Piknik in poletje ne gresta eden brez drugega

Bodi Eko
-
0
Piknik in poletje ne gresta eden brez drugega

Ko pride poletje, čudovito poletje, ki s seboj prinaša dolge dneve, lahkotna oblačila in čas za piknik! Piknik, ki lahko traja pozno v noč, na katerih loparji za badminton, frizbi in balinčki ne poznajo oddiha in kjer slastne hrane ne zmanjka. Za številne med nami pa so ključna sestavina piknikov tudi čevapčiči in nabodala! Če citiram mojo močnejšo polovico: Piknik brez mesa? To je bolj pašnik!

Tradicionalni slovenski piknik res ni najbolj prijazen do vegetarijancev in veganov. Mlada čebula, malo narezane paprike in osoljen paradižnik pa tudi hitro izgubijo svoj čar, če jih ne spremlja še nekaj sestavin. In ajvar tudi ni nadomestilo za svežo, sočno, pisano solato. Čas je, da razbijemo monotonost in predstavljamo vam nekaj idej, kako se je lotiti.

Piknik

Žarim, žariš

Če tudi za vas ni piknika brez žara, potem imamo nekaj brezmesnih idej, ki so kot nalašč za vas. Priprava zelenjave za piknik na žaru je hitra in enostavna, hrana je okusna, možnosti je neskončno, to pa pomeni, da imate lahko piknik skoraj vsak dan – pa četudi na domačem balkonu ali vrtu.
Na žaru lahko pripravite pravzaprav skoraj vse vrste zelenjave, najpogosteje pa srečamo popečene bučke, paprike in jajčevce. Priporočljivo je, da jih pečete pri nizki temperaturi in kratek čas, ravnajte pa se predvsem po svojem okusu. Na žaru popečeno zelenjavo lahko uporabite v solatah, kot prilogo k drugim jedem ali pa jo lahno popršite ali premažete s prijetno pekočim gorčičnim oljem in potresete z zelišči po lastnem okusu.

[quote_box_center]Kapusnice so bogate z vitamini, minerali in antioksidanti, vsebujejo pa tudi glukozinolate, ki naj bi pomagali ščititi telo pred določenimi vrstami rakavih obolenj.[/quote_box_center]

Zelenjavni čips za piknik

Ob nogometni noriji nam oglasi na vsakem koraku ponujajo večinoma ocvrt krompirjev čips v številnih okusih, vendar pa so za prijetno hrustanje primerne tudi številne vrste zelenjave. Tako lahko pripravite čips na žaru (ali v pečici) npr. iz korenja, pastinaka ali sladkega krompirja. Na tanke lističe jih najlažje narežete kar s pomočjo lupilca za krompir. Okusen in hrustljav pa je tudi čips iz kapusnic.

Potrebujete:

  • 2 kg dobro opranih listov kapusnic (ohrovt, špinača, blitva, rdeče zelje …)
  • olje iz grozdnih pešk
  • sol

Priprava:

  1. Plinski žar ogrejte na nizko temperaturo. Če uporabljate žar na oglje, pa boste potrebovali malo žerjavice, rahlo prekrite s pepelom.
  2. Nežno premažite vsak list z oljem in malo posolite. Liste položite na žar, pokrijte s pokrovom in pecite do hrustljavosti, približno 30‒45 minut.

Zelenjavni čips

[quote_box_center]Olje iz grozdnih pešk je zelo zdravo, bogato je z vitaminoma C in E ter nenasičenimi maščobnimi kislinami. Vsebuje visoko koncentracijo linolne kisline, ki je ena od esencialnih maščobnih kislin, ki je naše telo ni sposobno proizvesti samo in jo mora dobiti s hrano. Primerno je tako za kuhanje kot za v solate. Opozoriti pa velja, da ga ne smemo uživati pod vplivom alkohola ali droge, ker je v tej kombinaciji močno poživilo.[/quote_box_center]

Šparglji na žaru

Šparglji na žaru

Potrebujete:

  • sveže zelene šparglje,
  • oljčno olje,
  • sol in poper po okusu,
  • parmezan

Priprava:
Šparglje na spodnjem delu nežno upognite, da se bodo sami prelomili. Tako boste odstranili spodnje olesenele dele. Na tanko jih premažite z oljčnim oljem. Pecite jih na srednje ogretem žaru, vsake tri minute jih obrnite, dokler ne postanejo tako mehki, kot jih želite. Malo preden jih vzamete z žara, jih lahko potresete še s sveže naribanim parmezanom.
Pripravite lahko tudi pico na žaru, za kar potrebujete samo nekaj lepinj, paradižnikovo omako za pico, zelenjavo in sir po lastnem izboru ter neomejeno domišljije.

[quote_box_center]Šparglji so dober vir kalija in vitaminov A, B in C. Delujejo kot diuretik (pospešujejo izločanje vode) in ugodno vplivajo na delovanje ledvic ter tako pomagajo čistiti telo. Zaradi visoke vsebnosti rutina krepijo stene krvnih žil in kapilar, vsebujejo pa tudi folno kislino, zaradi česar so priporočljivi tudi za nosečnice. Imajo tudi sloves afrodiziaka, že Rimljani pa so sok špargljev mešali v svoje ljubezenske napitke.[/quote_box_center]

Sveže je osvežilno

Piknik nudi tudi neomejeno možnosti za pripravo različnih solat. Lahko jih v celoti pripravite že vnaprej ali pa pripravite zgolj različne sestavine in pustite gostom, da si sami izbirajo kombinacije, ki jim najbolj ustrezajo. Tudi če se boste odločili za pripravo solat vnaprej, je priporočljivo, da jim dodate preliv, tik preden jih postrežete, pred tem pa jih hranite na hladnem, najsi bo to v senci, v vodi ali pa v hladilni torbi.

Potrebujete:

  • 60 dag stročjega fižola,
  • 3 srednje velike paradižnike,
  • 1 skodelico kuhane ajdove kaše,
  • 2 stroka česna,
  • 3 žlice balzamičnega kisa,
  • 1 zavojček sira brie,
  • po nekaj vejic krebuljice, peteršilja, bazilike in koriandra
  • sol in poper.

Stročjemu fižolu porežete konce in ga skuhate. Paradižnik narežite na kocke. Na malo olja dobrih pet minut pražite nasekljan česen in paradižnik, dodajte balzamični kis ter začinite s soljo in poprom po okusu, nato pa odstavite in ohladite.
Peteršilj, krebuljico, baziliko in koriander drobno nasekljajte in zmešajte z nekaj žlicami oljčnega olja. Odcejen stročji fižol zmešajte s paradižnikom, ajdovo kašo in zeliščno polivko ter potresite z na kocke narezanim briejem.

[quote_box_center]Stročji fižol vsebuje veliko vitamina C, folne kisline in železa, zaradi česar je zelo priporočljiv tudi v nosečnosti. Pospešuje presnovo in je velik vir energije, lahko pomaga pri preprečevanju bolezni sečil, pri slabokrvnosti in pri težavah z dihanjem. Zaradi teh lastnosti je zlasti primeren tudi med odraščanjem in v starejših letih. Ajdova kaša ima izredno skladno hranilno sestavo in vsebuje kakovostne beljakovine z aminokislinsko sestavo, ki je primernejša za naš organizem kot beljakovine mesa, mleka ali soje.[/quote_box_center]

Riževa solata

Riževa solata

  • 1 skodelica rjavega riža
  • 2 paradižnika
  • 1 kumara
  • 1 rdeča paprika
  • 1 zelena paprika
  • 1 kavna skodelica kuhanega mladega graha

Riž skuhajte in ohladite, zelenjavo narežite na kocke ter vse skupaj dobro premešajte s prelivom.
Za preliv zmešajte kislo smetano ali jogurt, oljčno olje, jabolčni kis, sol po okusu ter dodajte še malo balzamičnega kisa, nasekljan svež peteršilj, baziliko in zeleno.

[quote_box_center]Rjavi riž je v nasprotju z belim rižem bogat z vlakninami, vitamini in minerali. V njem se skrivajo kalcij, železo, magnezij, fosfor, kalij, mangan in selen. Je odličen vir energije, obenem pa pomaga pri razstrupljanju telesa.[/quote_box_center]

Namazi

Sveži namazi so hitro pripravljeni, odlično se podajo k hrani z žara, vanje lahko pomakate na paličice narezan svež korenček in stebelno zeleno ali pa jih enostavno namažete na kruh.

Avokadov namaz

Potrebujete:

  • 1 zrel avokado
  • strok česna
  • malo soli
  • oljčno olje
  • sok limone

Avokado olupite in ga pretlačite z vilico, dodajte na drobno nasekljan česen, dve žlici oljčnega olja in sol po okusu ter dobro premešajte. Ker avokado hitro oksidira, mu dodajte še žličko limoninega soka in ga shranite v hladilniku, da bo ohranil lepo zeleno barvo.
Zrel avokado je prijetno mehak na dotik, njegovo meso pa je mehko in v ustih pusti svilnat okus. Mnogi mu pravijo kar zdrava majoneza, evropski mornarji pa so ga bojda uporabljali kar namesto masla. Avokadi, ki jih dobimo v trgovinah, največkrat niso še povsem zreli, zato potrebujejo še kakšen dan ali dva zorenja na sobni temperaturi, da dosežejo pravo mehkobo.

[quote_box_center]Avokadi so odličen vir kalija, ki ga za pravilno delovanje potrebujejo naše celice, tkiva in organi. Kalij je ključnega pomena za delovanje srca ter za gladko krčenje mišic, kar je zelo pomembno za normalno prebavno in mišično delovanje.[/quote_box_center]

Jagodičevje

Ste se odpravili na piknik v naravo? Sprehodite se malo naokoli, gotovo najdete vsaj kakšen grm ali dva divjega jagodičevja. Gozdne jagode, maline, borovnice in robide so odlični viri antioksidantov, vitaminov, mineralov, vlaknin in folatov, poleg tega pa so še slasten, a nizkokaloričen prigrizek.

Za žejo

Če ste bili pridni in že pripravili bezgov sirup ali šabeso, se osvežite z njima, lahko pa pobrskate po reviji in najdete recepte za osvežilne napitke za vroče dni. Odlični so tudi kompoti iz mešanega jagodičja. Najboljša od vsega pa je kakopak voda, ki v vročih dnevih učinkovito vlaži telo in sveža iz čistega izvira je še posebno osvežilna.

Zelenjavni ražnjiči

Pa še nekaj idej za eko piknik:

  1. PIKNIKIRAJTE LOKALNO – izberite lokacijo, do katere lahko pridete peš ali s kolesom. Prihranili boste na gorivu, zmanjšali ogljični odtis in bolje spoznali svoje okolje.
  2. JEJTE LOKALNO – izberite organsko sadje in zelenjavo, ki jo ponujajo lokalni pridelovalci. Če jeste meso, naj bo tudi to organsko. Lahko pa ga tudi nadomestite s seitanom, vegetarijanskimi hrenovkami in drugimi podobnimi možnostmi.
  3. PRIBOR & POSODA – namesto plastičnih in papirnatih posod, pribora in serviet izberite pripomočke, ki jih lahko večkrat uporabite ali pa poiščite takšne, ki jih je moč reciklirati.
  4. RECIKLIRAJTE – tako boste pomagali ohranjati vire, energijo in okolje.
  5. KAR PRINESETE, TUDI ODNESITE – zapustite naravo takšno, kot ste jo našli. Po koncu piknika pospravite tudi vse smeti.
  6. ZAŠČITITE NARAVO – izberite okolje, kjer se lahko igrate otroci, odrasli in domače živali.
  7. ZAŠČITITE SEBE – izberite naravne odganjalce mrčesa (sivka dela čudeže) in zaščito pred soncem. Hvaležno vam bo okolje, pa tudi vaša koža.
  8. OPAZUJTE IN RAZISKUJTE – poleg športnih rekvizitov vzemite s seboj še daljnogled, pozanimajte se o vrstah rastlin, ptic in živali, ki živijo v vašem okolju, in jih opazujte ter se učite. Otroci obožujejo, če se lahko igrajo raziskovalce, vi pa boste tudi izvedeli veliko novega.

 

Namaz iz suhih paradižnikov

Bodi Eko
-
0
Namaz iz suhih paradižnikov

Ko na vrtu naberemo paradižnike, jih nekaj lahko posušimo na soncu in iz njih pripravimo okusen namaz.

Paradižnikov namaz

Potrebujete:

  • 5 ali 6 kosov na soncu sušenih paradižnikov, vloženih v olju z začimbami
  • 5‒6 velikih žlic kisle smetane
  • svež peteršilj
  • sol

Paradižnike na drobno narežite ter jih zmešajte s smetano, nasekljanim peteršiljem in solite po okusu.

Shranjevanje malin in robid

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
0
Shranjevanje malin in robid

Maline in robide poleti rodijo, in če imamo nekaj več pridelka, kot ga uspemo pojesti, imamo za shranjevanje na izbiro (poleg znanega zamrzovanja) več možnosti. Da pa bo letina tudi drugo leto obilna, grme po obiranju obrežemo.

Maline

Malinovec

Povsem preprosto naredimo malinovec, za kar potrebujemo manj kot uro časa, kilogram malin in kilogram sladkorja. Maline operemo, očistimo ter jih sloj za slojem polagamo v stekleno posodo, med plasti malin dajemo plast sladkorja. Tako pripravljeno pustimo, da stoji 24 ur. Nato maline stisnemo, da dobimo sok, ki ga damo kuhati. Ko zavre, zmanjšamo jakost tako, da povsem rahlo vre od 10 do 15 min. Med kuhanjem odstranjujemo peno, ki nastaja. Ko mine 10‒15 minut, ga nalijemo v steklenice in zapremo. Tako pripravljen malinovec lahko na suhem in hladnem mestu stoji tudi do enega leta. Uporabljamo ga lahko kot sok ali kot preliv za biskvite, sladolede in sadne solate.

Malinovec

Namaz iz malin

Za namaz iz malin potrebujemo 1,2 kg malin, belo vino in 1 kg sladkorja. Maline operemo in jih za kratek čas damo v vodo, ki ji primešamo nekaj vina. Očistimo jih in stresemo na papirnate brisače, da se odcedijo. Posujemo jih s sladkorjem in jih tako pustimo 4 ure. Nato jih kuhamo 5 minut. Ko zavrejo, zmanjšamo jakost in kuhamo še toliko časa, da maline razpadejo in sok izpari, med tem časom redno odstranjujemo peno, ki nastaja. Dobljen namaz razdelimo v steklene majhne kozarce, ohlajeno površino pokrijemo s celofanom, ki smo ga namočili v močno alkoholno pijačo.

Namaz iz robidnic

Za namaz iz robidnic pa potrebujemo: 3 kg robidnic, 1 kg sladkorja, naribano lupino pomaranče, nastrgano lupino limone in vaniljin sladkor. Robidnice operemo, odcedimo in posujemo s sladkorjem. Pustimo stati, vse dokler se sladkor ne raztopi. Nato jih kuhamo na zmernemu ognju 20 minut, med tem neprestano mešamo. Pred koncem kuhanja dodamo še nastrgamo lupinico limone in pomaranče. Dobljen namaz razporedimo v čiste steklene kozarce. Ohlajeno površino prekrijemo s celofanom, ki smo ga namočili v močno žgano pijačo.

V avgustu režemo maline, robide in tudi tajberi. Po obiranju odrežemo rozge, ki so letos rodile, in jih sežgemo ter rezana mesta pokrijemo z zemljo. Na oporno ogrodje privežemo enoletne rozge. Maline in robide rodijo na enoletnih poganjkih, ki zrastejo iz koreninskega vratu ali korenin.

Robidnice

Rez robid

Rozge, ki so letos rodile, izrežemo pri osnovi. V prvem letu po sajenju zraste 1‒3 rozge. V naslednjih letih pa vsako leto 5‒10 rozg. Te je potrebno sedaj razredčiti na 5‒6 rozg. Odstranimo vse šibke in poškodovane rozge. Na rozgah, ki jih pustimo, so se ali pa se še bodo v naslednjem letu zrasli zalistniki. Te prikrajšamo na dolžino 50 cm. Same rozge pa ne pustimo daljše od 2 do 2,5 m. Po tem, ko jih prikrajšamo, jih privežemo na oporo. Opora mora biti čvrsta, priporočljivi so stebri, ki so med seboj oddaljeni 4‒6 metrov, na katere pritrdimo žice. Na žice privezujemo rozge. Pri robidi moramo vedeti, da iz brsta razvije poganjke, na katerem bo rastlina obrodila.

Rez malin

Tako kot pri robidah tudi pri malinah izrežemo rozge, ki so rodile. Dvakrat rodne maline rodijo tudi na letošnjih poganjkih, teh po obiranju ne smemo izrezati, ker nam bodo rodili še naslednje leto.
Dolge enoletne rozge pa prikrajšamo na 1,5‒2 m dolžine. Če nam je zraslo precejšnje število mladik, ki so se razvile iz koreninskih izrastkov, jih razredčimo. Tudi rozge malin potrebujejo oporo. Stebre postavimo na razdaljo 10 m, visoki naj bodo 80 cm, na tej višini prečno postavimo letve. Na eni in drugi strani letve pa pritrdimo žico. Te bodo preprečevale, da bi se rozge povesile. Rodni poganjki enkrat in dvakrat rodnih malin se po poletnem zorenju začnejo postopoma sušiti. Če so poganjki okuženi z boleznimi ali škodljivci, jih iz nasada izrežemo čim prej.
Po obiranju jesenskega pridelka dvakrat rodnih malin, ki na prostem navadno traja do prvih jesenskih pozeb, se začnejo vrhovi sušiti. Te v času mirovanja odrežemo do prvega vitalnega brsta. Če se odločimo, da pri dvakrat rodnih malinah obiramo samo pridelek na enoletnih rodnih vejah v pozno poletnem in jesenskem času, po zaključku zorenja rozge odrežemo do tal.

Tajberi

Rez tajberija

Kot križanec med malino in robido tudi tajberi potrebuje oporo. Ravno tako izrežemo rozge, ki so letos rodile, enoletne rozge, ki so zrasle iz koreninskim izrastkov, pa po potrebi razredčimo.

Klimatske naprave: Udobje in varčnost z roko v roki

Bodi Eko
-
0
Klimatske naprave: Udobje in varčnost z roko v roki

Čeprav so bile še do pred nekaj leti redkost, pa se klimatske naprave hitro in vztrajno naseljujejo po naših domovih. Po nekaterih ocenah je klima tako že v skoraj vsakem petem slovenskem gospodinjstvu, v pričakovanju poletne vročine pa o nakupu mnogi resno razmišljajo. Klimatske naprave so veliki porabniki električne energije, čeprav se tega mnogi ne zavedajo. S premišljenim načinom uporabe lahko pomembno zmanjšamo tako vpliv na okolje kot tudi na svoje zdravje in porabo električne energije.

Pomembnost energetske učinkovitosti

Kako sploh deluje? Malo poenostavljeno bi lahko zapisali, da klimatske naprave delujejo na enak način kot hladilniki, le da ohlajajo celoten prostor ali stanovanje. Nasprotno s prepričanjem mnogih klimatske naprave ne dovajajo svežega zraka, temveč vedno znova hladijo in filtrirajo zrak, ki je že v prostoru.

Pri nakupu klimatske naprave je nasvet strokovnjaka resnično nepogrešljiv. Ni dovolj izbrati le klimatsko napravo najvišjega energetskega razreda, saj na optimalno porabo energije vplivajo še številni drugi dejavniki. Upoštevati je potrebno vrsto objekta (stanovanjska hiša, blok, poslovni objekt ipd.), velikost, obliko in namembnost prostora, umeščenost prostora v objekt, kakovost izolacije, sončno lego, število in velikost oken, naprave v prostoru, povprečno število ljudi v prostoru itd. Seveda je potem potrebno vedeti tudi, katere prostore in koliko časa želimo hladiti ter ali želimo tudi funkcijo ogrevanja.

Na osnovi zgoraj naštetih faktorjev se lahko odločite za invertersko klimatsko napravo, ki med drugim omogoča tudi ogrevanje v hladnejših dneh. Vse pogosteje se ljudje odločajo tudi za t. i. multi split različice, kjer je na eno zunanjo enoto priključenih več notranjih enot, te pa so razporejene po različnih prostorih, da se učinkovito lahko hladi celotna bivalna površina. Ena od možnosti, ki pomembno pripomore k nižji porabi energije, so tudi senzorji, ki zaznavajo prisotnost ljudi v prostoru ter na osnovi tega prilagajajo intenzivnost hlajenja prostora.

Montaža klimatske naprave

Varčna uporaba klimatske naprave

Kot smo zapisali zgoraj, je prvi korak do varčne uporabe klimatske naprave dobro premišljen nakup. Drugi korak sta ustrezna montaža in redno vzdrževanje. Čeprav na začetku pomenita večji strošek, dolgoročno prinašata velike prihranke. Ustrezna namestitev zagotavlja optimalno delovanje, redno vzdrževanje pa pripomore k dolgi življenjski dobi klimatske naprave ter konsistentni kakovosti tako hlajenja kot čiščenja zraka.

Eno od zlatih pravil energetsko varčne uporabe klimatske naprave je, da so ob vključenem hlajenju vsa okna in vrata v prostoru zaprta. Če se še malo vrnemo k primerjavi klimatske naprave in hladilnika, bi lahko zapisali, da so odprta okna pri delujoči klimi enako kot odprta vrata hladilnika. Poraba energije se bo bistveno povečala.

Večina modernih klimatskih naprav omogoča programiranje nastavitev tako, da se samodejno vklaplja v tistih delih dneva, ko ste doma in jo potrebujete. Tako lahko pridete zjutraj na delovno mesto v prijetno ohlajeno okolje, ne da bi klimatska naprava morala delovati vse popoldne in vso noč, enako pa velja tudi za domače klimatske naprave.

Presodite tudi, katera je tista temperatura, pri kateri vam je še vedno udobno. Priporočljivo je, da je temperatura nastavljena na največ 8 stopinj nižjo od zunanje, le nekaj stopinj razlike pa prinese zelo opazne prihranke energije in manjši ogljični odtis ob nezmanjšanem udobju.

Miti in resnice o klimatskih napravah

Mit: Energetsko je učinkoviteje, če klimatska naprava deluje neprestano, kot pa če jo izklopimo in mora ob ponovnem vklopu ponovno ohladiti prostor.
Resnica: Takoj ko ugasnete svojo klimatsko napravo, je poraba energije nižja. Dobro izolirano stanovanje bo ostalo hladno ves dan, če bodo okna zaprta in senčila spuščena. Skozi odprta okna ne vdira v prostor le vročina, temveč tudi vsa vlaga, ki jo mora klimatska naprava odstraniti.
Mit: Z nakupom učinkovite klimatske naprave se bo poraba elektrike znižala.
Resnica: Ta izjava drži le delno. Ključnega pomena je namreč izbor moči klimatske naprave ter ustrezna namestitev. V nasprotnem primeru lahko še tako dobra klimatska naprava porabi kar za tretjino več energije, kot je potrebno.
Mit: Če nastavite termostat na 5‒7 stopinj pod želeno temperaturo, bo klimatska naprava hitreje ohladila prostor.
Resnica: Z znižanjem želene temperature klimatska naprava ne bo nič hitreje ohladila vašega doma. Klimatska naprava deluje tako, da ohlaja topel zrak v prostoru s hladnim in v določenem času lahko ohladi le določeno količino.

Gre tudi brez klimatske naprave?

Obstaja nekaj enostavnih a učinkovitih načinov, s katerimi lahko razbremenite svojo klimatsko napravo, svoj račun za električno energijo ter naš planet.

1.    Spustite žaluzije ali rolete, zaprite naoknice.
Takoj ko se sonce upre v vaša okna, jih zaprite in zasenčite ter jih ponovno odprite šele, ko najhujša vročina dneva mine, še raje pa ob večeru, ko se začne ozračje malo hladiti. Tu imajo prednost okna z aluminiziranimi žaluzijami, ki odbijajo vročino. V skrajnem primeru deluje tudi karton, oblečen v aluminijasto folijo, pomembno je le, da ga namestite na zunanjo stran okna.

2.    Odprite okna ponoči ali zgodaj zjutraj, ko je zrak še svež.
Zvečer, ko se ozračje ohladi, odprite okna in povabite hlad v vaš dom. Kakšen komarnik pa pride tudi prav, da mrčes ostane zunaj. Pustite vrata v stanovanju odprta, lahen prepih bo še dodatno ohladil zrak. V ekstremni vročini pomaga, če pustite odprta tudi vrata in predale omar. Verjeli ali ne, tudi v njih se nabira vroč zrak, ki preprečuje učinkovito ohlajanje.

3.    Impro klima
Potrebovali boste le nekaj praznih plastenk in ventilator. Napolnite dve ali tri plastenke z vodo skoraj do vrha in jih zamrznite. Ko bo udarila vročina, jih položite v posodo ter nastavite ventilator tako, da piha čeznje. Ko se bo led topil, se bo zrak okoli plastenk hladil, ventilator pa ga bo ponesel po prostoru. Vodo v plastenkah lahko vedno znova ponovno zamrznete.

4.    Izklopite vse toplotne vire
Sprehodite se po stanovanju. Presenečeni boste, koliko dodatnih virov toplote imate – od polnilcev in po nepotrebnem prižganih računalnikov do luči in seveda štedilnika, kotlička, pečice, pralnega in sušilnega stroja. Vaš dom ne bo le hladnejši, tudi poraba električne energije se bo zmanjšala.

5.    Preoblecite svoj dom
Svetle prevleke iz svile, industrijske konoplje ali lanu na volnenih, žametnih ali usnjenih kosih pohištva in oblazinjenja bodo odbijale toploto, gladka površina teh materialov pa še dodatno ustvarila občutek hladu ob stiku s kožo.

Ohladite se sami

Ohladite se

1.    Za prijetnejši spanec
Svilena posteljnina dela čudeže. Če ti ne zadostujejo, pa lahko uro ali dve pred spanjem manjšo blazino zavijete v vrečko in shranite v zamrzovalnik ali hladilnik. Ko greste spat, jo enostavno vzemite s seboj.

2.    Dodajte vodo
Vase in nase. V vročini je še posebej pomembno, da popijete dovolj tekočine in voda je najbolj učinkovita. Lahko pa jo uporabite tudi, da zmočite del svojih oblačil, svoje lase, za hladno kopel za noge. Res učinkovito in hitro pa je, če čez zapestja 10 sekund polivate mrzlo vodo in tako za kakšno uro znižate svojo telesno temperaturo. Prav tako pomaga vlažna brisača, ki si jo ovijete okrog vratu.

3.    Pomagajte si s hrano
Sladoled in zamrznjeni koščki sadja so nepogrešljivi. Tudi meta pomaga, saj osveži kožo in pusti občutek hladu. Pomaga pa lahko tudi zelo pekoča hrana, ki spodbudi telo k potenju, tako pa se tudi hladi.

4.    Slecite se
Lahka, kratka oblačila iz naravnih materialov, kot so svila, industrijska konoplja ali laneno platno, brez težav nadomestijo kakšno stopinjo na termostatu klimatske naprave.

5.    Pojdite ven
V senci pod drevesom ali ob reki ob zobanju češenj in hladni vodi – po možnosti v družbi – je tudi prav lepo.

Zdrava klima

Nedvomno klimatske naprave zelo pripomorejo k lažjemu prenašanju vročine, kar lahko prepreči ali pa vsaj omili številne zdravstvene težave. Tudi tu igra pomembno vlogo vzdrževanje klimatske naprave, saj lahko prispeva k boljšemu zraku v prostoru ali pa ga še poslabša. V skrajnih primerih se lahko v klimatski napravi razvijejo tudi bakterije, plesni in glive.

Poleg hlajenja imajo moderne klime večinoma vgrajene filtre, ki lovijo mikro delce umazanije ter tako zrak tudi čistijo. Hladen in suh zrak omogoča bistveno bolj neugodne pogoje za razvoj različnih mikroorganizmov, kot so pršice. Prav zato klimatske naprave ob pravilni uporabi lahko zelo pomagajo ljudem, ki imajo težave z dihali. Paziti je potrebno le, da zrak ne postane presuh, saj v tem primeru lahko draži sluznico.

Seveda pa sta, kot sicer v življenju, ključnega pomena zdrav razum in zmernost. Naša čudovita telesa imajo na voljo številne procese, s katerimi se prilagajajo zunanjim okoliščinam. V primeru prehoda iz hude vročine v zelo hladen prostor mora telo hitro odreagirati ter vse procese, s katerimi se prilagodi na visoko vročino, nenadoma obrniti v povsem nasprotno smer. Ker to predstavlja veliko in nenadno spremembo, se lahko zgodi, da bi padli v šok. Simptomi šoka so lahko suha usta in poškodovana koža, vročičnost ali mrazenje, mišični krči, težave z dihanjem. V skrajnem primeru lahko pride tudi do zastoja srca. Posledica velikih temperaturnih nihanj so tudi številna prehladna obolenja, posledica suhega zraka pa tudi razdražena sluznica, pekoče oči.

Poletja se vsako leto veselimo in ga težko čakamo – zakaj bi ga torej na vsak način preganjali?

Priporočljivo je, da je temperatura nastavljena na največ 8 stopinj nižjo od zunanje, le nekaj stopinj razlike pa prinese zelo opazne prihranke energije in manjši ogljični odtis ob nezmanjšanem udobju.

Leta 2040 bodo avtomobili vozili nas

Bodi Eko
-
0
Leta 2040 bodo avtomobili vozili nas

Ali verjamete? Tudi mi smo malce skeptični, vendar pa avtonomni avtomobili, ki obljubljajo samostojno vožnjo brez »pilota«, prinašajo tudi številne dobre plati.

Avto prihodnosti
Nas bodo v prihodnosti avtomobili vozili sami?

Med drugim se jih najbolj veselijo invalidi in slepi in slabovidni ljudje. Koncept se zdi preprost, trg za to je ogromen, tehnologija pa izjemna. Avtomobili naj bi bili tako sposobni senzorne komunikacije in se povezali s centraliziranimi postajami, radarji in drugimi senzorji, da bi se tako izognili nesrečam. Seveda nekateri ljudje radi vozijo, spet drugi komaj čakajo, da bi lahko sedli v svoj avto, izrekli cilj in že bili na poti. Ker bodo avtomobili najverjetneje vozili bliže drug drugemu in bo varnostna razdalja manjša, trenutno razvijajo tudi idejo o boljših varnostnih zavorah. Bi si upali svoje življenje predati v roke avtomatičnemu pilotu ali ste raje sami za volanom?

Vrane nikoli ne pozabijo

Bodi Eko
-
0
Vrane nikoli ne pozabijo

Poznate tisto o slonih, ki nikdar ne pozabijo? Kaže, da so med nepozabljivimi tudi vrane.

Vrana

Nedavni skeni možganskih aktivnosti teh nenavadnih ptic kažejo, da si vrane ne le zapomnijo obraz tistega, ki jih je ujel, pač pa lahko tudi držijo zamere. Lahko pretečejo leta, preden ponovno vidijo obraz tistega, ki jih je spravil v kletko, pa se ga bodo vseeno spomnile. Nova raziskava kaže, da njihovi možgani reagirajo podobno kot človeški, ko ugledajo znan obraz. Vseeno pa je tu tudi dokaz, da v primeru, da z njimi lepo ravnamo, se pogovarjamo in jih dobro hranimo, svoje ječarje jemljejo kot prijazne kolege namesto grozljivih ječarjev ali »živali«, ki bi se jih morale bati. Za določen del možganov, ki spravi spomine, so sprva menili, da je prisoten le v sesalcih, a zdaj ugotavljajo, da je prisoten tudi v vranah.

Testenine z jurčki malo drugače

Katja Mrzel
-
0
Testenine z jurčki malo drugače

Le komu se ne pocedijo sline ob pogledu na sveže nabrane jurčke? Tokrat vam predstavljamo recept za testenine z jurčki.

Sestavine za 4 osebe:

  • 1 čebula
  • 1 por
  • 1 manjše steblo stebelne zelene
  • 2 stroka česna
  • Svež origano in timijan
  • 500–600 g mladih svežih jurčkov
  • Oljčno olje
  • Sol in sveže mleti poper
  • 320 g suhih testenin (školjk ali polžkov)
  • Vrela slana voda ali jušna osnova
  • Svež peteršilj
  • Parmezan ali kvasni posip po želji

Priprava:

  1. Čebulo, por, stebelno zeleno, česen in zelišča drobno razrežemo. Jurčke očistimo in razrežemo na kocke.
  2. Zavremo lonec slane vode.
  3. V globoki ponvi, ki je dovolj velika za omako in testenine, ko se nakuhajo, segrejemo malo olivnega olja. V ponev stresemo vso nasekljamo zelenjavo (brez gob) in pražimo ob stalnem mešanju. Ko zelenjava postekleni in lepo zadiši, pričnemo po žličkah prilivati vrelo vodo. Nadaljujemo z mešanjem in prilivanjem vode, da se zelenjava rahlo razpusti. Dodamo gobe in nadaljujemo s praženjem ob stalnem mešanju. Ko se gobe pričnejo krčiti, dodamo še suhe testenine. Še nekajkrat premešamo (kot, da bi pripravljali rižoto) in zalijemo z vodo.
  4. Vode naj bo toliko, da bodo testenine prekrite za las, nikakor pa ne smejo plavati v vodi. Zmanjšamo moč ognja, pokrijemo s pokrovko in počasi dušimo. Med kuhanjem testenine večkrat premešamo. Če vsa voda povre, testenine pa še niso kuhane, prilijemo še malo vrele, slane vode ali jušne osnove.
  5. Ko so testenine kuhane »al dente« (Testenine skuhane do te stopnje, da so v sredini še trde, če jih pregriznemo), jih po potrebi dosolimo, popopramo in posujemo s svežim peteršiljem.
  6. Lahko jih potresemo tudi s parmezanom ali kvasnim posipom.
  7. Poleg testenin si vsekakor privoščimo tudi razkošje zelene sveže solate.

Zdrava prehrana za vašega ljubljenčka

Bodi Eko
-
0
Zdrava prehrana za vašega ljubljenčka

Na enak način kot skrbimo za svoje zdravje, moramo skrbeti tudi za zdravje svojih hišnih ljubljenčkov. In kot zagotovo veste, hitra prehrana ni najboljša izbira za vaše želodčke, zato tudi vsa hrana, ki je v trgovinah na voljo za vaše domače živali, ni vedno najbolj zdrava. A oni, v nasprotju z nami, pogosto nimajo izbire, pač pa pojejo, kar jim mi stresemo v njihovo skledico. Prav zato je pomembno, da se namesto njih pozanimate vi in jim kot njihovi skrbniki nudite tisto, kar je zanje najbolje.

Veliko mitov je bilo izrečenih na temo zdravja domačih ljubljenčkov, med najbolj neresničnimi pa sta dva. Prvi je ta, da so ostanki naše hrane dobri tudi za našega psa. Živali so namreč zdrave, kadar njihov organizem prejema optimalno razmerje maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, ki pa ni enako razmerju v hrani, ki jo zaužijemo ljudje. Najboljša izbira je namreč kakovostna naravna hrana, po možnosti tudi organska. Ne zanašajte se na hrano za pse s Kitajske, ki je morda res cenejša izbira, a je pred leti pomorila na tisoče ljubljenčkov, saj je vsebovala tudi poceni kemikalije, polne dušika. Svojega kužka hranite dvakrat dnevno (s kakovostno hrano) in poskrbite, da ima vedno na voljo dovolj sveže vode.

Pasja hrana

Medtem ko lahko kužkom ponudite tudi meso lubenice, krhlje jabolka in mlado korenje, mu nikdar ne smete dajati grozdja ali rozin, saj povzročajo ledvična obolenja. Na drugi strani pa je mleko pogosto predstavljeno kot zdravju prijazna pijača za mucke, ki jih na številnih fotografijah in posnetkih vidite zamazane z belimi mlečnimi brki. Resnica je drugačna. Mleka namreč niti psi niti mačke ne morejo pravilno razgraditi zaradi laktoze, ki ji njihovi želodčki niso prikrojeni. Zato lahko vse to privede do bruhanja, driske in še kakšne druge želodčne težave. Tako kot psom tudi mačkam raje nastavite skodelico sveže vode, še najraje pa se živali lotijo tekoče vode, zato naj vas veselje psa nad zalivalno cevjo ali mačke nad kopalnično pipo nikar ne preseneča.

Prehrana ljubljenčkov je pogosto na tapeti pri vegetarijancih in veganih, ki se mesu odrečejo iz etičnih razlogov, saj želijo zmanjšati trpljenje in pobijanje živali. Naši domači ljubljenčki pa niso vsi rastlinojedci. Psi se sicer lažje prilagajajo hrani in so znani tudi kot vsejedci, medtem ko so mačke izključno mesojeda bitja, ki za svojo rast in za svoje zdravje iz mesa pridobivajo vsa nujna hranila. Ena od raziskav na »vegetarijanskih« mačkah je sicer dokazala, da so povsem zdrave, le dovolj pravih snovi morajo dobivati iz vegetarijanske hrane, kar pa ni preprosto. Druga raziskava je dokazala, da mačke, ki teh snovi ne dobivajo, kaj hitro zbolijo za slepoto in celo umrejo.

Hkrati vas moramo opozoriti, da številni veterinarji odsvetujejo suho hrano, ki naj bi bila na voljo ves čas. Pri suhi hrani je možno, da živalce dobijo trakuljo ali infekcije z bakterijami, zato z njo nikakor ne pretiravajte, vseeno pa je nekaj lahko vmešate v hrano svojih kosmatincev, saj ima tudi nekaj koristi. Če svoje živali enkrat ali dvakrat tedensko hranite s kakovostno in naravno hrano, s tem ne morete izničiti slabega, ki ste ga storili v ostalih dneh. Tako kot avtomobil potrebuje pravo gorivo ves čas, tudi domači ljubljenčki potrebujejo svoje pravo gorivo, v nasprotnem primeru njihovi »motorčki« prav tako ne bodo zadovoljni.

Številne trgovine za živali imajo že na voljo dobro, kvalitetno naravno prehrano. Svetujemo vam tudi, da za nasvet povprašate kar vašega veterinarja. Pomembno je, da se vedno sprašujete o sestavinah v hrani in da vprašanja tudi glasno izrekate. Razumeti morate, da vas bo vsakdo želel prepričati, da je njihova hrana najboljša in najbolj zdrava, a (v izogib omenjanju katerih koli znamk hrane za živali) z le nekaj poizvedovanja po internetu lahko hitro odkrijete, katere snovi so vašim kosmatincem neprijazne in v katerih vrstah hrane za živali jih najdete. Prav tako naj ne bo vodilo cena; ne kupujte najcenejših stvari, hkrati pa se zavedajte, da najdražje ni tudi vedno najboljše. Zaupajte strokovnjakom, zato vam vaš veterinar lahko brez težav priporoči kakšno hrano, ki jo včasih lahko celo dobite pri njih v ambulanti.

Upoštevajte tudi dejstvo, da je vsak pes svojevrsten, tako kot smo ljudje. In tako kot pri ljudeh se tudi pri živalih lahko pojavljajo alergije in odstopanja, zato imejte vse to v mislih, ko kupujete njegovo hrano. Za pse, denimo, lahko v večini že najdete različno hrano za različna življenjska obdobja (junior za psičke, adult za odrasle in senior za starejše pse), upoštevati pa morate tudi kužkovo življenje in količino gibanja. Če pes veliko časa preživi zunaj, pogosto teče in se igra, potrebuje drugačno prehrano kot tisti, ki se giblje manj. Za slednje je pomembna hrana z manj beljakovinami, da se ne poredijo ali zaradi prevelike količine beljakovin, ki jih ne porabijo, dobijo celo drisko.

Mačja hrana

Izogibajte se:

  • luščinam (arašidov ali riža),
  • stranskim produktom pri proizvodnji moke (soja in pšenica),
  • koruznim ali pšeničnim otrobom (raje izberite riževe, a ne v preveliki količini),
  • izvlečkom vlaken namesto celih sestavin,
  • celulozi.

Nasvet

Bodite pozorni na vsebnost konzervansov. Izogibajte se melasi sladkornega trsa, koruznemu sirupu, sorbitolu, sladkorju, sukrozi in amoniciranemu glicirizinu ter soli (natrijevemu kloridu). Prav tako ne kupujte hrane z barvili 2, 5, 6 in 40. Predvsem pa prisluhnite svojemu ljubljenčku in ga opazujte. Lahko poskusite z različnimi vrstami hrane, da ste le prepričani, da jo rad jé, in da lahko opazite, da mu dejansko dobro dene. Ljudje prav tako radi jemo hitro hrano, pa nam na dolgi rok nikdar ne bo koristila.

Preglejte

Čim več poizvedite o proizvajalcu, preverjajte informacije in se izogibajte proizvajalcem, za katere zagotovo (in preverjeno) veste, da se primerja s konkurenčnimi samo za boljšo prodajo. Ne pustite se marketinškim sloganom in oglasom, pač pa raziskujte s trezno glavo.

Fikus – čudežni čistilec toksinov

Bodi Eko
-
0
Fikus – čudežni čistilec toksinov

Fikus v vašem domu ni samo čudovit okras, pač pa tudi koristen pomočnik v boji s toksini v zraku. Fikus lahko vzgojimo tudi iz podtaknjencev.

Strupi, s katerimi živimo

V zaprtih prostorih stanovanj, pisarn in hiš se v zraku nabirajo strupi. Če bi analizirali zrak, bi v praktično vsakem bivališču naleteli na formaldehid. Gre za kemijsko snov, ki se uporablja v izolacijski peni, mineralni volni, pri proizvodnji pohištva iz iverke, v industrijskih lepilih, pri izdelavi papirnatih brisač, povoščenega papirja in povoščenega blaga, iz katerega so narejene nakupovalne torbe za v trgovino, preproge in talne obloge.

Formaldehid vsebujejo tudi mnoga gospodinjska čistila, predvsem sredstva za čiščenje tal, vsebujejo ga praški in mehčalci, prisoten pa je tudi v osvežilcih prostorov. Pravo leglo formaldehida je kopalnica, saj formaldehid vsebujejo mnogi izdelki za osebno nego. Da formaldehid še zdaleč ni nedolžna snov, ne glede na količino, priča podatek, da ga je ameriško ministrstvo za zdravje uvrstilo med zelo kancerogene snovi. Še en strup, ki se pogosto nahaja v zraku zaprtih prostorov so UF smole (urea formaldehidne smole), ki jih uporabljajo v talnih oblogah, preprogah in vodoodpornih snoveh, tvorijo pa se tudi pri izgorevanju (kuhanje, kajenje, ogrevanje).

Olja, barve, plastični izdelki in izdelki iz gume prinesejo v zrak naših bivališč benzen. Le-ta pride v zrak tudi preko detergentov in farmacevtskih izdelkov. Barve laki in lepila zrak v stanovanju kontaminirajo tudi z ogljikovim monoksidom.

Fikus

Zeleni dobrotniki

Eno najbolj učinkovitih načinov odstranjevanja strupov iz zraka je opremljanje prostorov z zelenimi rastlinami. Na splošno velja, da bi za čist zrak morali imeti po eno zeleno rastlino na 100 kvadratnih metrov, nekatere študije pa priporočajo v stanovanjih toliko rastlin, kolikor ljudi živi v njih. Očiščevalno deluje katerakoli rastlina, nekatere vrste pa imajo še posebej intenzivne čistilne lastnosti. Med slednje sodi tudi priljubljeno tropsko drevo fikus. Fikus je zelo hvaležna notranja rastlina, ki je ni potrebno postavljati ven v nobenem letnem času. Ker izhaja iz toplih krajev, se pravzaprav najbolje počuti v stanovanju, kjer ostane temperatura tudi v hladnejši sezoni primerno visoka.

V naravi je fikus lahko ogromna rastlina, visoka več kot 20 metrov. Ker se njegova rast brez težav prilagodi pogojem, ki ga doletijo, lahko njegovo velikost reguliramo z velikostjo lončka. Fikusi so zelo primerni za bonsaje. Rod fikusov obsega približno 850 različnih vrst, ki se pojavljajo v obliki dreves, plezalk in grmičkov. Ko govorimo o fikusu v zvezi s sobnimi rastlinami, imamo običajno v mislih Ficus benjamina ali brezovolistni fikus. Kot sobni rastlini sta pogosta še Ficus elastica ali navadni fikus in Ficus pumila ali drobnolistni fikus.

Vrste fikusa

Brezovolistni fikus izhaja iz subtropskih in tropskih območij. Kot sobna rastlina zraste do 180 cm in se razraste grmičasto. Listi rastline so majhni, ovalne oblike. Rastlina ne cveti. Navadni fikus v naravi najdemo predvsem v Indiji in Maleziji. V lončku zraste tudi do 3 m visoko. Ima velike, usnjate temnozelene liste z izrazito konico. Drobnolistni fikus izvira iz Indije. Rastlina raste v višino in širino. V vlogi okrasne rastline jo navadno hranimo v visečih lončkih. Rastlina ima tanka stebla in drobne srčaste liste svetlozelene barve, velike od 2 do 3 cm. Rastlina je vzpenjavka in raste tako, kot jo usmerimo.

Zadnja leta postaja priljubljena sobna rastlina Ficus sagitatta. Gre za vzpenjavko z bujnimi svetlozelenimi listi, ki imajo lično svetlo obrobo. Rastlina ima rada toplo okolje (od 16 do 30 stopinj Celzija) in dovolj vlage v zraku. Primerna je za tiste, ki imajo z gojenjem rastlin izkušnje, za začetnike pa je običajno preveč zahtevna. Gumovec ali Ficus elastica robusta najraje raste na temperaturi med 26 in 28 stopinjami Celzija, zdrži pa na temperaturi najmanj 16 stopinj. Ima velike usnjate liste in obožuje polsenčno lego. Zraste do 150 centimetrov, saditi pa ga je potrebno na tri leta.

Posadimo fikus

Fikus lahko vzgojimo iz potaknjencev, ki jih, dokler ne zrastejo v odraslo rastlino, postopoma presajamo v vedno večji lonček. Fikuse za razrast posadite v lonček, ki ga ogrevate na 25‒30 stopinj. Če nimate možnosti ogrevanja lončka, prekrijte okolico potaknjenca z mahom. Mladi fikus torej presadimo od dvakrat do trikrat letno. Velikost fikusa kontroliramo s pomočjo obrezovanja. Obrežite rastlino nad točko, kjer so listi povezani s steblom. Kadar prične vaš fikus izgubljati liste, preverite vlažnost zemlje – mogoče je, da ste ga zalili premalo ali preveč.

Ko je rastlina starejša, je normalno, da vsake toliko časa odvrže nekaj listov. Vzgoja fikusa ni najbolj preprosta in tudi za ohranjanje zdravja rastline se boste morali malce potruditi. Toda njegova dekorativnost in izjemni očiščevalni učinki so vsekakor dober razlog, da se zavzeto lotite tega izziva.

Nega fikusa

Lonček s fikusom postavimo v polsenčno lego, v prostor, v katerem bomo tudi pozimi in jeseni vzdrževali primerno visoko temperaturo. Če imamo v hladnih mesecih zelo zakurjeno in postane zrak v prostoru suh, moramo rastlino redno pršiti z vodo. Nekatere gospodinje namesto škropljenja uporabljajo trik, pri katerem vsake toliko časa liste rastline premažejo s pivom. Lonec s fikusom občasno obrnemo tako, da skozi leto užijejo sonce vse strani rastline. Fikus potrebuje veliko vode, še posebej poleti, ko je treba zelo velike rastline zalivati tudi dvakrat na dan. Zemlja, v katero posadimo fikus, naj bo sestavljena iz enakih delov šote, ilovice in peska. Lonček naj bo na dnu napolnjen s peskom, da bo voda lahko odtekala. Fikusi potrebujejo veliko vode, vendar jih čezmerno zalivanje uniči. Večji je lonec, manj pogosto boste morali rastlino zalivati. Fikus je treba gnojiti dvakrat mesečno, dokler se rast ne upočasni.

Nega posameznih vrst fikus-loncnica

Nega fikusa se od vrste do vrste nekoliko razlikuje. Brezovolistni fikus ima najraje sobno temperaturo, to je temperaturo med 15 in 20 stopinjami Celzija. Potrebuje več svetlobe kot drugi dve vrsti in ne mara prepiha. Pozimi ga zelo malo zalivamo. Poleti ga pogosto gnojimo, najbolje kar dvakrat na mesec.

Če imate majhne otroke, se raje odločite za drugo vrsto fikusa, saj ima brezovolistni fikus dražeč sok. Navadni fikus ljubi sobno temperaturo, a prenese pozimi tudi nekoliko bolj hladno okolje. Zdrži tudi na 10–14 stopinj Celzija. Tudi navadni fikus ima rad sonce, vendar mu neposredna svetloba ne ustreza najbolj. Pri tej vrsti z zalivanjem ne pretiravajmo. Gnojimo ga spomladi in poleti – dvakrat mesečno. Drobnolistni fikus se najbolje počuti na temperaturi med 18 in 24 stopinjami Celzija. Minimalna temperatura, ki jo še zdrži, je 6 stopinj. Lahko ga postavite v senčen prostor ali na svetlo mesto, ki ni izpostavljeno neposrednemu soncu. Zalivajte ga zmerno, raje manj kot več. Pogosto ga popršite z vodo. Enako kot druga dva fikusa poleti gnojimo rastlino dvakrat mesečno.

Škodljivci in bolezni

Brezovolistni fikus je zelo občutljiv na suh zrak. Od škodljivcev ga pogosto napadejo pršice, kapar in trips. Zboli lahko zaradi prehladne ali preveč vlažne zemlje. Lahko mu zgnijejo korenine ali začnejo odpadati listi. Navadni fikus napadajo tripsi, volnate uši in kaparji. Zboli lahko za sajasto plesnijo. Drobnolistni fikus napadajo tripsi, pršice in kaparji. Doleti ga lahko gnitje korenin ali odpadanje listov.

Zanimivost

Stari Rimljani so z besedo fikus označevali figovo drevo. Figa ali Ficus carica ima s fikusi, ki jih gojimo v stanovanjih, veliko skupnega, saj oboji pripadajo rodu fig. Med drugim jih druži tudi to, da ob poškodbi stebla rastlina izloči gost bel sok. Tudi slavno drevo, pod katerim je Buda doživel razsvetljenje, spada med fikuse in se strokovno imenuje Ficus religiosa.

Eko šamponi za vaše kosmatince

Bodi Eko
-
0
Eko šamponi za vaše kosmatince

Se vaši mački sveti dlaka? Je vaš kuža puhast in čist? Naši kosmatinci si, tako kot mi, zaslužijo čist kožuh in bleščečo dlako. Na policah takšnih in drugačnih trgovin, vključno s trgovinami za živali, je vse polno takšnih in drugačnih šamponov. Vendar moramo upoštevati tudi dejstvo, da dober vonj ni dovolj in čistost ni nujno pogojena z agresivnimi kemičnimi sestavinami. Zato vam ponujamo različne ekološke šampone za vaše ljubljenčke.

Nekateri ljudje prisegajo na človeške šampone ali celo otroške, vendar raziskave kažejo, da te izbire niso vedno najboljše. Če že, se poslužujte šamponov za dojenčke, še boljši so šamponi za domače ljubljenčke, najbolje pa je, da se ustvarjanja šampona lotite kar sami. Res je, da vam trgovine lahko ponudijo različne šampone za suho kožo, za pse s temno ali svetlo dlako, za dolgodlake ali kratkodlake pse, vendar v veliki večini vsebujejo vsaj nekaj kemičnih sestavin.

Šampon za pse

Najprej čistoča

Nekdaj so domače ljubljenčke oprali kar z milom v kosu ali pa nanje nakapali malo limoninega soka ali kisa in jih pošteno zdrgnili z vodo. Vendar ali si, po pravici povedano, predstavljate, da bi si vi umivali lase samo s kisom? Dandanes najbrž res, čeprav bi vse dame, ki imajo barvane lase, težje razčesale svoje grive. Tako kot mi pa si tudi kosmatinci zaslužijo svoj balzam za lase. Mi vam toplo priporočamo šampone, narejene iz rastline neem, o kateri smo pisali v prejšnji številki. Ker je izjemno učinkovita v borbi proti klopom in bolham, je tudi idealna za šamponiranje vašega ljubljenčka.

Tudi v lekarni imate na voljo fiziološki šampon za domače ljubljenčke, ki je zelo blag in ne vsebuje mila, kar je ključno za to, da ne spreminja pH vrednosti kože našega kužka. Hkrati je dovolj učinkovit, da očisti umazanijo, odstrani nečistočo in prhljaj ter neprijeten vonj. Prav tako lahko v lekarni kupite blažilno emulzijo, ki blaži poškodovano povrhnjico kože in obnavlja zaščitno vlogo kože. Priporočamo jo predvsem za srbečo ali k alergijam nagnjeno kožo.

Naredite svoj šampon

Zmešajte zelo malo vode, enako količino belega kisa in antibakterijskega mila. Vse skupaj zmešajte v prazni plastenki šampona in uporabite na svojem štirinožcu! Vseeno pazite, da mu šampon ne pride v oči ali ušesa. Ne uporabite prevelike količine, saj se dobro peni. Začnite z majhno dozo in šampon dodajajte po potrebi. Poskrbite, da ga dodobra izperete, na dlaki vašega ljubljenčka ne sme ostati nikakršen vonj, razen vonj po svežem.

Šampon proti srbenju

Pol skodelice ovsene kaše stresite v mešalnik in jo zdrobite, dokler ni v majhnih zrncih. Počasi jo vmešajte v dve skodelici tople vode in sodo bikarbono. Zelo dobro in temeljito zmešajte, potem pa jo nanesite na dlako, ko je že mokra. Vmasirajte jo in jo pustite na dlaki pet minut, potem pa dodobra sperite.

Namigi

  • Proti bolham po kožuhu, ko je dlaka še mokra, podrgnite posušeno kavo. Ne uporabite sveže zmlete kave, pač pa tisto, ki jo skuhate zjutraj in jo pustite na soncu, da se posuši. Po petih minutah izperite in ne le, da boste odgnali bolhe, pač pa se bo kožuh še bolj svetil.
  • Bolhe lahko preženete tudi tako, da dve limoni narežete na koščke in ju prelijete z vročo, po možnosti vrelo vodo. Ko se voda ohladi, jo poškropite po psu in vmasirajte v dlako. Za vsak primer poškropite tudi prostore, kjer kuža najpogosteje počiva.
  • Za svetleč kožuh dodajte v prehrano svojega ljubljenčka žlico ribjega olja na dan in sprememba bo vidna že po štirinajstih dneh.
  • Namesto antibakterijskega mila lahko uporabite naravno rastlinsko olje in žličko aloje vere.
1...915916917...1.151Stran 916 od 1.151