Poletje je čas ribeza, zato ga izkoristimo tudi v solatah, saj je zdrav poletni sadež.
2 žlici posušenega ribeza
7 žlic belega balzamičnega kisa
1 žlica riževega kisa
1 žlica medu
1 žlica oljčnega olja
1 žlička soli
1 ohrovt, narezan na tanke rezine
2 žlici pinjol
nariban parmezan
Ribez dajte v majhno skledo in dodajte 5 žlic belega balzamičnega kisa. Pustimo čez noč, da se vpije. V mešalniku zmešajte 2 žlici belega balzamičnega kisa, rižev kis, med, olje in sol. Dodajte ohrovt, ribez, in pinjole. Marinirajte 20 minut na sobni temperaturi. Solite. Potresite s parmezanom.
Pranje, sušenje in likanje perila so vsakdanja opravila, pri katerih lahko za okolje poskrbimo bolj kot pri kateri koli drugi gospodinjski dejavnosti.
Eko pralni stroj
Pranje oblačil je eden največjih porabnikov energije, poleg tega pa, ko peremo, porabimo tudi ogromne količine vode. Zato je zelo pomembno, da izberemo pralni stroj, ki nam bo pomagal ohranjati okolje. Ko kupujete pralni stroj, bodite pozorni na oznake na nalepkah. Za vas je pomemben podatek o porabi energije in vode. Ekološko manj oporečni pralni stroji so označeni z oznako »EU eco«. To oznako dobijo pralni stroji, ki porabijo manj ali enako 0,17 kWh energije na eno pranje in imajo porabo vode manj ali enako 12 litrov na kilogram perila. Poleg tega mora biti pralni stroj s to oznako relativno tih, uravnavati mora količino porabe detergenta, izdelan pa mora biti iz plastike, ki ne vsebuje kancerogenih ali toksičnih snovi. »EU eco« stroji morajo imeti tudi garancijo za delovanje najmanj dve leti. Ekološki so tudi pralni stroji z oznako »Energy star«. Ekološki pralni stroji imajo manjši ogljični odtis, porabijo manj pitne vode in z nižjo porabo pralnih sredstev rešujejo življenja vodnih rastlin in živali.
Ekološki pralni praški
Uporaba okolju prijaznega pralnega praška bo radikalno znižala veliko škodo, ki jo vsako pranje povzroča okolju. Pralni praški, tako v prahu kot tudi tekoči, vsebujejo sestavine, pridobljene iz nafte. Te sestavine sicer res poskrbijo za čisto in odišavljeno perilo, vendar pa hkrati porazno učinkujejo na okolje. Brez posledic za kvalitetno pranje perila jih lahko zamenjamo z nekoliko dražjimi, a okolju neškodljivimi izdelki. Okolju prijazni detergenti delujejo s pomočjo naravnih sestavin, kot so sojino, koruzno ali kokosovo olje. Ekološka pralna sredstva ne vsebujejo strupenih kemikalij in so lahko razgradljiva. Ker jih je lažje sprati s perila, boste pri ročnem pranju porabili manj vode za izpiranje. Ekološki pralni praški so narejeni tako, da delujejo tudi v manj segreti vodi, s čimer omogočijo prihranek pri energiji. Prepoznali jih boste po eko certifikatu.
Ekološko osveščeno pranje
Ne glede na to, kateri pralni stroj uporabljate, lahko vedno privarčujete pri energiji in vodi tako, da se odpoveste predpranju. Običajno umazano perilo predpranja ne potrebuje, pri bolj umazanem pa si lahko pomagate s sredstvi za odstranjevanje madežev. Če imate čas manj umazano perilo operite na roko, boste na ta način prihranili ogromno vode in energije. Belo perilo namesto s pranjem na visokih temperaturah pobelite z naravnim belilom, ki ga izdelate iz čebule, mila, kisa in pepela. Tri čebule olupite in sesekljajte. Nato naribajte milo. Zmešajte milo in čebulo ter jima dodajte še ostali sestavini. Mešanico zavrite na štedilniku. Ko prevrete sestavine, zlijte še vročo mešanico (skupaj z vodo) v kad. Dodajte perilo. Pustite stati čez noč (približno 12 ur). Porumenelost perila lahko preprečite tako, da ob pranju belega perila dodate v stroj žlico alkohola in žlico terpentina. Pri pranju belega perila bo perilo še bolj belo, če boste poleg perila oprali še jajčne lupine, ki ste jih trdno zaprli v platneno vrečko.
Posebna obdelava oblačil
Nekatere vrste oblačil in materialov potrebujejo posebne načine obdelave. Škrobljenje sicer ni več na vrhuncu mode, a če vi ali vaš partner radi nosite klasične srajce, vam bo lično poškrobljen ovratnik najbrž precej olajšal vzdrževanje oblačila, saj vam ga ne bo treba toliko časa likati. Perilo poškropite z mešanico riževega škroba in vode, in sicer dodajte 2 žlički škroba v 250 ml vode. Mešanico nalijte v steklenico s pršilnikom in jo poškropite po perilu. Škrobno mešanico lahko dodate tudi v pralni stroj, in sicer pri zadnjem izpiranju. Občutljive tkanine namesto z mehčalcem zmehčajte z glicerinom. Volnena oblačila perite z mešanico iz boraksa (1 žlička), glicerina (1 žlička) in hladne vode. Svilena oblačila, ki so izgubila lesk, namočite v prevretek iz kisa in bršljanovih listov, ki ste mu dodali ščepec soli. Bombažnim oblačilom osvežite barvo, če jih namočite v raztopino vode in mleka. Kavbojke lahko zaščitite pred bledenjem tako, da jih pred pranjem namočite v raztopino žlice soli in vode.
Odišavljenje perila
Namesto z močno dišečimi praški odišavite sveže perilo z naravnimi sredstvi. V bombažno vrečico dajte suhe cvetove, začimbe in dišavnice, ki vam lepo dišijo. Spravite po eno vrečko z dišavami v vsako omaro in predal z oblačili. Za bolj intenziven vonj lahko cvetje poškropite z izbranim eteričnim oljem. Privlačen vonj boste ustvarili, če boste v vrečico zmešali vrtnične cvetove, vaniljo, cimet, janež, nageljnovo olje in olje kovačnika. Za vrečice v omari lahko uporabite tudi sveže rastline, če vrečico obesite tako, da se ne dotika perila. Omaro lahko odišavite tudi s prazno stekleničko svojega najljubšega parfuma.
Šivanje
Ker so danes oblačila dovolj poceni, da nam ni jih ni treba obdržati za dolgo število let, je šivanje skorajda prišlo ven iz mode. V resnici boste za okolje naredili veliko, če boste strgano oblačilo, namesto da bi ga zavrgli in kupili novo, rajši zašili. Tistim, ki prisegate na popolno urejenost, so na voljo modni oblikovalci (tudi v Sloveniji jih je nekaj), ki vam iz starega oblačila naredijo popoln modni hit. Če veste, da je oblačilo za vas dokončno odsluženo, ga podarite kateri od dobrodelnih organizacij ali ga zamenjajte za drugo oblačilo na kateri od organiziranih izmenjav. Če se takšnih zamenjav ne udeležujete, menjajte oblačila s prijatelji, sosedi. Oblačilo, ki je preveč uničeno, da bi lahko še naprej služilo svoji vlogi, razrežite in iz njega naredite krpe za čiščenje.
Doma narejen pralni prašek
Potrebujete:
milo brez vonja (2x)
1 skodelico pralne sode
1 skodelico boraksa
ribežen
Naribajte milo na drobne kosce. Dodajte ostale sestavine in dobro premešajte. Mešajte približno 7 minut. Prašek shranite v plastičen lonček, ki vam je ostal od skute ali jogurta.
Tekoči pralni prašek
Potrebujete:
10 dcl vode
milo brez vonja (2x)
3 žlice pralne sode
Zavrite vodo. Dodajte ostale sestavine in mešajte, dokler ne dobite gladke mase. Ohladite. Prelijte v staro plastično steklenico.
Likanje je nega oblačil, ki se ji je, če ni nujno potrebna, najbolje odreči. Eno samo likanje porabi približno toliko energije, kot če bi imeli v stanovanju prižgane vse luči. Izogibanje likanju se prične že v trgovini. Kupujte oblačila, ki se ne mečkajo preveč. Z nakupom takšnih oblačil in s pedantnim obešanjem perila se lahko likanju popolnoma izognete. Ne likajte reči, ki likanja resnično ne potrebujejo. Spodnje perilo ali posteljno perilo likanja ne potrebuje. Likajte vse perilo naenkrat, brez ugašanja likalnika, saj boste tako porabili manj energije.
Masaže veljajo za luksuz, razvado in tisto »NEKAJ«, kar si privoščimo takrat, ko se nam zazdi, da si to »zaslužimo«. Pa je prav tako? Masaža je namreč namenjena sproščanju zatrdelih mišic in obnavljanju telesa, vnašanju nove energije in sprostitve tako v mišice kot v našega duha. Telo je naš edini instrument, ki ga uporabljamo ves dan. Se vam ne zdi vredno, da mu namenite malo več sprostitve in obnove kot le eno masažo na tri mesece? Tako je, zavijanja z očmi nad tistimi, ki si privoščijo masažo enkrat tedensko, je le konec.
Kako nam lahko pomaga masaža?
Ljudje smo pač take vrste bitja, ki zase skrbijo do točke, kjer se konča »oddelek NUJNO«. Od svojega telesa pričakujemo, da bo ves čas dajalo vse od sebe, spoštovalo vsako razvado v obliki hitre hrane ali vsako poležavanje namesto razgibavanja. Dan za dnem nas nosi po tem svetu, uporabljamo in izrabljamo ga prek njegovih mej in zmožnosti, pa vseeno traja veliko in še več časa, da nas pusti na cedilu. Ker vse prevečkrat potiskamo njegove meje v vedno nove dimenzije in pričakujemo, da bomo kakšno »stavko« v obliki glavobola ali bolečega križa pa že sanirali, se ne zavedamo, da lahko vse skupaj vodi v veliko večje težave. Medtem ko mi sebično pričakujemo, da bo naše telo dalo vse od sebe vsak dan, mu nudimo premalo spanca, vanj vnašamo premalo kvalitetne hrane, mu ne dajemo dovolj vode, se ne gibljemo, dihamo slab zrak in ga izpostavljamo hudemu stresu. Se vam ne zdi, da je čas, da postanemo ekološki s svojim telesom?
Povežite se s telesom
Pomembno je, da smo povezani s svojim telesom, da se ga dobro zavedamo in mu znamo prisluhniti. Če smo od njega »odrezani« in ne sledimo, kaj se z njim dogaja oziroma kakšne namige nam daje in kaj nam želi sporočiti, lahko tvegamo veliko težav, ki se bodo prav uspešno prenesle v našo starost in nam najverjetneje grenile življenje, še vse dokler ne pridemo do nje. Masaža je terapija za telo in z njeno pomočjo izboljšamo prekrvavitev v telesu, zmehčamo mišice, ki so zaradi nenehno ponavljajočih gibov otrdele, in z nežnimi gibi odstranimo bolečino, ki se je naselila v nas.
Ni res, da so masaže potrebni samo fizični delavci ali pa samo tisti, ki v službi večino časa preživijo sedeč za računalnikom. Prav vsako delo je lahko za telo naporno, od gibov, ki jih delamo, pa je seveda odvisno, za katere dele telesa je naporno in na kaj najbolj vpliva. Sedeči položaji za računalnikom so lahko prav tako ubijalski kot stoječi nad pacientom, če ste zobozdravnik, dvigujoč težke predmete, če delate kot zidar, ponavljanje enih in istih gibov, če delate za tekočim trakom ali pa stanje za prodajalnim pultom, če strežete strankam. Z masažno terapijo skušamo odpraviti stres in njegove posledice iz telesa, sprostiti telo in mu pustiti, da zadiha s polnimi – mišicami!
Rešitev je tudi masaža
Veliko naših telesnih težav, tudi tistih, ki so kronične, lahko omilimo s pomočjo rednega sproščanja, raztezanja in seveda masaže. S tem, ko nam tečejo leta, nam odteka tudi sposobnost gibljivosti, naši sklepi so vedno bolj zarjaveli, mišice vedno bolj utrujene, telo pa vedno bolj omejeno. Ali veste, da so dandanes mišične poškodbe veliko bolj pogoste kot pred petdesetimi leti? Nikakor ne zato, ker se več gibljemo, pač pa prav zato, ker veliko več presedimo. Z redno masažo ne sproščamo le mišic, pač pa poskrbimo, da so naše vezi v formi, da so sklepi gibljivi, kite pripravljene na obremenitve in da kri lahko prosto teče skozi te mišice, ki še kako potrebujejo prekrvavitev, da prenesejo dnevne zahteve človeka, ki ga nosijo.
Ne le, da ta prekrvavitev pomaga delovanju mišic, pač pa je prekrvavitev nujno potrebna za boj proti bacilom in virusom, za premagovanje bolezni in njihovo odganjanje. Že samo začetek dneva z dobrim ogrevanjem je velik korak, za tiste, ki pa so fizično zelo aktivni, priporočamo, da poleg ekstenzivnega ogrevanja v svojo rutino vključijo tudi pogoste masaže, da bo njihovo telo dobilo nego, ki jo po naporu nujno potrebuje. Še več, s pomočjo masaže se lahko znebite tudi glavobolov in migren, saj so bolečine v hrbtu, ramenih in vratu zelo, zelo pogosto povezane z glavoboli, ki jih nobeno drugo pomagalo zahodne medicine ne odpravi. Hkrati izboljša še kvaliteto vašega spanca!
Najbolj priljubljene masaže
Tajska masaža Namen je povečanje gibljivosti sklepov in mišic z razteznimi vajami. Gre za manipulacijo s telesom in gnetenje ter pritiskanje. Maserji uporabljajo tudi svoja kolena, noge in stopala ter pritiskajo na akupresurne točke.
Masaža z aromaterapijo Kombinacija arom (v obliki eteričnih olj) in terapije masažnih tehnik. Olja delujejo na fizičnem in psihičnem nivoju, čistijo telo in sproščajo napetost ter uravnovešajo misli.
Masaža z vročimi kamni Navadno uporabljajo vroče kamne vulkanskega izvora, s katerimi masirajo ali pa jih polagajo na točno določene točke (čakre, akupresurne točke itd.) telesa. Kamni so obli in to masažo so poznali že Indijanci in Egipčani.
Švedska masaža Osnovna masaža, pri kateri maserji z nežnimi gibi izboljšajo prekrvavljenost in sproščenost mišic ter odpravijo zatrdline v mišicah in bolečine. Na njej temelji večina zahodnih masažnih tehnik.
Masaža globokega tkiva Namenjena je lajšanju bolečin in hudih napetosti v mišicah in vezivnemu tkivu ter se torej osredotoča na mišice, ki so pod površino zgornje plasti mišic.
Shiatsu Izhaja z Japonske in se uporablja kot terapija zdravljenja in preventive. Deluje na pritiskanju po meridianih in akupunkturnih točkah, gnetenju mišic in raztezanju udov, hrbta in vratu.
Refleksoterapija Celostni pristop nudi pogovor s strokovnjakom, ki potem s pritiskanjem in masiranjem refleksnih točk in področij na dlaneh in stopalih sprosti in harmonizira celotno telo.
Masaže hrbta Pomaga pri sproščanju, razbremeni napetost in izboljša počutje.
Pozitivne plati masaže
Masaža širi krvne žile, izboljšuje prekrvavitev in razbremeni celo telo.
Deluje kot mehansko čistilo ter stimulira limfno prekrvavitev in pospeši izločanje strupenih toksinov in odpadnih snovi v telesu.
Hkrati sprošča mišične krče in napetost.
Masaža tudi poveča dotok krvi in hranila do mišic, ne da bi dodala k njihovi obremenjenosti s strupeno mlečno kislino, ki jo proizvede prostovoljno krčenje mišic.
Izboljša mišični tonus in pomaga preprečiti ali zakasniti mišično atrofijo.
Razteza vezivno tkivo, izboljšuje njegovo prekrvavitev in dobavo hranil ter tako prepreči ali zmanjša nastanek zraščenosti in zmanjšuje nevarnost fibroze.
Masaža povečuje izločanje tekočine, toksinov in odpadnih snovi iz telesa (skozi ledvice).
Izboljša prekrvavitev in prehrano sklepov ter pospeši izločanje škodljivih snovi.
Pomaga vam, da se osredotočite samo na dihanje, kar je izredno dobro za zmanjševanje stresa.
Izboljša držo, saj se po njej počutite bolj sproščeno in vaše telo ter mišice vas veliko lažje držijo pokonci.
Jagode so eden najbolj priljubljenih sadežev, ki jih najdemo akoraj v vsakem domačem vrtu. Poleg tega, da so okusne, imajo številne zdravstvene koristi, zaradi katerih jih je vredno vključiti v vsakodnevno prehrano. Ali ste vedeli, da jagode niso samo polne vitaminov, ampak vsebujejo tudi prebiotike, ki podpirajo zdravo črevesje? Ne le, da so slastne in osvežujoče, so tudi neizmerno zdrave in blagodejno vplivajo na naša telesa.
Jagode – okusen rdeči sadež
Jagode so majhni rdeči sadeži, ki rastejo na nizkih grmičkih. Zarado svojega okusa in teksture so priljubljene med otroki in odraslimi. Poleg tega, da so okusne, so jagode tudi zelo hranljive. Gre za sadež, ki vsebuje malo kalorij, a veliko vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi, kot so antioksidanti in vlaknine. Vse te sestavine prispevajo k njihovim številnim zdravstvenim koristim.
Sicer je res, da lahko zdaj jagode dobimo praktično skozi vse leto in kadar koli, saj k nam prihajajo z različnih koncev sveta. A zagotovo lahko tudi vi priznate, da se ne morejo kosati s tistimi, ki ob pravem letnem času zrastejo na domačem vrtu, vi pa jih natrgate, operete in pojeste s slastjo, jih pomočite v smetano ali pa iz njih pripravite smoothie. Čez svežino je pač ni!
Zakaj so jagode tako zdrave?
Jagode so pravi zaklad hranil. Poleg tega, da so bogate z vitaminom C, ki je ključnega pomena za naš imunski sistem, vsebujejo tudi prebiotike, ki pomagajo pri ohranjanju zdravega črevesja. Prav tako so odličen vir antioksidantov, ki ščitijo telo pred škodljivimi prostimi radikali. Zaradi nizke kalorične vrednosti in visoke vsebnosti vlaknin so jagode tudi odlična izbira za tiste, ki želijo izgubiti težo ali ohranjati zdravo telesno težo.
Vitamini in minerali v jagodah
Eden izmed glavnih razlogov, zakaj so jagode tako cenjene, je njihova bogata vsebnost vitaminov in mineralov. Vitamin C v jagodah krepi imunski sistem, pomaga pri absorpciji železa in izboljšuje zdravje kože. Folat ali folna kislina, ki ga prav tako najdemo v jagodah, je ključnega pomena za tvorbo rdečih krvnih celic in pravilen razvoj ploda pri nosečnicah. Jagode vsebujejo tudi kalij, ki pomaga uravnavati krvni tlak in podpira delovanje srca.
Sajenje jagod na vrtu
Najboljše jagode so domače, tudi zato, ker tako veste, da niso zastrupljene s pesticidi, saj so jagode iz konvencionalne pridelave pogosto »okrašene« z ostanki pesticidov. Da se izognemo vodenim jagodam, ki so skoraj brez okusa, pa čeprav so videti rdeče in zrele in se zdi, da kar pokajo od zdravja, jih posadimo kar doma. Če boste sadike posadili na vrtu, jih posadite v rahlo dvignjeno gredo, v zemljo, v kateri poprej vsaj tri leta niso rasle razhudnikovke, kot so jajčevci, paradižniki ali paprike. Zaradi talnih bolezni se izogibajte tudi področju, kjer so prej rasle kumare, detelja ali pa krompir.
Kakšna naj bo zemlja za sajenje jagod?
Zemlja za jagode naj bo že poprej pognojena in prebrazdana ter pripravljena na sajenje. Na greben grede položite črno folijo, v kateri so narejene luknje za sadike. Vanje s pomočjo manjše zidarske lopatke posadimo sadike, pri katerih pazimo, da so korenine obrnjene navzdol in da iz zemlje gleda le zgornja tretjina koreninskega vratu. Če ga ne zakriva zemlja, se ta namreč rad posuši.
V času cvetenja in dozorevanja moramo jagode nujno zalivati, marca pa z njih poberemo staro listje. Poskrbite tudi, da jih ne bo pozeblo, sadike pa menjavajte približno na tri leta. Odločite se lahko tudi med dvema sortama: ena zori le enkrat, druga pa večmesečno. Prva nudi bolj okusne sadeže kot druga, a jih druga da več. Odločitev je torej vaša!
Jagode niso le okusne, so tudi zelo zdrave
Ker so jagode precej preproste za vzgajanje in sajenje ter so znane po tem, da obrodijo celo posajene v lončkih, jih lahko gojimo skorajda kjer koli po svetu. Najbolj ugodne so sončne lege z zadostnim zalivanjem, in če boste pazili na njihovo zadovoljstvo, vam bodo bogato obrodile in tako boste lahko uživali v številnih raznolikih jagodnih pripravkih. K sreči so zelo okusne in jih tako lahko jeste kar same, lahko pa iz njih marsikaj pripravite, spečete ali celo skuhate. Nekaj receptov boste našli tudi na našem portalu Zdravi Recepti. Kot vse jagode vsebuje tudi vrtna jagoda bogato količino antioksidantov. Med sadjem je kar na četrtem mestu (takoj za robidami, brusnicami in malinami).
Polne antioksidantov
Govorica, da je največ antioksidantov v najbolj močno obarvani hrani, je resnična. Za tiste, ki ne veste, kakšen je namen antioksidantov, vam lahko razložimo zelo hitro. Čeprav kisik (oxygen) potrebujemo za življenje, pa v naših telesih reagira z določenimi molekulami in lahko povzroči nastanek prostih radikalov. Ti potem prav zlobno tavajo po naših telesih in povzročajo zmedo, žalost in bolezen, napadajo celične membrane, DNK in pomembne celične strukture. V veliki meri so namreč odgovorni tudi za razvoj rakavih celic.
Antioksidanti te procese zavirajo. Za primer vam lahko povemo zgodbo o jabolku, ki jo zagotovo poznate. Če jabolko razpolovite, njegova sredica hitro potemni, saj v stiku s kisikom oksidira. Če ga potopite v pomarančni sok, ki vsebuje vitamin C (antioksidant), ostane bel. Na podoben način v našem telesu učinkujejo tudi jagode.
V veliki meri so namreč odgovorni tudi za razvoj rakavih celic. Antioksidanti te procese zavirajo. Za primer vam lahko povemo zgodbo o jabolku, ki jo zagotovo poznate. Če jabolko razpolovite, njegova sredica hitro potemni, saj v stiku s kisikom oksidira. Če ga potopite v pomarančni sok, ki vsebuje vitamin C (antioksidant), ostane bel. Na podoben način v našem telesu učinkujejo tudi jagode.
In še več!
Na čelu skupine zdravih snovi v jagodah sedi veličastni vitamin C, vsebujejo pa tudi veliko fitonutrientov, ki so nevitaminske in nemineralne komponente živil, ki imajo pomembne lastnosti za zdravje, najdemo pa jih samo v rastlinah. Poleg vseh teh nujno potrebnih snovi pa jagode vsebujejo tudi vitamin K, ki je zaslužen za pravilno strjevanje krvi (in s tem preprečuje neceljenje ran) in trdnost kosti, mangan, ki skrbi za strukturo kosti, pomembne procese metabolizma in absorpcijo nujnih snovi ter proizvajanje kolagena, in folno kislino, o kateri smo tudi že pisali.
Jagode vsebujejo tudi kalij, riboflavin, vitamina B5 in B6, baker, magnezij in celo omega-3 maščobne kisline. Vsebujejo tudi ogromno vlaknin, zato pomagajo tudi tistim, ki se mučijo z dietami. Več vlaknin boste užili, manj kalorij boste absorbirali iz ostale zaužite hrane. Jagode s pomočjo antioksidantov regulirajo tudi krvni obtok, kar pozitivno vpliva na delo mišic, ugodno pa delujejo tudi proti arteriosklerozi ter pospešujejo odvajanje seča in drugih škodljivih snovi iz telesa.
Še nekaj opozoril
Čeprav sodijo med sadje za najbolj raznoliko uporabo, se jagode žal hitro pokvarijo, zato jih kupite le nekaj kratkih dni, preden jih nameravate uporabiti. V sezoni jagod je to redko težava, v drugih letnih časih pa se moramo pogosto zadovoljiti z zmrznjenimi sadeži, ki izgubijo veliko svojih priporočljivih snovi. Pazite na temnordeče jagode, ki nimajo sledi plesni in so debele in trdne.
Če so trdne, a ne rdeče, še niso popolnoma zrele, če pa so rdeče in mehke, so že na najboljši poti h gnitju. Veliko ljudi tudi meni, da največje niso vedno tudi najbolj okusne in najbolj sočne, a to je vaša odločitev. Vsekakor pa pazite, da ne bodo pakirane preveč na tesno, saj to pospešuje njihovo drobljenje in gnitje.
Preden jih zaužijete, jih temeljito operite, saj (razen če so z vašega vrta) redko lahko z gotovostjo trdite, da veste, v kakšnih okoliščinah so bile vzgojene. Če odkrijete plesnivo ali rahlo nagnito jagodo, jo odstranite, saj takšne hitro okužijo še ostale jagode. Dobre jagode postavite v skledico, ki jo pokrijete s plastično folijo in postavite v hladilnik, kjer ostanejo sveže le nekaj dni.
Nasvet
Črna folija ni nujna za vzgajanje, je pa priporočljiva, saj sadike obvaruje pred plevelom, skrbi za mikroklimo in čiste plodove, hkrati pa pazi, da se hranljive snovi ne izpirajo. Lahko pa uporabite tudi slamnato zastirko.
Res je, delovno mesto je brez dvoma za vse eno izmed najbolj stresnih okolij. A veliko je takih ljudi, ki trdijo, da najbolje in najhitreje delujejo pod stresom. Takrat je menda njihova produktivnost na višku, nekaj adrenalinu podobnega poganja njihovo kri po telesu, da se zbudi njihova kreativnost in sposobnost reševati problemov. Vendar če spadate v skupino ljudi, ki občuti prav nasprotno, vam pod stresom zmrznejo roke in misli, težko najdete celo pravo besedo, visoki krvni pritisk pa vam hromi telo. Rešitev? Sprostitev!
Ker se službi in delu ne moremo izogniti, saj sta nujno potrebna za naše preživetje, je pomembno, da se naučimo ta strah in stres nadzorovati. Negativni stres je namreč sprožilec številnih težav v našem življenju in zdravstvenih situacij, ki si jih nihče od nas ne želi nakopati na glavo. Zato vam ponujamo nekaj nasvetov.
NAJ BO OKOLJE PRIJETNO. Ena najpomembnejših stvari je privlačnost prostora, v katerem delate. Pospravite svojo pisarno ali pa samo mizo, če je to vaše celotno kraljestvo v službi. Seveda ni nujno, da sta vaša miza in vaše delovno okolje videti sterilna in brez duše, pomembno pa je, da vam dajeta prijeten občutek domačnosti, saj je splošno znano, da smo doma najbolj sproščeni. Ko zjutraj zagledate svoje delovno okolje, je pomembno, da vam je všeč in da se ob njem ne nakremžite.
POSPRAVITE. Ta del bi pravzaprav skoraj lahko priključili prejšnjemu, saj sta tesno povezana. Če še ni očitno iz prvega dela, naj vam namignemo še enkrat. Pospravite mizo. Brez odvečnih papirjev, nepotrebnih predmetov, razmetanih kulijev, izrezkov, ki jih nikdar ne boste uporabili, nepospravljene skodelice kave, raztresenih vizitk, krem za roke in drugih stvari, ki bodisi niso potrebne bodisi lahko ležijo v predalu, od koder jih potegnete po potrebi. Študije dokazujejo, da nadrejeni raje dodelijo napredovanje ljudem, ki so urejeni in organizirani, sodba o tem pa mnogokrat sloni na podlagi vašega delovnega okolja. Hkrati nepospravljena miza znižuje vašo koncentracijo, saj naj bi v idealnem scenariju na vaši mizi ležali le papirji, povezani s trenutno nalogo, ki jo rešujete v dani uri. Vse to velja tudi za namizje na računalniku.
JEJTE ZAJTRK. Zagotovo se zavedate, da se sprostitev začne, še preden sploh stopite v stavbo svojega delovnega okolja. Pomembno je, da jutro začnete počasi in dovolj zgodaj. Zajtrk vas tako prisili, da se umirite, si vzamete čas, da pojeste in tako bolj mirno začnete svoj dan. Hkrati seveda to pomeni, da vstanete bolj zgodaj, vsaj petnajst minut prej, da boste v pisarno lahko vkorakali mirno in sproščeno in ne sopihajoč in z živci na psu, še preden sedete za mizo.
MEDITIRAJTE. Meditiranje ima še vedno prizvok nečesa eteričnega, drži se ga predsodek k new-agu nagnjenih ljudi, ki pretiravajo in »bluzijo«. Vendar meditiranje samo ne pomeni, da iščete smisel življenja ali odgovor na vprašanje o bogu. Pomeni le to, da si vzamete nekaj trenutkov časa, da sprostite svoj um in telo ter se potrudite, da iz misli izženete vse tiste neprijetne črvičke, ki praskajo v slogu »kaj pa tista e-pošta, ta načrt, oni rok, pretekla naloga, popravljanje detajlov«. Poskusite z mini meditacijami. Eno najdete tudi v okvirčku.
INVESTIRAJTE V DOBER STOL. Če veliko časa presedite, je nujno potrebna oprema za vas tudi kvaliteten stol, ki bo vaši hrbtenici nudil kar najboljši položaj in podporo. Če na stolu pred računalnikom preživite osem ur dnevno, je to štirideset ur na teden, 160 ur na mesec in prav zlahka tretjina vašega življenja. Mar ni to nekaj, kar je nujno potrebno za vaše zdravje?
PIJTE DOVOLJ VODE. To navodilo se pravzaprav drži vsakega koščka našega življenja. Če ne poskrbimo za hidriranje telesa, postanemo razdražljivi, težje se koncentriramo, misli nam uhajajo, slabo se počutimo in verjetno ni potrebno preveč opozarjati na to, da s tem tudi povečujemo stres na delovnem mestu. Priskrbite si plastično stekleničko, ki jo lahko večkrat napolnite in po njej tudi merite količino vode, ki jo dnevno vnesete v telo.
GLOBOKO VDIHNITE. Globoko dihanje naj se ne osredotoča le na meditacijo, pač pa ga skušajte vplesti v svoje celodnevno dihanje. Vsak naš dih naj bi bil globok, pa na to pozabimo in večino časa dihamo plitko. Poskusite, razlika bo očitna.
VZEMITE SI ČAS ZA KOSILO. Ne grickajte čipsa in ne goltajte nečesa, kar ste našli v avtomatu pri dvigalu. Vzemite si čas, da pojeste svoj obrok v miru in brez vmesnega škiljenja v računalnik med elektronsko pošto. Jejte v miru, žvečite v miru, vzemite si čas. Dober način za to je kosilu nameniti fiksno uro vsak dan. Kosilo lahko prinesete tudi s seboj, torej ga pripravite doma, vendar ga vseeno ne pojejte pred ekranom, pač pa morda ta čas izkoristite za klepet s sodelavcem.
IZKLOPITE MOTNJE. Šokantno to pomeni Facebook, Twitter in vse ostale možnosti instant sporočil, saj nam jemljejo pozornost in s tem zmanjšujejo našo produktivnost. Znanstveniki so dokazali, da po tem, ko oseba spremeni status na Facebooku ali pošlje twitt, potrebuje vsaj petnajst minut, da se vrne v produktivno delovanje. Lahko tudi izklopite avtomatsko posodabljanje elektronskih sporočil in sami posodobite pošto vsako uro.
POSLUŠAJTE GLASBO. Glasba deluje stimulativno. Mirna pomirja, hitra pospešuje produktivnost. Odvisno, kaj v tistem trenutku potrebujete. Če vas živcira in poslabšuje vašo koncentracijo, jo pustite za domače skakanje po kuhinji.
UPORABLJAJTE SLUŠALKE. Slušalke pomagajo tako pri izklapljanju motenj v glasnem okolju kot pri poslušanju glasbe (in s tem izklapljanju motenj za vaše sodelavce). Če vas šef ne kliče v svojo pisarno vsakih deset minut, je to dobra ideja.
NADZORUJTE SVOJO E-POŠTO. Ne le da lahko izklopite avtomatsko posodabljanje elektronske pošte, pač pa jo poskusite sortirati tako, kot prileti v vaš nabiralnik. Odgovorite takoj, potrebne stvari preverite, da lahko pošljete zahtevane podatke, hkrati pa tudi zbrišite tisto, česar ne potrebujete. Samo tako boste imeli urejen predal, ne boste iskali izgubljenih sporočil, imeli prenapolnjenega nabiralnika ali pozabljali na nujne zahteve.
SMEJTE SE. Smeh je pol zdravja, kajne? Prav zato med najbolj napetimi trenutki izberite pet minut in jih posvetite smehu. Naj bo to s smešnim sporočilom ali pa videom na Youtubu. Dokazano pomaga, strinjajo se tudi strokovnjaki.
POSKRBITE ZA VONJ. Vonjave imajo menda precejšen učinek na produktivnost. Seveda vemo, da imajo učinek na naše počutje, ampak produktivnost? Raziskave kažejo, da sta med najbolj produktivno-stimulativnimi vonjavami limona, ker spodbuja čute, in sivka, ker pomirja in dviguje koncentracijo. Če vam je všeč kaj drugega, pa seveda kar po želji.
NE POZABITE NA REDNO RAZGIBAVANJE. Vsako uro vstanite in naredite nekaj vaj za ramenski obroč, sprostite se in zamahnite z rokami, sprehodite se po hodniku gor in dol in prekinite začaran krog.
Mini meditacija
Ustavite se. Odložite vse, kar počnete (ne le fizično, pač pa tudi mentalno), po potrebi utišajte ali izklopite tako mobilni telefon kot stacionarnega, znižajte ali izključite glasnost na računalniku in zaprite vrata. Bolj kot na STOP pomislite na gumb za PREMOR.
Zaprite oči. Vedno je lažje meditirati z zaprtimi očmi, ko nas zunanji dražljaji ne motijo.
Osredotočite se na dihanje. Središčete vaje je prav dihanje, ki naj bo center vašega zavedanja. Dihajte počasi in globoko, brez razmišljanja o tem, kolikokrat morate vdihniti, preden se lahko vrnete k delu. Ponovite vsaj petkraten globok vdih in izdih, lahko ga podaljšate.
Odprite oči in se vrnite k delu. Ta premor je umiril vaše dihanje in bitje srca, vam dodal kisik v telo in novo moč.
Mnenje strokovnjakinje
O sprostitvi pri delu smo se pogovarjali tudi z mag. Mio Bone, psihologinja in NLP coach.
mag. Mio Bone, psihologinja in NLP coach
Zakaj je prav delovno mesto kraj, kjer se najtežje sprostimo?
Na delovnem mestu veljajo napisana (in nenapisana) pravila, kaj od nas pričakujejo. Za ljudi na splošno velja, da se v skupini ljudi vedemo drugače kot doma, ko smo povsem sami. V službenem okolju nismo samo človek, temveč imamo tudi določeno funkcijo in s funkcijo pridejo pravila. To pomeni, da na delovnem mestu ne izpolnjujemo samo delovnih nalog, temveč tudi svojo funkcijo, ki od nas lahko zahteva veliko zavednega ali nezavednega dela; zaradi tega smo posledično tudi manj sproščeni.
Ali je res, da je treba neke vrste oddih vpeljati sporadično vsako uro ali dve, pa četudi ta oddih traja le pet minut?
Odmor je nujno potreben, ker prekine rutino (tudi če se npr. ukvarjamo s kreativnimi delom) in našim možganom dovoli zadihati, zbrati novo energijo in pridobiti nov zagon. Tudi pri odmorih je potrebno vpeljati neko vrsto discipline. Predvsem v smislu, da si res vsako uro vzamemo odmor in da le-ta ne traja več kot 10 minut. V odmoru pa je smiselno iti malo na zrak (kisik naše možgane dobesedno spodbudi) in pretegniti naše okončine. Nekateri si opomnik za odmor vnesejo v svoj mobilnik in ideja se mi zdi pravzaprav zelo dobra. Če kaj delamo zelo zavzeto, nam 3 ure hitro minejo, vendar pa bi nam odmor prinesel več dobrega, kot če bi nadaljevali. Ko pridemo z odmora nazaj (če le-ta res ni bil predolg), smo bolj sveži in nadaljevanje z delom je lažje.
Komu bolj priporočate oddih, ljudem, ki strmijo v ekran računalnika ali tistim, ki se ukvarjajo z delom z ljudmi ali s fizičnim delom?
Vsem. Vsaka skupina potrebuje odmor, pri skupini ljudi, ki opravlja fizično delo, se odmor razlikuje od ostalih dveh skupin. Ta skupina potrebuje odmor v smislu sedenja in »počivanja«, medtem ko ostali dve skupini potrebujeta aktiven odmor: hojo ali nekaj enostavnih telovadnih vaj (npr. počepi). Smiselno je, da gremo na zrak. Sploh če delamo v zatohlih (pa tega niti ne opazimo) pisarnah z umetno svetlobo. Skupina, ki dela z ljudmi, verjetno potrebuje bolj tih odmor, da zbere svoje misli. Vsak potrebuje odmor, ker prinese veliko dobrega.
Kakšen je vaš nasvet za desetminutno sprostitev na delovnem mestu?
Nekaj enostavnih vaj, če je le mogoče na zraku, ki jih lahko začinimo s smehom ‒ če imamo kakšnega res smešnega sodelavca, ki nas lahko nasmeji, ga je fino povabiti s seboj. Smiselno je spiti tudi kozarec vode.
Za blaženje srbečice pikov in ugrizov smo ljudje skozi stoletja odkrili kar nekaj naravnih “pomočnikov”, ki jih še danes najdemo skoraj v vsaki kuhinji.
Pozitivni učinki aloe vere na kožo so pri tudi pri nas že dobro poznani, pomaga pa tudi pri odpravljanju posledic pikov komarjev. Če je le mogoče, si pomagajte kar z odrezanimi listi rastline, sicer pa z naravnim gelom iz trgovine. Aloe vera je namreč nepogrešljivo mazilo pri zdravljenju razdražene kože kakršne koli vrste pika.
Komarjev pik lahko tudi namažemo s česnom, ki je naravni antibiotik. Srbečica bo kmalu izginila.
V ljudskem zdravilstvu so uporabljali tudi netresk, ki naj bi zdravil skoraj vsako bolezen. Sveži netreskov sok še danes velja za odlično domače zdravilo proti pikom žuželk.
Pike mravelj lahko ublažite tako, da v jabolčni kis namočite kosem vate in ga pritisnete na mesto ugriza.
Na mesto pika lahko namažete tudi nekaj kapljic medu, ki ga, ko srbečica mine, dobro izperite.
Pri bolj agresivnih pikih, kot so osji in čebelji pik, si lahko pomagate z rezino krompirja, čebule ali kumarice, ki jo položite na mesto pika, za blaženje bolečine pa naredimo zmes jabolčnega kisa in sode bikarbone, limoninega soka ter ohlajenega cimetovega čaja. Pomaga tudi peteršilj, ki ublaži srbenje in prepreči otekanje. Šopek peteršilja zmečkajte v roki in položite na mesto pika.
Imate radi polpete? Bi radi preizkusili nekaj novega? Pripravite si prosene polepete.
Sestavine:
20 dag prosene kaše
4-5 dcl vode
5 žlic prosene moke
1 žlica čičerikine moke
1 žlica tofuja
1 žlica nasekljanega peteršilja
Priprava:
Proseno kašo v vodi kuhamo 15 minut. Pustimo še pol ure, da se ohladi.
Dodamo čičeriko,moko,tofu in nasekljan peteršilj.S pomokano roko oblikujemo manjše polpete in jih popečemo na kokosovi maščobi tri minute na vsaki strani.
Radodarna pomlad in zgodnje poletje že ponujata prve sadove. Kako lepo bi jih bilo ohraniti do mrzle zime! Jagode, borovnice, maline, robide … mmmm! Nekaj lahko naredimo z zamrzovanjem. Lepe zrele sadeže posušimo s krpo ali krep papirjem in zložimo na pladenj tako, da se med seboj ne dotikajo. Damo za nekaj ur v zamrzovalnik, nato pa jih pretresemo v lončke, ki zavzamejo manj prostora. Tako smo shranili sadje, ne da bi ga zmečkali. Kasneje iz njega naredimo najboljši domač sladoled.
Kako lahko shranjujemo različne vrste sadja?
Zgodnje jagodičevje je težko sušiti, vendar je z veliko mero potrpljenja tudi to možno. Mali gospodinjski sušilci sadja so kar primerni. Upoštevati moramo le, da jagode in borovnice vsebujejo več vode kot jabolka in slive, zato jih na pladenj naložimo manj naenkrat.
V Goriških brdih znajo ohraniti sveže in dišeče češnje vse do božiča. To je neverjetna igra spretnosti in pozornosti. Na dan za plod v suhem vremenu naberejo češnje. Na roke si nadenejo sveže mehke bombažne rokavice, tako da se s prsti ne dotikajo sadežev. Na naši koži je vedno malo kisline, ki sicer ščiti kožo, za nežne češnje pa bi bila usodna. Sadeže takoj (skupaj s pecljem) pozorno položijo v čiste steklene kozarce, ki jih napolnijo le do 2/3 prostornine. Kozarce takoj nesejo v klet, ki je globoko v zemlji in kjer vlada vedno enaka temperatura – od 10 do 12 stopinj C. Kljub vsej pozornosti veliko češenj propade, ohrani pa se jih vendarle nekaj, ki jih postrežejo za božič. Enako sladke in dišeče so kot na dan obiranja.
Tudi jeseni imamo kar nekaj možnosti
V jeseni podobno shranijo sveže namizno grozdje. V bombažnih rokavicah grozde obesijo na vrv, ki je speljana po stropu kleti. Grozdje se nekoliko posuši, ostane pa sladko in aromatično vse do božiča in novega leta. Ta način je star več stoletij in nikoli niso uporabljali kemičnih konzervansov.
Za mesece, ko v naravi sadja ni, si lahko pripravimo okusne marmelade brez (ali skoraj brez) dodanega sladkorja
Vsaj še en način je, da ohranimo slastne sadeže za čas, ko je narava bolj skopa. To so dobro znane stare dobre marmelade. Menim, da ima vsaka gospodinja svoj najboljši recept, ki ga je podedovala in se ga zvesto drži. Tudi sama sem jih preizkusila kar precej, vendar sem pri marmeladi vedno želela ohraniti naravni okus sadeža. Dodani sladkor pogosto preglasi aromo sadja, dolgotrajno kuhanje pa potemni barvo ter uniči veliko vitaminov in encimov. Zato sem začela kuhati marmelade brez dodanega sladkorja ali z dodatkom le 5 % sladkorja. Opazila sem, da je mogoče ohraniti aromo in barvo sadja z dodatkom začimb, limone in soli.
Kako kuhamo marmelado brez sladkorja?
Čas kuhanja je lahko tudi veliko krajši kot v starih receptih. Pri prijateljih sem pogosto naletela na nejevero, češ, kako se lahko marmelada brez sladkorja ohrani, saj je sladkor konzervans. Dejstvo je, da se marmelada brez dodatka sladkorja ohrani enako dolgo kot s sladkorjem. Problem lahko nastane šele takrat, ko jo odpremo. Z žlico jemljemo ven, obliznemo, damo nazaj v kozarec, namažemo po kruhu in spet damo v kozarec … na vse te načine marmelado okužimo z mlečnokislinskimi bakterijami in s plesnimi. Teh mikrobov je obilica tudi v zraku, torej je marmelada okužena takoj, ko jo odpremo. Če bi bila obilno sladkana, se mikrobi v tako močni koncentraciji sladkorja nebi mogli razvijati. Če pa je sladkorja le toliko kot prej – v naravni koncentraciji, pa imajo mikroorganizmi gostijo in naša marmelada se skisa ali splesni.
Shranjevanje marmelade
Zato pa obstaja zelo preprosta rešitev – majhni kozarčki. Svoje marmelade hranim v kozarčkih prostornine le 200 ml, kar za našo družino zadostuje za en zajtrk ali za dve porciji palačink. To je dovolj za izdelavo dveh ali treh sadnih jogurtov (domač jogurt zmešamo z marmelado in – dober tek).
Najbolj pomembno je, da še vročo marmelado polnimo v dobro oprane – sterilizirane lončke in da ne pozabimo sterilizirati tudi pokrovčkov. Hitro zapremo vsakega sproti in pustimo, da se počasi ohladijo.
Okusno in zdravo jagodičevje
Trenutno je na tržišču več sort čudovitih jagod. Ta sadež vsebuje veliko vode, zato je dobro, če uporabimo res zrele jagode, tudi če so malo zmečkane. Pazimo le, da niso začele gniti ali da jih ni napadla plesen.
Borovnic ni potrebno prati, pozorni smo le pri nabiranju, da ne pride zraven zemlja ali prah. Podobno velja za maline in robide.
Zgodnje sadje, še posebej jagodičevje vsebuje poleg vitaminov in encimov, veliko naravnih barvil. To pa so snovi, ki nas ravno tako ščitijo pred boleznimi, celo pred rakom.
Marmelada iz jagod
3 kg zrelih jagod
naribana lupinica ene eko-limone
150 g agavinega sirupa
20 g agar-agarja v prahu ali lističih
10 g soli
50 g svežega ingverja
3 klinčki
2 čajni žlički janeževih semen
Jagode osušimo in jim odstranimo peclje. Predevamo jih v lonec ali kozico, tako da ne segajo preko 2/3 prostornine. Kuhamo na srednje močnem ognju, ki ga zmanjšamo, ko jagode zavrejo. V bombažno vrečko damo vse začimbe, dobro zavežemo in kuhamo skupaj z jagodami. Ingver olupimo, naribamo in iztisnemo sok. V marmelado ga dodamo proti koncu kuhanja. Agar-agar raztopimo v manjši količini soka, ki so ga spustile jagode med kuhanjem. Po 15 minutah vretja marmelade, dodamo agavin sirup, nato pa še raztopljeni agar-agar. Dobro premešamo, počakamo, da spet zavre, in predevamo v pripravljene lončke.
Dobro jih zapremo, zložimo tesno skupaj in pokrijemo s kuhinjsko krpo. Pustimo, da se počasi ohladijo. Nato jih obrišemo, označimo z opisom vsebine in datuma kuhanja. Če so lončki dobro zaprti, bo marmelada v shrambi počakala tudi več let (čeprav mislim, da je bo prej zmanjkalo).
Na isti način naredimo marmelado iz borovnic in ostalega sočnega sadja.
Če ne želite uporabljali agar-agarja, kot gostilo uporabite kosmulje ali naribana jabolka sorte mucu, beličnike ali kutine. Bistveno je, da uporabite sadje, ki ima veliko pektina. Še posebej se to obnese pri borovnicah, ki so zelo sočne in imajo močan okus.
Kot sladilo lahko uporabite tudi surovi eko trsni sladkor, vendar res ni potrebno, da ga je več kot 5 % (50 g na 1 kg sadja, ali 500 g na 10 kg sadja). To pride v poštev le pri breskvah, jagodah in včasih pri marelicah. Ostalo sadje je po navadi dovolj sladko, če ga naberemo, ko je popolnoma zrelo. Pri kuhanju marmelade pa le ne pozabite na sol. To je skrivnostna sestavina, ki ojača sladki okus. Pri kuhanju sokov pa pomaga, da se iz sadja iztisne več soka. Zadostuje že zelo majhna količina – 30 g soli (1 poravnana jušna žlica) na 10 kg sadja. Soli sploh ne boste okusili, le močnejši okus sadeža.
Domač sadni sladoled
Tudi sladoled se prileže v vročih dneh, nekaterim pa kar skozi vse leto.
Za 4 porcije potrebujemo:
200 g zamrznjenih jagod ali borovnic
30 ml agavinega sirupa (ni nujno)
ščepec mletega kardamoma (ali vanilije)
200 ml sladke nehomogenizirane smetane
V mešalec damo najprej zamrznjeno sadje in ga mešamo, dokler se ne začne spreminjati v kašo. Nato počasi dolivamo sladilo, smetano in začimbe. Takoj postrežemo v skodelicah. Po želji dodamo še kakšen svež sadež ali stepeno smetano.
Za tak sladoled lahko uporabimo katero koli jagodičevje. Ko bodo zrele breskve, češnje, marelice in slive, jih izkoščičimo, narežemo na manjše koščke in zamrznemo za sladoled. Odlična začimba za sladoled je lupinica neškropljenih limon ali pomaranč, sveži listi mete in melise.
Če bi pojedli nekaj skled listnate zelenjave, od obroka ne bi imeli tako velike koristi, kot če bi enako količino zelenjave stisnili v sok. Seveda moramo paziti, kakšen sokovnik uporabljamo, saj lahko pregrevanje uniči encime in snovi v soku. Z zmleto zelenjavo naše telo absorbira iz sokov neprimerno več mikrohranil, ki pozitivno delujejo na naše zdravje, počutje in pomagajo ohranjati lepo linijo.
S klorofilom nad glivice
Sistemske glivice C. albicans se hitro razmnožujejo zato, ker se hranijo z lastnimi izločki oziroma s strupi (mitocikini), klorofil ravno tem strupom preprečuje, da bi prodrli v krvni obtok. Ugotovili so namreč, da se klorofil veže na micotoksine, ki ga izločajo glivice. Nič presenetljivega torej ni, da se dieta z zelenimi sokovi priporoča tudi pri razstrupljanju telesa. Poročila raziskav kažejo, da je ‘terapija’ z zelenimi sokovi pomagala kar 70 odstotkom žensk z glivičnimi vnetji, katerega prvi razpoznavni znaki so slabo počutje, kronično vnetje sinusov, alergije, neustavljiva želja po ogljikovih hidratih in povečana telesna teža.
Encimi, ki pospešujejo izgorevanje maščobe
Vse več je žensk, ki jim kronično primanjkuje pomembnih prebavnih encimov, ki spodbujajo jetra in slinavko, da absorbirata hranilne snovi iz hrane, istočasno pa sta odgovorna za uravnoteženo porabo in izgorevanje maščob. Na manjšo količino encimov vpliva tudi naravni proces staranja, nepravilna prehrana in jedilnik, ki vsebuje pretežno kuhano in predelano hrano. Zeleni sokovi ter sveže sadje in zelenjava, še posebej listnata, lahko ponovno aktivirajo tvorjenje encimov, kar sproži naraven proces hujšanja ter preskrbi telo z esencialnimi minerali in vitamini.
Sokova, ki pospešita hujšanje:
V sokovniku stisnite pest listov ohrovta, kateremu ste odstranili trše dele in spodnje delce glavic, polovico jabolka in polovico hruške.
Stisnite 2 pesti sveže zelene zelenjave (špinača, artičoke, ohrovt, peteršilj, regrat), 1 narezano kumaro, 2 zeleni, 2 žlički ingverja in 1 neolupljeno jabolko iz ekološke pridelave. Sveže stisnjenemu soku dodajte še limonin sok.
Ko se poletje poslavlja, pridni vrtnarji in vrtnarke pa se že spogledujemo z naslednjo sezono in pričenjamo z delom za naslednje leto. V mislih imamo spomladi cvetoče čebulnice. Čebulice, ki jih sadimo v jeseni, to je od septembra do novembra, in nam bodo zacvetele spomladi, so čebulice tulipanov, perunik, lilij, okrasnega luka, pogačic ali ranunkul, hijacint, narcis ter hrušice ali grozdka.
Čebulice, ki so pravzaprav oblika, s katero prezimijo nekatere trajnice, sadimo v korita, posode, na gredice in podobno. Saditev bo uspešna, če bomo sadili na primerno razdaljo, globino in v primerno zemljo.
Saditev v posode
Pri saditvi v razna korita in posode pa moramo biti pozorni tudi, kam jih bomo namestili čez zimo in iz kakšnega materiala bodo posode. Posode naj bodo primerno velike z drenažno luknjo in podstavkom. Na dno posode položimo nekaj grobega peska ali manjših kosov razbitih posod iz terakote. Položen material ima več funkcij, omogoča počasen iztek odvečne vode in obenem preprečuje sipanje zemlje skozi velike luknje na dnu posode.
Za sajenje izberemo namensko zemljo, lahko pa mešanico pripravimo doma iz vrtne zemlje, ki ji primešamo obilo zrelega komposta in nekaj peska. Pri saditvi upoštevamo pravila o globini in medsebojni sadilni razdalji, ki so navadna tudi navedeni na sami embalaži čebulnic. Razdaljo za saditev v korita prilagodimo in je lahko manjša. Sicer pa velja, da je globina saditve odvisna od velikosti čebulice, saj sadimo od dvakrat do trikrat globlje, kot je višina čebulice.
V lonec lahko sadimo eno vrsto čebulnic (na primer samo narcise) ali pa se odločimo za različne kombinacije (na primer tulipani in narcise, tulipani in mačehe, za katere pustimo prostor ob sajenju čebulic …). Za zasaditve v koritih izberemo med narcisami in tulipani nižje sorte.
Čebulicam v posodi zima ne škoduje, pazimo le, da jih ne posadimo tik ob robu posode. V hudi zimi posode s čebulicami pokrijemo z vejami ali jih prestavimo v zavarovan prostor, ki pa ne sme biti ogret na več kot 13 °C. V tem času zalivamo le toliko, da se zemlja ne osuši popolnoma. Lonci iz terakote pozimi zaradi zmrznjene vode radi popokajo. Do tega prihaja zato, ker zemlja med zmrzovanjem oddaja vodo. Zato v tem primeru čebulice posadimo najprej v plastični lonec in ga nato vstavimo v lonec iz terakote. Tudi tu moramo biti pozorni, da bo odvečna voda odtekla. Vmesni prostor med loncema lahko zapolnimo z glinoporom ali manjšim kamenjem.
Saditev na gredice
V kolikor se odločimo za saditev čebulic na stalno mesto, jih sadimo v dobro odcedna tla z zmerno količino humusa. Če imamo slabo prepustna tla, jih dobro prekopljemo, s čimer propustnost izboljšamo. Primešamo ji pesek in zrel kompost. Sadilne razdalje, navedene na embalaži, prilagajamo vrsti zemlje ter načrtu zasaditve (kakšno obliko hočemo imeti, ko bodo čebulice zacvetele). Pri sajenju upoštevamo pravila: da težja kot je zemlja, plitveje sadimo čebulnice ter lažja kot je, globlje sadimo. Večino čebulnic lahko pustimo v zemlji več let.
Pri nakupu čebulic pazimo, da izberemo take, ki imajo zdrav videz, niso plesnive ali poškodovane in niso puhle.
