezano blitvo. Kuhamo, dokler riž ni mehak, a pazimo, da ga ne razkuhamo. Odstavimo in primešamo naribani sir.

Blitvin puding

Sestavine za 4 osebe:

  • 800 g blitve
  • 40 g moke
  • 40 g masla ali margarine
  • 2 dl mleka
  • 2 do 4 jajca
  • sol, muškatni orešček

Priprava: maščobo raztopimo, primešamo moko, zalijemo z mlekom, prevremo in takoj odmaknemo z ognja. Ko se testo ohladi, mu primešamo rumenjake, kuhane in popolnoma odcejene ter narezane blitvine liste, sol in muškatni orešček. Nato primešamo še trd sneg beljakov. Dobljeno maso vlijemo v dobro pomaščen pudingov model, ki ga ne pokrijemo. Kuhamo v sopari 30 do 35 minut. Kuhan puding zvrnemo iz modela in ga ponudimo k zrezkom ali pečenki kot prilogo.

Arhiv revije Zdravje

Superhrana proti prehladu

Bodi Eko
-
0

Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec in da smo tisto, kar jemo. Prav zato seveda ni presenetljivo, da uživanje zdrave hrane vodi … No, k zdravju seveda! Ne moremo podcenjevati pomembnosti dobre, uravnovešene in zdrave prehrane. Moramo se zavedati, da ima prav ta veliko povezave s stabilnim imunskim sistemom. To seveda ne pomeni, da morate jesti samo sadje in zelenjavo! Iz vsake skupine smo izbrali nekaj predstavnikov superhrane, ki se vam bo pomagala boriti proti gripam in prehladom.

Česen

Ti stroki ostrega okusa naredijo več kot le to, da hrano začinijo. Česen vsebuje tudi alicin, žveplovo spojino, ki proizvaja močne antioksidante, ko razpade. Raziskava leta 2001 je pokazala, da ljudje, ki so jedli česnova prehranska dopolnila 12 tednov med novembrom in februarjem, utrpeli manj prehladov kot tisti, ki so prejemali placebo. Česen vam da največjo antioksidantsko bombo, če ga zaužijete surovega.

Superhrana proti prehladu

Citrusi

Zadnje raziskave kažejo, da vitamin C morda nima takega učinka pri preprečevanju prehladov kot smo nekdaj mislili. Vendar pa hkrati raziskave kažejo, da se prehlad lahko še vedno zmanjša, če ob prvih znakih vzamete vitamin C in na tak način skrajšate prehlad za cel dan, kar se v prehlajenem stanju lahko zdi kar delček večnosti. Jejte veliko citrusov, pa naj bo to tako, da stiskate limone v čaj ali pijete pomarančnega soka ali pa se sladkate z limonino pito. Naj vas ne skrbi predoziranje, saj je težko vzeti preveliko dozo vitamina C.

Janež

Veste, da deluje protibakterijsko? Izkazalo se je tudi, da blaži kašelj in pomaga omiliti zamašenost in preobremenjenost zgornjih dihal. Sicer ga lahko kar nekaj pojeste v hrani in s piškotki, najbolj učinkovit pa je v obliki čaja. Zdrobljena semena dodajte v vročo vodo in začinite še s česnom, cimetom in medom. Pijte ga trikrat dnevno in se veselite rezultatov!

Jogurt in kefir

O bakterijah navadno razmišljamo kot o slabi stvari, vendar so nekateri od teh mikroorganizmov bistvenega pomena za dobro zdravje. Uživanje probiotičnih živil, kot sta jogurt in kefir, je dober način za dopolnitev koristnih bakterij, ki spodbujajo zdrav prebavni sistem in pomagajo preprečiti želodčne tegobe. V našem prebavnem traktu živi več kot  deset bilijonov bakterij, zato poskrbite, da bodo dobre prekašale slabe. Pregled raziskav, opravljenih v lanskem letu, je pokazal, da uživanje probiotikov (v hrani ali kot dodatek) zmanjšuje tveganje za nastanek okužb zgornjih dihal.

Rdeča paprika

Tako kot agrumi so tudi rdeče paprike polne vitamina C. Ena rdeča paprika lahko vsebuje tudi 150 miligramov tega vitamina, medtem ko jih ima velika pomaranča samo sto. Če ste bolni, vseeno pojejte od 400-500 miligramov dnevno, da skrajšate tisti čas obolelosti.

Parabeni v tkivu dojk

Bodi Eko
-
0
Parabeni v tkivu dojk

Parabeni so kemikalije, ki se kot konzervansi uporabljajo v številnih kozmetičnih izdelkih in izdelkih za osebno nego, vključno z deodoranti, najdemo pa jih tudi v živilih in nekaterih farmacevtskih izdelkih. Zlasti deodoranti že nekaj časa veljajo za sredstva, ki prispevajo k povečanemu tveganju za visoko raven parabenov v telesu, povezanih z rakom dojk. Kljub temu pa so parabene odkrili tudi v tkivu žensk, ki deodorantov ne uporabljajo.

Britanski raziskovalci so pri pregledu vzorcev tkiva dojk, odvzetih 40 ženskam po mastektomiji, v 99 odstotkih vzorcev našli vsaj en paraben, v 60 odstotkih pa pet. Vsaki ženski so odvzeli po štiri vzorce tkiva na različnih mestih med pazduho in pod prsnico. Enega od parabenov, n-propilparaben, so najpogosteje zaznali v kvadrantu blizu pazduhe, ostali štirje pa so bili enakomerno porazdeljeni povsod po tkivu.

Parabeni posnemajo delovanje estrogena in prav to naj bi bil dejavnik, ki bi lahko prispeval k nastanku tumorjev v dojkah. Seveda pa ga ne moremo označiti kot dejanskega povzročitelja raka dojk pri omenjenih 40 ženskah, so pojasnili raziskovalci. Ena od ugotovitev je bila namreč tudi ta, da so prisotnost parabenov potrdili pri ženskah, ki deodorantov nikoli niso uporabljale. V telo so kot kaže zašli iz drugih virov.

1...957958959...1.150Stran 958 od 1.150