»Sezujte čevlje ped vrati svoje hiše, da ne boste vanjo zanesli onesnaženja. Zmanjšajte uživanje procesirane hrane in hrane v pločevinkah. Izogibajte se plastičnih embalaž z oznakami 2, 6 in 7. Ne nanašajte sredstev proti bolham in klopom na hišnega ljubljenčka …« Take in podobne nasvete bi morale od zdravstvenih delavcev dobiti nosečnice in ženske, ki načrtujejo nosečnost, so prepričani strokovnjaki iz ameriškega Seattla.
Vse več je namreč dokazov, da izpostavljenost nekaterim strupom v okolju pred zanositvijo oziroma med nosečnostjo lahko vpliva na razvoj zarodka, kar povzroča dolgoročne zdravstvene posledice na otroku. Vendar večina žensk ni dovolj izobraženih glede vpliva škodljivosti okolja na samo nosečnost. Škodljive posledice imajo lahko svinec, živo srebro, pesticidi in drugi strupi, ki posegajo v endokrini sistem (kot na primer bisfenol A ali BPA, ki je sestavni del najrazličnejših predmetov v našem vsakdanjem življenju).
Bodoči starši se morajo zavedati, da je nosečnost pomemben čas za razvoj ploda in da lahko kemikalije v okolju povzročijo veliko škodo razvijajočemu se zarodku. Zato je to zelo pomembna tema, o kateri se morajo pogovoriti z zdravstvenimi delavci, še menijo strokovnjaki.
Talne obloge z zmehčanim PVC vsebujejo ftalate in so pomemben vir le-teh v hišnem prahu. V raziskavi so znanstveniki preučevali, če so talne obloge in drugi dejavniki lahko povezani z vsrkanjem ftalatov pri otrocih. 83 naključno izbranim dojenčkom, starih od dva do šest mesecev, so odvzeli vzorce seča. Izmerili so pojavnost štirih ftalatov v njem in starše povprašali o talnih oblogah v njihovem domu, slogu družinskega življenja ter o nekaterih drugih posameznih dejavnikih pri otroku. Ravni določenih ftalatov in njihovih presnovkov so bile višje v seču dojenčkov, ki so spali v sobi s PVC talnimi oblogami. Ravni enega od presnovkov so bile pri dvomesečnih dojenčkih nižje, če so bili le-ti hranjeni le z dojenjem. Izsledki prejšnjih študij so pokazali, da so PVC tla povezana s pojavnostjo ftalatov v hišnem prahu ter da je izpostavljenost lahko povezana z alergijskimi stanji otrok.
Odkritje škotov
Zaradi številnih vrst in križancev ni moč enostavno opredeliti strupenosti posameznih primerkov rodu slečev. V cvetovih nekaterih hibridov ne nastaja strupeni nektar, čeprav so nastali s križanjem vrst, za katere to ne velja. Objava seznama strupenih in nestrupenih predstavnikov nam ne bi prav nič koristila, saj med posameznimi vrstami in križanci razlikujejo le izkušeni strokovnjaki. Zastrupitve s sleči so pogoste pri živalih, v literaturi je opisanih precej primerov zastrupitev pri prežvekovalcih. Pojavijo se pretežno v zimskem času, ko živali trpijo za pomanjkanjem ustrezne hrane in popasejo tudi grmičke slečev, nekatere vrste so namreč zimzelene. Do zastrupitev živali pogosto prihaja tudi v živalskih vrtovih, kjer obiskovalci krmijo živali z listi slečev, ki tam rastejo kot okrasne rastline.
Tveganje za zastrupitev pri ljudeh je veliko pri otrocih, ki jih privabijo lepo obarvani cvetovi, a ti, žal, vsebujejo strupeni nektar. Otroci se lahko zastrupijo zaradi sesanja cvetov, znani pa so tudi primeri zastrupitev zaradi priprave ‘zdravilnega čaja’ iz cvetnih listov. Nekatere vrste povzročajo tudi vnetje kože, dermatitis, ki je posledica stika z rastlinami, azalejami, ki vsebujejo učinkovine, imenovane grajanatoksini. V zgodovini so znani primeri zastrupitev z medom iz cvetov rododendronov (o tem so pisali rimski pisec in učenjak Plinij, grški zgodovinar Strabon in Sokratov učenec Ksenofon), danes pa se pojavljajo zastrupitve z medom iz Turčije (Trapezunt) in medom, ki ga pridelujejo na nekaterih območjih ameriških zveznih držav Oregon in Washington (gorska področja) ter na grškem otoku Lesbos.
Lajajoči motiv
Po ocenah FAO bo število prebivalcev našega planeta do leta 2050 naraslo na 9,2 milijardi, zato bi morali proizvodnjo hrane v svetovnem merilu povečati za 70 odstotkov in v državah v razvoju kar za 100 odstotkov. Pobuda se imenuje Save in Grow. Osredotoča se na tako imenovano konzervacijsko kmetijstvo. To denimo vključuje čim manjše uničevanje tal z oranjem. Predvideva tudi usmerjeno in natančno namakanje ter natančno gnojenje, ki bi lahko podvojilo količino hranil, ki jih vsrkajo rastline. Z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi bi se zmanjšala potreba po uporabi pesticidov. S takšnimi metodami kmetovanja bi lahko zmanjšali potrebo rastlin po vodi do 30 odstotkov ter do 60 odstotkov znižali energijske stroške.
