Naravni napitki za večjo odpornost

Imunskemu sistemu pomagajmo s krepčilnimi napitki in si zagotovimo, da se nas prehladi in gripe letos ne bodo lotili.

Delovanje imunskega sistema

Imunski sistem nas varuje pred vdorom neželenih vsiljivcev, kakršni so bakterije, virusi in glivice ter različne strupene snovi, hkrati pa skrbi za odstranjevanje strupov, ki nastajajo med naravnimi presnovnimi procesi v telesu. Kadar je imunski sistem oslabljen, se telo neželenih snovi ali vsiljivcev ne more znebiti, zaradi česar zbolimo. Oslabljenost imunskega sistema lahko prepoznamo ne le po okužbi, ampak tudi po občutkih utrujenosti, izčrpanosti. Pogosto se pojavi ob menjavi letnih časov s toplejših na hladnejše, ko temperaturna nihanja, pomanjkanje gibanja na svežem zraku in pogosto tudi manj pogosto uživanje vitaminov oslabijo naravne obrambne sposobnosti našega telesa. Temu se deloma lahko izognemo z dovolj gibanja na svežem zraku, temperaturam primernim oblačenjem in uživanju veliko svežega sadja in zelenjave, še posebej tistih vrst, ki so bogate z vitaminom C. Ker pa vse to pogosto vseeno ni dovolj, je dobro, da za svoj imunski sistem poskrbimo še z dodatnimi krepčili. Narava nam ponuja celo paleto rastlin, s pomočjo katerih bo naš imunski sistem ohranil svojo moč.

imunski sistem

Kaj je imunski sistem?

Ruski fiziolog Ilja Mečenikov je prvi odkril, da ima človek v krvi poleg rdečih krvničk tudi bele krvne celice – levkocite, ki požirajo in tako uničujejo mikrobe. Kasneje so znanstveniki odkrili, da je levkocitov, ki jim pravimo tudi obrambne ali imunske celice, več vrst in da so organizirani v imunski sistem. Imunski sistem se razpreda po vsem telesu. Sestavljen je iz imunskih organov in tkiv, npr. limfne žleze, bezgavk, vranice, mandeljnov…, skupki imunskih celic pa se nahajajo v sluznici dihal in črevesja. Če je izogibanje okužbam prva obramba pred škodljivimi mikrobi, druga pa so pregrade v telesu, na primer koža in sluznice, lahko rečemo, da je imunski sistem naša tretja obrambna linija.

Nasprotniki imunskega sistema

Nasprotniki imunskega sistema so mikrobi. Glede na biološke lastnosti delimo mikrobe na bakterije, glive, viruse in parazite. Nekateri mikrobi, na primer tisti, ki naseljujejo prebavila, zgornja dihala, sluznice spolovil in sečnice, so neškodljivi oziroma nam njihova prisotnost celo koristi. Te mikrobi, ki jih s skupnim imenom imenujemo mikrobna flora, z naselitvijo jemljejo življenjski prostor škodljivim bolezenskim mikrobom. Bolezenski mikrobi so tisti mikrobi, ki s svojo naselitvijo v človeku in z dejavnostjo v njem povzročijo, da zbolimo.

Zdravilni čaji

Med zdravilnimi zelišči je kar nekaj takšnih, ki pozitivno delujejo na naš imunski sistem. Eden od takšnih je na primer ameriški slamnik, ki ima še posebej ugoden učinek, če ga zmešamo z nekaj pelina in poprove mete. Obrambne sposobnosti organizma krepi tudi vrtna ali divja materina dušica in lipa.

Čaj iz ameriškega slamnika

Čaj naredimo iz enakih delov ameriškega slamnika, pelina in poprove mete. Pripravimo ga tako, da 2 žlički mešanice prelijemo z ¼ litra tople vode. Pustimo stati 10 minut. Pijemo 2 tedna po 3 skodelice na dan pred jedjo.

Čaj iz materine dušice

Iz dveh žličk zelišča, ki jih prelijemo z ¼ litra vode, naredimo čaj. Namakamo 10 minut. Pijemo dva tedna po trikrat na dan. Terapija s čajem materine dušice naj se začne v začetku jeseni.

Lipov čaj

2 žlički cvetov prelijemo z ¼ litra vrele vode. Namakamo 10 minut. Čaj pričnemo piti jeseni ali spomladi. Pijemo po 1 skodelico na dan. Terapija naj traja 3 tedne.

Bezgov čaj

Stresite od 2 do 5 gramov posušenih cvetov v skodelico vrele vode. Namakajte 10 minut, nato odcedite. Popijte vsaj 3 skodelice na dan.

zdrava

Krepčilni napitki

Za splošno krepitev in varovanje pred okužbami lahko uporabimo krepčilne napitke. Odličen krepčilni pripravek, ki krepi imunski sistem, hkrati pa deluje kot antibiotik, je česnova tinktura. Še posebej dobro preprečuje pojav prehlada.

Česnova tinktura

Olupimo 250 g česnovih strokov, narežemo jih na drobno. Namakajmo 14 dni pri sobni temperaturi v 1 litru 70-odstotnega alkohola. Vmes pogosto pretresemo. Po 14 dneh iztisnemo sok, precedimo in shranimo v temno steklenico. Dobro zapremo. Tinktura je uporabna 1 leto. Za preprečevanje prehlada jemljite 3-krat na dan po 10 kapljic pred obroki.

Napitek iz kreše

1 žlico iztisnjenega soka vrtne kreše raztopite v 5 žlicah pinjenca ali mineralne vode in 1 teden pijte po 1-krat na dan. Če imate občutljiv želodec, se tej terapiji odrecite – kreša ga namreč draži.

Limonada

Če že čutite, da boste zboleli, privoščite telesu veliko količino C vitamina. Naredite sok iz 3 limon in 3 pomaranč. Popijte nerazredčeno. Terapijo z limoninim sokom ponavljajte po petkrat na dan, dokler se prehlad ne pozdravi.

Limonada

Krepčilne juhe

Ni naključje, da so se v jesenskem času na jedilnikih naših babic pričele pogosto pojavljati juhe. Za krepitev odpornosti je odlična česnova juha. Tisti, ki vam okus česna ne ustreza, boste juho lažje uživali kot pa česnovo tinkturo.

Česnova juha

Na olivnem olju segrejte 6 strokov česna. Ko posteklenijo, prilijte ¾ litra mesne ali zelenjavne juhe in zavrite. Posodo odstavite z ognja in vmešajte 2 beljaka. Rumenjaka razžvrkljajte z dvema žlicama kisa. Zamešajte rumenjaka v juho. Dodajte poper in sol. Tik preden ponudite, dodajte sveže začimbe – baziliko, koper in materino dušico.

Da ne bi zboleli …

Ne glede na to, kako močan je vaš imunski sistem, se boste prehlada najverjetneje nalezli, če se veliko gibljete med ljudmi ali pa je zbolel kdo od vaših bližnjih. Poleg krepitve imunskega sistema je za zdravje izjemnega pomena, da se čim bolj izogibate stikov z okuženimi ljudmi. Skrbno si umivajte roke, z robčkom pokrijte usta in nos, ko v vaši bližini kdo kašlja ali kiha. Pazite, da se ne boste dotikali obraza z umazanimi rokami. Nosite s seboj razkužilo za roke in ga uporabite takrat, kadar ste zunaj in nimate na voljo umivalnika. Z ljudmi, ki so prehlajeni, se raje ne rokujte. Poskrbite, da bo v vašem domu dovolj vlage tako, da na radiatorje položite skledo z vodo. Tudi stres poveča možnost nastanka bolezni. Sproščajte se vsak dan. Znanstveno dokazano je, da na dovzetnost za prehlad ali gripo vpliva tudi družabnost – ljudje, ki imajo večje število prijateljev, redkeje zbolijo kot tisti, ki imajo le enega ali dva.

Ali lahko pesticide res sperete z vodo?

Se spomnite, kako so nas že od malega učili, da moramo sadje in zelenjavo oprati, da iz njega “speremo pesticide”? To je poučen in zanimiv poizkus za otroke in dober opomnik za starše. Potrebujete barvilo za hrano ali drugo barvilo, ki je topljivo v vodi. Z njim napolnite majhno skodelico ali skledo in v obarvano raztopino položite list vaše najljubše solate. Tako, kot bo list vpil barvo in se nato tudi sam obarval, po njem lahko potujejo tudi razni pesticidi, le da tega ne opazimo, saj so brez barve.

Pesticidi v solati

Pesticidi se ne nahajajo samo na površini rastlin, temveč jih rastline tudi vpijejo. Korenovke so še posebej dovzetne zanje, prav tako pa tudi sadje in zelenjava s tanko lupino, saj nimajo ustrezne fizične ovire, ki bi preprečevala vstop pesticidov v notranjost plodov. Ne glede na to, da se na ta način ne morete znebiti vseh pesticidov, ki so v plodovih in listih, ji v vsakem primeru zelo temeljito operite.

Iz novejših raziskav na inštitutu National Institutes of Health je bilo ugotovljeno, da lahko “samo 5-10% vseh primerov raka pripišemo genetskim napakam, medtem ko ima preostalih 90-95% izvor v okolju in načinu življenja.”

Testi, ki so jih delali pri Pesticide Action Network pravijo da je bilo “90% preizkušenih solat pozitivnih na 47 različnih pesticidov in 57 različnih kemičnih ostankov.”
Pesticidi
Različni pesticidi dosegajo različno raven toksičnosti pri ljudeh, kot tudi pri živalih, ki so jim nehote izpostavljene. Pri ljudeh so med možnimi vplivi nabiranje strupov v jetrih, delovanje ledvic, potem so tu še nevrotoksične snovi, ki so prizadanejo naše možgane in živčni sistem, nekateri zmanjšujejo funkcionalnost našega imunskega kot tudi prebavnega sistema.

Zato bodite pozorni na izvor in poreklo izdelkov, ki jih kupujete, če je le mogoče, se tudi pozanimajte, s čim vse je bil pridelek tretiran. Veliki proizvajalci se na vse pretege trudijo, da bi nas prepričali, da so njihovi izdelki in gensko spremenjena semena varni, vendar na dan prihaja vse več resnic, ki spodbijajo te trditve.

Sebe in svojo družino lahko zaščitite najbolj tako, da kupujete od lokalnih kmetov, če je le možno iz ekološke pridelave ali tiste, kjer je uporabljeno čim manj škodljivih snovi, saj vemo, da si vsakdo ne more vsak privoščiti ekološke hrane, prav tako pa tudi ni povsod dostopna.

Foto: Pesticide Awareness Project

Zelena delovna mesta

Številne gospodarske panoge se počasi, a zanesljivo obračajo v zeleno smer, zato ni nič čudnega, da se tudi trg dela počasi usmerja v nove, zelene poklice. Nekateri poznavalci trdijo, da bodo prav zelena področja in delovna mesta, ki bodo nastala po njihovi zaslugi rešila svet recesije.

Po opredelitvi mednarodne organizacije dela so zelena delovna mesta kot tista, ki prispevajo k ohranjanju ali izboljšanju kakovosti okolja.Mednarodna organizacija dela je  predlagala naslednjo opredelitev: „Zelena delovna mesta lahko opredelimo kot tista, ki zmanjšujejo vpliv na okolje:— z zmanjševanjem porabe energije, vode in proizvodnje odpadnih materialov, — z dekarbonizacijo in dematerializacijo gospodarstva, — z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov, — s sprejemanjem politik prilagajanja podnebnim spremembam, — z zaščito in sanacijo ekosistema.« Trenutno v svetu približno 2,3 milijona ljudi opravlja delo, ki se uvršča v to skupino, v bližnji prihodnosti pa jih strokovnjaki pričakujejo več kot 20 milijonov. Študija ‘RE-thinking 2050’je bolj skromna:  napoveduje nastanek do 6.1 milijonov delovnih mest do leta 2050. Sedanji, nekaj manj kot  1,4 bilijona dolarjev znašajoč dobiček naj bi se povišal na 2,7 milijona dolarjev. Slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je zelena delovna mesta označila za »posel 21. stoletja«.

Zelena delovna mesta

Zeleni poklici

Med zelena delovna mesta se uvrščajo svetovalci za področje okolja in obnovljivih virov energije, vodje kampanj in organizatorji dogodkov, eko-umetniki, inženirji okoljskih ali bioloških sistemov, arhitekti, inženirji na področju solarne in vetrne energije, ekološki kmetovalci, okoljski pravniki učitelji okoljskih predmetov, električarji, ki inštalirajo fotovoltaične sisteme vodovodarji, ki inštalirajo sončne kolektorje in še nekateri drugi.  Zelene službe po vsem svetu lahko najdete s pomočjo različnih specializiranih spletnih portalov kot je na primer www.resourceactionprograms.org/blog/index.php/2009/04/09/green-collar-jobs. Načeloma naj bi veljalo, da zelena delovna mesta odlikuje tudi večja socialna varnost delavcev. Med zelene poklice sodijo tudi ponudniki zelenega turizma. Strokovnjakim predvidevajo, da bodo v prihodnosti ‘ozeleneli’ tudi drugi poklici.

Ponudniki zelenih delovnih mest

Delodajalci, ki ponujajo zelena delovna mesta naj bi težili k trajnostnemu razvoju in prispevali k zmanjševanju okoljskega vpliva podjetji in ekonomskih sektorjev. Načeloma naj bi bilo podjetje prijazno tudi v  tehnikah zaposlovanja in načinih pridelave, predelave, obdelave, nabave, logistike, skladiščenja, prodaje, servisa in drugih aktivnostih, še posebej pri ravnanju z izdelki/storitvami, ko ti odslužijo svoj namen.

Zeleni študiji

Zelena delovna mesta zahtevajo nova znanja, ki jih tradicionalne fakultete niso poučevale. V zadnjih letih so se po univerzah pojavile smeri študija, ki so posvečene prav pridobivanju znanj, ki jih potrebujejo zaposleni na zelenih delovnih mestih. Pri nas usposablja študente neposredno za zelene poklice Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja.

Pobude v Sloveniji

Kako pomembno je ustvarjanje zelenih delovnih mest in glede na to tudi izobraževalnih ustanov, kjer se bodo mladi za takšna delovna mesta izobraževali so pri nas opozarjale nekatere okoljevarstvene organizacije že leta 2010. CIPRA, Društvo Temno nebo Slovenije, FOCUS, Greenpeace Slovenija, Inštitut za  trajnostni razvoj, Slovenski E-forum in Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj so predstavile programe, ki jih je po njihovem mnenju treba sopodbujati saj imajo visok zaposlitveni potencial. Med programe so uvrstili spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE), spodbujanje interesa obstoječih in nastajanje novih podjetij, posodobitve  električnega omrežja v smeri pametnih omrežij, s podpiranjem enostavnega vključevanja in komuniciranja z distribuiranimi proizvajalci  in še nekatere druge točke. Posebej so tudi poudarile, da je treba spodbujati fiskalne ukrepe, ki gredo v smeri zelene davčne reforme ter posodobiti izobraževalni sistem.

Zelena delovna mesta

Je v zelenih delovnih mestih res prihodnost?

Nekaterim se obljube o širjenju zelenih delovnih mest zdijo ne le pretirane, pač pa tudi zavajajoče. Bjørn Lomborg avtor knjig Skeptični okoljevarstvenik in Ohladi, vodja københavnskega centra Copenhagen Consensus in profesor na københavnski poslovni fakulteti je pred časom opozoril na dejstvo, da širjenja zelenih služb v prihodnosti ni mogoče zagotoviti. Delovna mesta, ki se bodo odprla zaradi zelene usmerjenosti bodo namreč komajda nadomestila  vsa delovna mesta, ki se bodo zaradi tega zaprla – pa še to ni nujno. Zidarska dela kot je na primer gradnja vetrnih turbin ne ponujajo trajne potrebe po delavcih pač pa le enkratno pogodbo, dokler delo ni končano. Tudi misel, da bodo  nova delovna mesta plačana bolje v primerjavi s konvencionalnim energetskim sektorjem je zgolj špekulacija in ne temelji na znanstvenih dejstvih. Lomborg opozarja, da  nekateri ekonomski modeli kažejo celo nižjo splošno zaposlenost. Težave z zelenimi delovnimi mesti kot jih vidi strokovnjak so povezane z manj učinkovitim in dražjim delovanjem zelene energije v primerjavi s tradicionalno, ki temelji na fosilnih gorivih.

Kakovost zelenih delovnih mest

Nekaterim napovedim navkljub, zelena delovna mesta niso nujno tudi dobro plačana. Raziskava, izvedena v ZDA je odkrila, da imajo zaposleni v vetrnih in solarnih elektrarnah ter v gradbenem sektorju izjemno nizke plače, kar je povzročilo nemalo zaskrbljenosti. Kako kvalitetnp bo zeleno delovno mesto je odvisno od načina organizacije dela, pravnega okolja in vloge socialnih partnerjev in ne od zelenega delovnega mesta samega po sebi.  Ovire za rast zelenih delovnih mest so predvsem financiranje, znanje in pomanjkanje zalog materialov v ključnih sektorjih obnovljive energije. Ne glede na to pa za zdaj vse kaže, da bo zaostrovanje podnebnih razmer postavilo na laž kritike zelenih delovnih mest in spodbudilo razvoj kot ga predvidevajo nekateri okoljevarstveniki.  Leta 2009 na Zelenem tednu EUA je Forum za prestrukturiranje  pod okriljem Evropske komisije razpravljal o vplivu podnebnih sprememb na zaposlovanje. Zaključili so, da bodo neposredni vplivi na zaposlovanje dejstvo katere podnebne spremembe bodo najbolj vplivale na nas. Počakati bo treba tudi, da  bodo vidne tudi posledice izvajanja politik podnebnih razmer na gospodarstvo.  Poudarili so, da bo večji učinek na zaposlovanje industrija na tem področju imela šele, ko bodo tehnologije dozorele. Po napovedih EU naj bi bil skupni učinek zelenih delovnih mest na neto zaposlenost v gospodarstvu kot celoti manjši od pričakovanj nekaterih okoljevarstvenih organizacij, saj bo na račun novo ustvarjenih zaposlitev izgubljenih veliko obstoječih delovnih mest, največje spremembe bodo v vsebini in lokaciji novih delovnih mest, več bo dela na daljavo, spremenil se bo način prevoza na delo in transporta, več delovnih mest bo pa tudi energetsko učinkovitejših.

Robidov džem za palačinke

Poleg zdravilnih pripravkov, lahko iz robidnic pripravimo tudi nekaj za slajše življenje.

Robidov džem

Sestavine:

  • 2,75 kg robidnic,
  • 1 limona,
  • 2,75 kg pogretega sladkorja

Priprava:
Robidnice operemo, preberemo,osušimo in damo v posodo. Na njih stisnemo sok ene limone ter počasi kuhamo na zmernem ognju, dokler se iz njih ne začne izločati sok. Vsebino zavremo, nato znižamo temperaturo in kuhamo še 15–20 minut. Dodamo pogreti sladkor ter mešamo toliko časa, da se raztopi. Potem povišamo temperaturo, da zmes na hitro zavre. Kuhamo še 4–6 minut, da se vsebina zgosti.
Shranimo ga v pogrete steklene kozarce, ki jih dobro zapremo in pokrijemo, da se počasi ohladijo.

Poskrbimo za zdrava jetra!

Jetra so zelo pomemben organ, saj skrbijo za številne življenjsko pomembne metabolične procese, kot so razgradnja ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, shranjevanje vitaminov ter mineralov, pa tudi razgradnja številnih škodljivih snovi, kot so na primer alkohol, zdravila in mnoge druge kemikalije, ki jih vsakodnevno vnašamo v organizem.

Jetra

Čeprav imajo jetra sposobnost obnavljanja, procesi detoksikacije lahko pustijo posledice oziroma lahko pride do motenj in bolezni jeter. Jetra s pomočjo žolčne kisline, ki jo imamo na dan približno pol litra, razgrajujejo maščobe, ki smo jih zaužili s hrano. Če je maščob v naši prehrani preveč, s tem močno obremenimo jetra. Odvečna maščoba se nalaga med jetrnimi celicami in moti osnovno funcijo delovanja, ki jo imajo jetra – razstrupljanje. Zaradi zamaščenosti ima povprečen človek jetra, ki delujejo samo s polovično močjo. To dejstvo ima vsakakor velik vpliv na vsakdanje počutje in zdravje. Najpogostejši znaki, ki nakazujejo bolezen jeter je nenehna utrujenost, motnje koncentracije, pomanjkanje apetita, pogosti vetrovi, rumena obarvanost obraza ali oči. Prvi zansljiv dokaz ponuja temeljita krvna slika, iz katere so razvidne povišane jetrne vrednosti.

Kaj škodi jetrom?

Nepravilna prehrana (premastna hrana, hitra in industrijsko predelana hrana, pogreta hrana), ter uživanje alkohola, še posebno v kombinaciji s stresnim načinom življenja, zelo bremeni jetra. Vedno več je ljudi, ki jemljejo mnogo zdravil naenkrat ali nepravilno kombinacijo zdravil, ki se presnavljajo skozi jetra in jih ob tem lahko tudi poškodujejo. Pri nas in nasploh v razvitem svetu je vedno več težav zaradi zamaščenosti jeter. To je stanje, ko maščoba v jetrih presega pet odstotkov teže tega organa. Zamaščenost jeter ni nujno povezana z alkoholom. Vse več je tudi nealkoholne zamaščenosti jeter. Jetra obdana v maščobni obroč vsekakor ne morejo pravilno razstrupljati telesa in tako se začnejo težave. Pri nealkoholni zamaščenosti jeter so ogroženi predvsem tisti, ki imajo povišane vrednosti holesterola v krvi in preveliko telesno težo, pri čemer se jim maščevje nabira predvsem okrog trebuha. Tudi ženske v obdobju menopavze so zaradi porušenega hormonskega ravnotežja lahko bolj podvržene tem težavam. Obolenj in poškodb jeter se ob pričetku težav običajno sploh ne zavedamo, saj jetra ne bolijo.

Kako prepoznamo obremenjena jetra?

  • Simptomi so slaba in počasna prebava, ki jo spremljajo napihovanje in občasne slabosti.
  • Mnogi menijo, da jetra niso povezana z odpornostjo. Pa ni tako. V zdravih jetrih nastajajo imunski faktorji, ki so pomembni za naravno odpornost telesa. Ljudje z dobro delujočim imunskim sistemom veliko manj zbolevajo za nalezljivimi bolezni, ki jih povzročajo virusi in bakterije. Poleg tega pa jetra delujejo kot filter in iz telesa odstranjujejo vse škodljive snovi, med njimi tudi bakterije in viruse.
  • Težave s kožo: srbež kože, izguba sijaja in zdrave barve kože.
  • Občutek neprestane utrujenosti. Običajno utrujenosti ne povezujemo z zdravstvenim stanjem jeter, vendar je ob dolgotrajni utrujenosti potrebno pomisliti tudi na to. Jetra imajo namreč pomembno vlogo pri zalaganju telesa z energijo. Sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov in odvečno glukozo shranjujejo. Ko se v krvi zmanjša količina sladkorja, jo kot nov zagon energije pošljejo v krvni obtok. Če so jetra poškodovana ali zabrazgotinjena, nimajo možnosti shranjevanja zadostne količine glukoze in ko postanemo utrujeni in bi potrebovali energijo, je ni »na zalogi«.
  • Opozorilni znak, ki ga nikakor ne smete spregledati je tiščanje pod desnim rebrnim lokom, kar kaže na to, da so jetra povečana.
  • Povišane vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi.
  • Debelost z osrednjo porazdelitvijo maščobe okrog pasu.

CINDI raziskava

Najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji so bolezni srca in ožilja, na drugem mestu so različne vrste raka, sledijo pa obolenja dihal in prebavil. Značilnost kroničnih bolezni je, da jih povzročajo in pospešujejo dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga ter biološki dejavniki tveganja, zvišan krvni tlak, zvišana raven holesterola in sladkorja v krvi ter čezmerna telesna teža in debelost. Z zdravim življenjskim slogom lahko učinkovito obvladujemo biološke dejavnike tveganja ter preprečujemo in zdravimo kronične bolezni.
Zamaščenost jeter je resna bolezen, ki občasno vodi v vnetje jeter, to pa lahko vodi tudi do raka jetrnih celic. Med najbolj ogroženimi za pojav zamaščenih jeter so ljudje s slabimi prehranjevalnimi navadami, tisti, ki popijejo preveč alkohola in se premalo gibajo. Med bolj ogroženimi so tudi mladi, ki veliko potujejo, imajo tvegane spolne odnose ali uživajo prepovedane substance, saj se lahko okužijo z virusom hepatitisa B ali C. Prav tako so ogroženi tudi tisti, ki uživajo veliko zdravil, kajti prav v jetrih se ta pogosto presnavljajo.

Pegasti badelj

Razstrupljanje jeter

Če se boste lotili čiščenja jeter, se bo izboljšalo splošno počutje. Jetra imajo izredno sposobnost samoobnove in pri tem jim lahko učinkovito pomagate z zdravo prehrano, gibanjem in jemanjem prehranskih dopolnil s pegastim badljem za razstrupljanje in regeneracijo jeter. Na voljo je veliko pripravkov, pri izbiri pa bodite pozorni na zadostno količino silimarina, učinkovine iz pegastega badlja in na druge sestavine, saj je nadvse pomembno urediti tudi prebavo. Pri počasni prebavi se preko črevesne sluznice vsrka veliko škodljivih snovi, ki potujejo v jetra in jih tako še dodatno obremenjujejo. Ob različnih jetrnih boleznih so izvor težav spremembe na nivoju celičnih membran oziroma vsebnosti ter sestave njihovih fosfolipidov. Fosfolipidi so osnovni gradniki za nastajanje in obnavljanje membran jetrnih celic. Odraz jetrnih bolezni je tudi oksidativni stres, ki se na nivoju jetrnih celic odraža s povečano tvorbo prostih radikalov in zmanjšano količino antioksidantov. Oksidativni stres povzroča poškodbe jetrnih membran. Zato je pri ljudeh z večjim tveganjem za razvoj jetrnih bolezni nujen dodaten vnos antioksidantov. To lahko dosežemo na naraven način z izdelkom, ki vsebuje kombinacijo naravnih sestavin sojinih fosfolipidov, ekstrakta artičoke in vitamina E. Vitamin E prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Najboljši nasvet za zaščito jeter je vsekakor izogibanje vsem škodljivim vplivom, kot so alkohol, nezdrava prehrana in kajenje. Zdravilom in pesticidom v hrani pa se je nemogoče popolnoma izogniti, zato je naravnemu procesu regeneracije priporočena podpora z izvlečkom pegastega badlja in vitamini skupine B, ki so skupaj dokazali najboljši hepato-zaščitni učinek. Silimarin, aktivna sestavina pegastega badlja, je v raziskavah pokazala številne pozitivne učinke, kot so antioksidativno in protivnetno delovanje ter spodbujanje jetrnih celic k regeneraciji. Zato se pegasti badelj uporablja pri preprečevanju motenj v delovanju jeter in pri že obstoječih poškodbah ter boleznih jeter. Vitamini skupine B in izvleček sladkega korena, dajo jetrom še več zaščite. Tovrstne pripravke se priporoča za ohranjanje zdravja jeter in pri pogostem vnosu stvari, ki lahko škodujejo našemu zdravju.

Kaj še lahko storimo?

Uživajte veliko zelenjave in sadja, predvsem limona vsebuje največ limonena in drugih limonoidov, ki so pomembni za razstrupljanje jeter. Največ tega je v lupini, zato uživajmo le ekološko pridelane limone. Jabolko odvaja strupe in odvečno vodo iz ledvic, zaradi jabolčne in tartarične kisline krepi oslabljena jetra, veže svinec in živo srebro. Jetra bomo pri razgradnji odvečnih estrogenov razbremenili tako, da bomo v prehrano vključili veliko vitaminov iz skupine B in še posebno vitamin B2. Z vitaminom B2 so zelo bogati mandlji, ki vsebujejo še kalcij, magnezij, fosfor, kalij, cink, folno kislino ter poleg že omenjenega vitamina B2, vitamin B3 in vitamin E. Močno so tudi alkalni, dober vir beljakovin, pripomorejo k zgradbi celic in primerni so za vse s premajhno telesno težo. Jedrca mandljev  vsebujejo leatril, naravno spojino, ki vsebuje cianidu podobno snov in je pogubna za rakave celice. Stari Grki, Rimljani, Egipčani in Kitajci so uživali mandljeva jedrca, ker so verjeli, da vsebujejo zdravilne snovi.

Bolezni jeter

Popestrite vsakodnevno prehrano!

Pripravite mleko iz mandljev, ki lahko v številnih primerih nadomesti živalsko mleko. Ta vrsta mleka je bistveno boljša od sojinega mleka, saj je treba sojo kuhati in je težko prebavljiva. Če želite gostejše mleko, dodajte glavnim sestavinam še jedilno žlico lanenih semen. Mleko bo slajše, če ga boste obogatili z datlji, rozinami, javorjevim sirupom ali vanilijo. Kako ga pripravite? Potrebujemo skodelico mandljev namočenih osem do dvanajst ur in šest skodelic čiste vode. Pomembno je, da vodo, v kateri ste čez noč namakali mandlje, odlijete in jedrca sperete. V mešalnik dajte polovico mandljev in polovico čiste vode. Mešajte vsaj tri minute. Mandlji naj bodo zmleti čim bolj drobno. Nato mešanico precedite skozi gazo ali fino cedilo v kozarec. Postopek ponovite z drugo polovico sestavin. Hranite v hladilniku. Če želite gostejše mleko, uporabite manj vode. Tako pripravljeno mleko se v hladilniku obdrži dva do tri dni. Sestavine zadoščajo za nekaj več kot šest skodelic mleka. Ko prvič pripravljate mleko, ne pozabite preveriti okusa po tem, ko je narejena prva polovica. Če se vam ne zdi dovolj ‘bogato’, lahko še spremenite razmerje jedrc in vode. Že narejeno mleko preprosto zlijete nazaj v mešalnik k preostalim mandljem in postopek ponovite.

Zdravilne začimbe za jetra

Uporabljajte začimbe, ki spodbujajo nastanek žolča ter krepijo jetra in ledvice. To so peteršilj, rožmarin in kurkuma. Peteršilj ima kumarin in limonen, rožmarin ima karnozol, rozmanol in limonen; kurkuma pa ima kurkuminoide. Peteršilj odvaja vodo in strupe iz ledvic, obnavlja jetra; rožmarin spodbuja delovanje jeter in žolčnika, prečiščuje kri in ledvice; kurkuma topi žolčne kamne, odpira žolčne poti in poveča pretok žolča, kar za 75 odstotkov prepreči okvare jetrnih celic.

Preizkusite tudi napitek za čiščenje jeter in ledvic.

Viri: N. Shannon, Presni gurman, Ara založba, 2009,
lekarnar.com, vizita.si, cindi-slovenija.net

Hitra paradižnikova omaka

Brez domače paradižnikove omake si pri nas ne moremo zamisliti zime. In ena mojih najhujših poletnih mor je dolga leta bila prav priprava te nepogrešljive, slastne rdeče omake. Si lahko zamislite lupljenje 30 kg paradižnika? (ja, toliko ga predelam vsako leto) Prosim, nikar ne preizkušajte svojega potrpljenja. Verjemite mi na besedo. Olupiti 30 kg paradižnika je najbolj duhamorno opravilo, ki si ga lahko zamislite. Od kar imam res močan kuhinjski mešalnik, je to opravilo postalo veliko bolj enostavno. Paradižnik z lupino in peškami stresem v posodo mešalnika, zmeljem v očarljivo rožnat paradižnikov smuti in voila.

Sestavine:

  • Ogromno zelo zrelega, mesnatega paradižnika
  • Grobo mleta morska sol
  • Šop sveže bazilike

Pripomočki:

  • močan stoječi kuhinjski mešalnik
  • velika in široka litoželezna ali druga posoda z debelim dnom
  • čisti stekleni kozarčki s pokrovi
  1. Pečico segrejemo na 90 stopinj, vanjo zložimo oprane kozarčke brez pokrovov.
  2. Paradižnike operemo, odstranimo nezrele ali poškodovane dele in jih razrežemo na kose. V močnem mešalniku jih gladko in penasto zmeljemo.
  3. Svežo paradižnikovo omako zlijemo v posodo in postavimo na štedilnik. Kuhamo približno eno uro, da se omaka zgosti in postane živo in intenzivno rdeča.
  4. Na koncu jo posolimo in ji dodamo bazilikine lističe po okusu.
  5. Še vročo omako nalijemo v ogrete kozarce in zapremo s pokrovčki, ki jih steriliziramo z lekarniškim alkoholom.
  6. Paradižnikove omake ne steriliziram v vreli vodi in pri nas se še nikoli ni uspela pokvariti.

Katera naravna krepčila za spomin, koncentracijo in možgane nam lahko pomagajo?

Če se vam zgodi, da se težko zberete ali pozabljate stvari, kar se dogaja tudi študentom, ne samo starejšim, vam lahko pri tem pomagajo tudi sestavine iz narave. Med tistimi rastlinami, ki jih v ta namen ponuja naravno zdravilstvo, so denimo ginko, brahmi in rožmarin.

Med vzroke pozabljanja in izgube spomina med drugim prištevamo stres in čezmeren telesni napor, pa tudi nekatera zdravila (kot so antidepresivi), zvišan krvni tlak, povečano dejavnost ščitnice (hipertiroidizem), sifilis, alkoholizem, pomanjkanje spanja, pomanjkanje vitaminov B1 in B12, pretres možganov, možgansko kap ali poškodbo glave.

Najbolj znana bolezen, povezana z motnjami spomina, pa je demenca, ki se najbolj značilno pojavlja pri starejših ljudeh. Če se težave s spominom poslabšajo ali postanejo resne, je pomembno, da se o svojih skrbeh posvetujete z zdravnikom.

Velikokrat pa si lahko tudi za izboljšanje spomina in zbranosti vsaj nekoliko pomagamo sami in z naravnimi pripravki.

Priljubljeni ginko za spomin

Ginko

Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) je najbolj priljubljeno krepčilo za spomin na svetu. Ginko je edini predstavnik svojega rodu in je živi fosil. Na Zemlji je že skoraj 300 milijonov let.

Domnevajo, da deluje prek več mehanizmov, tudi tako, da izboljša pretok krvi v možgane in tako vpliva na z zmanjšanim pretokom krvi povezane težave (spomin in zbranost). Deloval naj bi tudi kot antioksidant in pomagal preprečevati poškodbe žil. Ginko nekateri jemljejo tudi pri manjših težavah s spominom ali kot krepčilo med napornim študijem.

Priporočljivo je uporabljati pripravke s standardizirano količino pomembnih sestavin ginko flavon glikozidov, ginkolidov in bilobalidov preverjenega proizvajalca. Dnevni odmerek je 120 miligramov koncentriranega (50 : 1) izvlečka, kar je enakovredno šestim gramom posušenega zelišča. Ginko doseže največje učinke po enem ali dveh mesecih jemanja. Zato naj bi ga jemali šest do dvanajst tednov, preden začnete ugotavljati, ali vam koristi ali ne.

Ne uživajte neobdelanih listov ginka, ker lahko povzročajo škodljiv odziv. Prav tako ne uživajte velikih količin semen. Semena niso primerna za otroke.

Ginko včasih povzroči blage škodljive odzive, kot so vrtoglavica, prebavne motnje, glavobol in alergijski kožni odzivi. Občasno poročajo tudi o rednejših odzivih, kot so težave s krvavitvijo in epileptičnimi napadi. Če se simptomi pojavijo, zelišče prenehajte jemati in se posvetujte z zdravnikom. Ginka ne jemljite, če imate motnje strjevanja krvi. Ginko tudi nehajte jemati vsaj dva tedna pred kirurškim posegom.

Če pri vas ugotovijo Alzheimerjevo bolezen ali kakšno drugo obliko demence, ne jemljite ginka, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom. Strokovnjaki vedo ali sumijo, da ginko učinkuje na številna farmacevtska zdravila (kot so protipsihotična zdravila, antikonvulzivi, antikoagulanti in antiholinergična zdravila), zato se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, preden ga začnete jemati.

Brahmi – pomoč pri učenju

Brahmi

Brahmi je zelišče, ki ga uporabljajo v tradicionalni indijski medicini. Možno ga je dobiti in gojiti tudi Sloveniji. Zdi se, da brahmi (Bacopa monnieri) obogati način, kako možgani obdelujejo nove informacije, tako da naj bi bil popolno krepčilo za študente. Blaži tudi tesnobo, tako da je koristen v času izpitov in drugih preizkušenj – vendar pa lahko traja tudi do tri mesece, da začne učinkovati, torej jemanje tik pred zdajci ne bo pomagalo.

Poparek pripravite z enim do dvema gramoma posušenega brahmija. Popijte ga po tri skodelice na dan. Jemljete lahko tudi komercialne pripravke, vendar le do šest gramov na dan in po navodilih proizvajalca.

Brahmi občasno povzroči vzdraženje prebavil (na primer refluks). Ne jemljite ga, če imate s prebavili že težave. Ne smete ga tudi jemati z antiholinergičnimi zdravili.

Če pri vas ugotovijo Alzheimerjevo bolezen ali kakšno drugo obliko demence, ne jemljite brahmija, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom. V ajurvedskih besedilih včasih tako brahmiju (Bacopa monnieri) kot gotu koli (Centella asiatica) pravijo brahmi, zato bodite previdni, da ju ne zamenjate.

Rožmarin miri duha

Rožmarin (Rosmarinus officinalis) slovi kot krepčilo za spomin že od časov starih Grkov, saj naj bi povečeval pozornost, blažil tesnobo in spodbujal mirnost duha. Preizkusite ga lahko tako, da nekaj kapljic rožmarinovega eteričnega olja dodate v oljni gorilnik v sobi ali prostoru, v katerem študirate ali delate. Rožmarinovega eteričnega olja ne uživajte!

Pomlajevalna maska za obraz

Naravni ‘lifting’ obraza lahko dosežete s sestavinami, ki se nahajo v vašem hladilniku. Le-te vsebujejo najboljše naravne sestavine, ki sicer ne nudijo trajne rešitve, vendar pomagajo pri obnovi kože. Zmanjšajo nastanek drobnih gubic in gladijo kožo, če jih redno uporabljate. Banane imajo negovalni učinek in so vsestranske. Vsebujejo veliko kalija in vitamina A, ki sta naravna blažilca ter zmanjšujeta rdečico in oteklost.

Bananina maska za obraz

Sestavine:

  • 1 olupljena in pretlačena banana
  • 4 žlice čičerkine moke
  • 1 stepeno jajce

Priprava:
Zmešajte banano in moko v pasto. Dodajte stepeno jajce, premešajte in masko nanesite na očiščen obraz, vrat in dekolte. Pustite delovati 15 minut in sperite.

Čist dom brez kemikalij

Številni izdelki za čiščenje doma vsebujejo veliko nevarnih sestavin, kot so amoniak, belila in kisline, ki lahko nadražijo oči in pljuča. Mnoga čistila vsebujejo tudi nepotrebne antibakterijske sestavine, zaradi katerih lahko bakterije postanejo še močnejše in odpornejše.
Tudi najtrdovratnejše madeže lahko učinkovito odstranimo s sodo bikarbono, z boraksom, limoninim sokom in drugimi preprostimi sestavinami, zato vam predlagamo, da kopalnico in kuhinjo čistite s spodaj navedenimi naravnimi kombinacijami.

Eko čistila

Porcelan in ploščice

Soda bikarbona in voda: Odstranite prah s sodo bikarbono in nato površino očistite z vlažno gobico in krpo. Če je umazanija trdovratnejša, na površino nanesite malo grobe soli in podrgnite.
Limonin sok in kis: Mastne madeže in plesen poškropite z limoninim sokom ali kisom. Pustite stati nekaj minut in nato podrgnite s trdo, močno gobo.
Razkužilo: Namesto, da bi uporabili belilo, poskusite sami pripraviti razkužilo. Zmešajte dve skodelici vode, tri žlice tekočega mila in dvajset kapljic eteričnega olja čajevca.

Kuhinjske površine

Prostor, kjer pripravljate hrano, bi vedno moral biti pod vašim nadzorom, saj se tam lahko kopičijo velike količine škodljivih bakterij.
Soda bikarbona in voda: Na kuhinjske površine potresite malo sode bikarbone in jih podrgnite  s krpo ali gobico. Če imate madeže, pripravite pasto iz vode in sode bikarbone ter jo vtrite v površino in pustite nekaj časa stati, preden jo odstranite. Ta metoda odlično deluje pri čiščenju pomivalnih korit iz nerjavečega jekla, hladilnikov in pečic.
Naravno razkužilo: Tako kot pri čiščenju porcelana in ploščic, si lahko pripravite naravno razkužilo za čiščenje kuhinjskih površin. Pomešajte dve skodelici vode, tri žlice tekočega mila in dvajset kapljic eteričnega olja čajevca ter s to mešanico odstranite bakterije s kuhinjskih površin.

Preproge

Ohranjanje čistih preprog sploh ni zapleteno. Madež boste odstranili tako, da boste pomešali eno četrtino skodelice tekočega mila in eno tretjino skodelice vode. Premešajte, dokler ne nastane pena in nato nanesite na madež ter izperite s kisom. Soda bikarbona pa bo učinkovito odstranila neprijetne vonje z vaše preproge – potresite jo po preprogi, počakajte deset minut in posesajte.

Zamašeni odtoki

Vlivanje strupenih kemikalij v odvode ni najbolj pametno, saj ne le, da onesnažujejo vodovod, so tudi izjemno nevarne, ko pridejo v stik s kožo. Če imate zamašene odtoke, poskusite vanje stresti polovico skodelice sode bikarbone in čez prelijte dve skodelici vroče vode. Če to ne bo pomagalo, dodajte še pol skodelice kisa ter nato vlijte vročo vodo.

Jabolčna juha s cimetom

Jabolčnih poslastic je sicer kar nekaj, verjetno pa jabolčna juha ni med najbolj znanimi.

Jabolčna juha

Sestavine za 4 osebe:

  • 750 g jabolk
  • 90 g sladkorja
  • košček cimetove skorje
  • čajna žlička rjavega sladkorja s cimetovo aromo
  • pol litra belega vina
  • 100 g rozin, namočenih v rumu
  • 50 g sesekljanih mandljev ali orehov.

Priprava: očiščena in olupljena jabolka narežemo na drobne kocke, jih stresemo v lonec, dodamo sladkor, cimet in 500 mililitrov vode ter kuhamo do mehkega. Jabolka nato pretlačimo, v dobljeni jabolčni pire dodamo belo vino, da dobimo gosto juho. Okus dopolnimo s cimetovim sladkorjem.
Juho razdelimo na krožnike, jo potresemo z namočenimi rozinami in mandlji ter ponudimo.