Fikus – čudežni čistilec toksinov

    Fikus v vašem domu ni samo čudovit okras, pač pa tudi koristen pomočnik v boji s toksini v zraku. Fikus lahko vzgojimo tudi iz podtaknjencev.

    Strupi, s katerimi živimo

    V zaprtih prostorih stanovanj, pisarn in hiš se v zraku nabirajo strupi. Če bi analizirali zrak, bi v praktično vsakem bivališču naleteli na formaldehid. Gre za kemijsko snov, ki se uporablja v izolacijski peni, mineralni volni, pri proizvodnji pohištva iz iverke, v industrijskih lepilih, pri izdelavi papirnatih brisač, povoščenega papirja in povoščenega blaga, iz katerega so narejene nakupovalne torbe za v trgovino, preproge in talne obloge.

    Formaldehid vsebujejo tudi mnoga gospodinjska čistila, predvsem sredstva za čiščenje tal, vsebujejo ga praški in mehčalci, prisoten pa je tudi v osvežilcih prostorov. Pravo leglo formaldehida je kopalnica, saj formaldehid vsebujejo mnogi izdelki za osebno nego. Da formaldehid še zdaleč ni nedolžna snov, ne glede na količino, priča podatek, da ga je ameriško ministrstvo za zdravje uvrstilo med zelo kancerogene snovi. Še en strup, ki se pogosto nahaja v zraku zaprtih prostorov so UF smole (urea formaldehidne smole), ki jih uporabljajo v talnih oblogah, preprogah in vodoodpornih snoveh, tvorijo pa se tudi pri izgorevanju (kuhanje, kajenje, ogrevanje).

    Olja, barve, plastični izdelki in izdelki iz gume prinesejo v zrak naših bivališč benzen. Le-ta pride v zrak tudi preko detergentov in farmacevtskih izdelkov. Barve laki in lepila zrak v stanovanju kontaminirajo tudi z ogljikovim monoksidom.

    Fikus

    Zeleni dobrotniki

    Eno najbolj učinkovitih načinov odstranjevanja strupov iz zraka je opremljanje prostorov z zelenimi rastlinami. Na splošno velja, da bi za čist zrak morali imeti po eno zeleno rastlino na 100 kvadratnih metrov, nekatere študije pa priporočajo v stanovanjih toliko rastlin, kolikor ljudi živi v njih. Očiščevalno deluje katerakoli rastlina, nekatere vrste pa imajo še posebej intenzivne čistilne lastnosti. Med slednje sodi tudi priljubljeno tropsko drevo fikus. Fikus je zelo hvaležna notranja rastlina, ki je ni potrebno postavljati ven v nobenem letnem času. Ker izhaja iz toplih krajev, se pravzaprav najbolje počuti v stanovanju, kjer ostane temperatura tudi v hladnejši sezoni primerno visoka.

    PREBERITE TUDI:  Shranjevanje semena in ohranjanje kalivosti

    V naravi je fikus lahko ogromna rastlina, visoka več kot 20 metrov. Ker se njegova rast brez težav prilagodi pogojem, ki ga doletijo, lahko njegovo velikost reguliramo z velikostjo lončka. Fikusi so zelo primerni za bonsaje. Rod fikusov obsega približno 850 različnih vrst, ki se pojavljajo v obliki dreves, plezalk in grmičkov. Ko govorimo o fikusu v zvezi s sobnimi rastlinami, imamo običajno v mislih Ficus benjamina ali brezovolistni fikus. Kot sobni rastlini sta pogosta še Ficus elastica ali navadni fikus in Ficus pumila ali drobnolistni fikus.

    Vrste fikusa

    Brezovolistni fikus izhaja iz subtropskih in tropskih območij. Kot sobna rastlina zraste do 180 cm in se razraste grmičasto. Listi rastline so majhni, ovalne oblike. Rastlina ne cveti. Navadni fikus v naravi najdemo predvsem v Indiji in Maleziji. V lončku zraste tudi do 3 m visoko. Ima velike, usnjate temnozelene liste z izrazito konico. Drobnolistni fikus izvira iz Indije. Rastlina raste v višino in širino. V vlogi okrasne rastline jo navadno hranimo v visečih lončkih. Rastlina ima tanka stebla in drobne srčaste liste svetlozelene barve, velike od 2 do 3 cm. Rastlina je vzpenjavka in raste tako, kot jo usmerimo.

    Zadnja leta postaja priljubljena sobna rastlina Ficus sagitatta. Gre za vzpenjavko z bujnimi svetlozelenimi listi, ki imajo lično svetlo obrobo. Rastlina ima rada toplo okolje (od 16 do 30 stopinj Celzija) in dovolj vlage v zraku. Primerna je za tiste, ki imajo z gojenjem rastlin izkušnje, za začetnike pa je običajno preveč zahtevna. Gumovec ali Ficus elastica robusta najraje raste na temperaturi med 26 in 28 stopinjami Celzija, zdrži pa na temperaturi najmanj 16 stopinj. Ima velike usnjate liste in obožuje polsenčno lego. Zraste do 150 centimetrov, saditi pa ga je potrebno na tri leta.

    PREBERITE TUDI:  Znebite se škodljivcev z organskimi pesticidi

    Posadimo fikus

    Fikus lahko vzgojimo iz potaknjencev, ki jih, dokler ne zrastejo v odraslo rastlino, postopoma presajamo v vedno večji lonček. Fikuse za razrast posadite v lonček, ki ga ogrevate na 25‒30 stopinj. Če nimate možnosti ogrevanja lončka, prekrijte okolico potaknjenca z mahom. Mladi fikus torej presadimo od dvakrat do trikrat letno. Velikost fikusa kontroliramo s pomočjo obrezovanja. Obrežite rastlino nad točko, kjer so listi povezani s steblom. Kadar prične vaš fikus izgubljati liste, preverite vlažnost zemlje – mogoče je, da ste ga zalili premalo ali preveč.

    Ko je rastlina starejša, je normalno, da vsake toliko časa odvrže nekaj listov. Vzgoja fikusa ni najbolj preprosta in tudi za ohranjanje zdravja rastline se boste morali malce potruditi. Toda njegova dekorativnost in izjemni očiščevalni učinki so vsekakor dober razlog, da se zavzeto lotite tega izziva.

    Nega fikusa

    Lonček s fikusom postavimo v polsenčno lego, v prostor, v katerem bomo tudi pozimi in jeseni vzdrževali primerno visoko temperaturo. Če imamo v hladnih mesecih zelo zakurjeno in postane zrak v prostoru suh, moramo rastlino redno pršiti z vodo. Nekatere gospodinje namesto škropljenja uporabljajo trik, pri katerem vsake toliko časa liste rastline premažejo s pivom. Lonec s fikusom občasno obrnemo tako, da skozi leto užijejo sonce vse strani rastline. Fikus potrebuje veliko vode, še posebej poleti, ko je treba zelo velike rastline zalivati tudi dvakrat na dan. Zemlja, v katero posadimo fikus, naj bo sestavljena iz enakih delov šote, ilovice in peska. Lonček naj bo na dnu napolnjen s peskom, da bo voda lahko odtekala. Fikusi potrebujejo veliko vode, vendar jih čezmerno zalivanje uniči. Večji je lonec, manj pogosto boste morali rastlino zalivati. Fikus je treba gnojiti dvakrat mesečno, dokler se rast ne upočasni.

    Nega posameznih vrst fikus-loncnica

    Nega fikusa se od vrste do vrste nekoliko razlikuje. Brezovolistni fikus ima najraje sobno temperaturo, to je temperaturo med 15 in 20 stopinjami Celzija. Potrebuje več svetlobe kot drugi dve vrsti in ne mara prepiha. Pozimi ga zelo malo zalivamo. Poleti ga pogosto gnojimo, najbolje kar dvakrat na mesec.

    PREBERITE TUDI:  Solata – med prvimi in zadnjimi vrtninami

    Če imate majhne otroke, se raje odločite za drugo vrsto fikusa, saj ima brezovolistni fikus dražeč sok. Navadni fikus ljubi sobno temperaturo, a prenese pozimi tudi nekoliko bolj hladno okolje. Zdrži tudi na 10–14 stopinj Celzija. Tudi navadni fikus ima rad sonce, vendar mu neposredna svetloba ne ustreza najbolj. Pri tej vrsti z zalivanjem ne pretiravajmo. Gnojimo ga spomladi in poleti – dvakrat mesečno. Drobnolistni fikus se najbolje počuti na temperaturi med 18 in 24 stopinjami Celzija. Minimalna temperatura, ki jo še zdrži, je 6 stopinj. Lahko ga postavite v senčen prostor ali na svetlo mesto, ki ni izpostavljeno neposrednemu soncu. Zalivajte ga zmerno, raje manj kot več. Pogosto ga popršite z vodo. Enako kot druga dva fikusa poleti gnojimo rastlino dvakrat mesečno.

    Škodljivci in bolezni

    Brezovolistni fikus je zelo občutljiv na suh zrak. Od škodljivcev ga pogosto napadejo pršice, kapar in trips. Zboli lahko zaradi prehladne ali preveč vlažne zemlje. Lahko mu zgnijejo korenine ali začnejo odpadati listi. Navadni fikus napadajo tripsi, volnate uši in kaparji. Zboli lahko za sajasto plesnijo. Drobnolistni fikus napadajo tripsi, pršice in kaparji. Doleti ga lahko gnitje korenin ali odpadanje listov.

    Zanimivost

    Stari Rimljani so z besedo fikus označevali figovo drevo. Figa ali Ficus carica ima s fikusi, ki jih gojimo v stanovanjih, veliko skupnega, saj oboji pripadajo rodu fig. Med drugim jih druži tudi to, da ob poškodbi stebla rastlina izloči gost bel sok. Tudi slavno drevo, pod katerim je Buda doživel razsvetljenje, spada med fikuse in se strokovno imenuje Ficus religiosa.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte