Prijava
V družino bučevk spadajo številne rastlinske vrste, ki imajo tudi pomembno vlogo v prehrani človeka. Vsi dobro poznamo melone, lubenice, bučke in jih pogosto uvrstimo na jedilnik. Včasih se zgodi, da tudi v plodovih teh starih kulturnih rastlin zaradi mutacij pride do tvorbe strupenih učinkovin. V naravi rastočih vrstah, ki niso kultivirane, so strupene učinkovine vedno prisotne.
Do zastrupitev, hudih prebavnih težav, pride tudi zaradi zamenjave – nabiranja plodov divjih vrst bučevk. V plodovih divjih vrst so prisotni kukurbitacini – strupeni tetraciklični terpeni grenkega okusa. Ugotovili so, da kalčki semen bučevk ne vsebujejo kukurbitacinov in da ti začno nastajati ob kalitvi semena. Tudi njihova prisotnost v različnih rastlinskih delih je odvisna od vrste. V zrelih plodovih je več kukurbitacinov kot v nezrelih. Kukurbitacini so dokaj strupeni in pri poskusnih živalih povzročijo v smrtnih odmerkih zastoj dihanja in nastanek pljučnega edema. Velja, da se moramo izogibati uživanju grenkih plodov.
Štrkavec
Izogibati se moramo tudi uživanju plodov štrkavca (Ecballium elaterium). Ta raste v obmorskih predelih. Štrkavec se imenuje, ker se v zrelosti iz plodov razpršijo semena na vse strani. Zanimiv primer smrtne zastrupitve s sokom štrkavca se je zgodil na Kreti. 54-letna domačinka si je s sokom štrkavca skušala pomagati pri kroničnem vnetju sinusov. Sok je razredčila z mlačno vodo in ga aspirirala (vdihovala), približno štiri- do petkrat v 36 urah. V naslednjih dneh so se pojavili znaki hude zastrupitve: težave z dihanjem, vročica, zastoj seča, pospešen srčni utrip, motnje v delovanju ledvic. Šestega dne je zaradi zastoja srca, kljub skrbni bolnišnični negi, preminila. Smrt so povzročili kukurbitacini, ki jih vsebuje sok štrkavca.
Ime pove vse
Med strupenimi rastlinami iz družine bučevk so pri nas pogosti bluščeci. Najbolj razširjen je rdečejagodasti bluščec Bryonia dioica, o katerem smo več napisali že v februarski številki Zdravja. V antiki so ga uporabljali kot drastično sredstvo za čiščenje (purgativ). Zaradi zlorabe droge – uporabljali so jo tudi kot sredstvo za prekinitev nosečnosti (abortiv), je pogosto prišlo do hudih zastrupitev. Zunanja uporaba povzroči nastanek močnih reakcij na koži, lahko tudi poškodb globljih plasti kože. Kot drogo so uporabljali korenino, Bryoniae radix. Danes služi le za izdelavo homeopatskih pripravkov. Bluščec je dva do tri metre visoka rastlina, raste kot plezalka v živih mejah in med grmovjem po Sloveniji. Ima značilne oprijemalne vitice. Listi so značilne srčaste oblike s petimi roglji. Plodovi so rdeče jagode, korenina pa lahko tehta tudi do dva kilograma in pol!
Poleg strupenih kukurbitacinov so v zrelih plodovih bluščeca našli tudi izjemno strupeno beljakovino, imenovano briodiofin. Smrtni odmerek za odraslega naj bi bil po starejših virih 40 jagod za odraslega in 15 jagod za otroka. Zaužitje povzroči hudo zastrupitev, ki se kaže v prebavnih motnjah, bruhanju, krvavi driski, motnjah srčnega utripa in motenem delovanju ledvic in težavah z dihanjem. Pri zaužitju do treh jagod si lahko pomagamo z zaužitjem aktivnega oglja in veliko vode, pri zaužitju več kot treh jagod pa je potrebna zdravniška pomoč s spiranjem želodca in dajanjem aktivnega oglja. Pri nas uspeva tudi črnojagodasti bluščec Bryonia alba. Tudi za to vrsto so značilni srčasti listi s petimi kraki, le da imajo koničaste roglje, jagode pa so črne barve.
