Prijava
Imunskemu sistemu pomagajmo s krepčilnimi napitki in si zagotovimo, da se nas prehladi in gripe letos ne bodo lotili.
Delovanje imunskega sistema
Imunski sistem nas varuje pred vdorom neželenih vsiljivcev, kakršni so bakterije, virusi in glivice ter različne strupene snovi, hkrati pa skrbi za odstranjevanje strupov, ki nastajajo med naravnimi presnovnimi procesi v telesu. Kadar je imunski sistem oslabljen, se telo neželenih snovi ali vsiljivcev ne more znebiti, zaradi česar zbolimo. Oslabljenost imunskega sistema lahko prepoznamo ne le po okužbi, ampak tudi po občutkih utrujenosti, izčrpanosti. Pogosto se pojavi ob menjavi letnih časov s toplejših na hladnejše, ko temperaturna nihanja, pomanjkanje gibanja na svežem zraku in pogosto tudi manj pogosto uživanje vitaminov oslabijo naravne obrambne sposobnosti našega telesa. Temu se deloma lahko izognemo z dovolj gibanja na svežem zraku, temperaturam primernim oblačenjem in uživanju veliko svežega sadja in zelenjave, še posebej tistih vrst, ki so bogate z vitaminom C. Ker pa vse to pogosto vseeno ni dovolj, je dobro, da za svoj imunski sistem poskrbimo še z dodatnimi krepčili. Narava nam ponuja celo paleto rastlin, s pomočjo katerih bo naš imunski sistem ohranil svojo moč.
Kaj je imunski sistem?
Ruski fiziolog Ilja Mečenikov je prvi odkril, da ima človek v krvi poleg rdečih krvničk tudi bele krvne celice – levkocite, ki požirajo in tako uničujejo mikrobe. Kasneje so znanstveniki odkrili, da je levkocitov, ki jim pravimo tudi obrambne ali imunske celice, več vrst in da so organizirani v imunski sistem. Imunski sistem se razpreda po vsem telesu. Sestavljen je iz imunskih organov in tkiv, npr. limfne žleze, bezgavk, vranice, mandeljnov…, skupki imunskih celic pa se nahajajo v sluznici dihal in črevesja. Če je izogibanje okužbam prva obramba pred škodljivimi mikrobi, druga pa so pregrade v telesu, na primer koža in sluznice, lahko rečemo, da je imunski sistem naša tretja obrambna linija.
Nasprotniki imunskega sistema
Nasprotniki imunskega sistema so mikrobi. Glede na biološke lastnosti delimo mikrobe na bakterije, glive, viruse in parazite. Nekateri mikrobi, na primer tisti, ki naseljujejo prebavila, zgornja dihala, sluznice spolovil in sečnice, so neškodljivi oziroma nam njihova prisotnost celo koristi. Te mikrobi, ki jih s skupnim imenom imenujemo mikrobna flora, z naselitvijo jemljejo življenjski prostor škodljivim bolezenskim mikrobom. Bolezenski mikrobi so tisti mikrobi, ki s svojo naselitvijo v človeku in z dejavnostjo v njem povzročijo, da zbolimo.
Zdravilni čaji
Med zdravilnimi zelišči je kar nekaj takšnih, ki pozitivno delujejo na naš imunski sistem. Eden od takšnih je na primer ameriški slamnik, ki ima še posebej ugoden učinek, če ga zmešamo z nekaj pelina in poprove mete. Obrambne sposobnosti organizma krepi tudi vrtna ali divja materina dušica in lipa.
Čaj iz ameriškega slamnika
Čaj naredimo iz enakih delov ameriškega slamnika, pelina in poprove mete. Pripravimo ga tako, da 2 žlički mešanice prelijemo z ¼ litra tople vode. Pustimo stati 10 minut. Pijemo 2 tedna po 3 skodelice na dan pred jedjo.
Čaj iz materine dušice
Iz dveh žličk zelišča, ki jih prelijemo z ¼ litra vode, naredimo čaj. Namakamo 10 minut. Pijemo dva tedna po trikrat na dan. Terapija s čajem materine dušice naj se začne v začetku jeseni.
Lipov čaj
2 žlički cvetov prelijemo z ¼ litra vrele vode. Namakamo 10 minut. Čaj pričnemo piti jeseni ali spomladi. Pijemo po 1 skodelico na dan. Terapija naj traja 3 tedne.
Bezgov čaj
Stresite od 2 do 5 gramov posušenih cvetov v skodelico vrele vode. Namakajte 10 minut, nato odcedite. Popijte vsaj 3 skodelice na dan.
Krepčilni napitki
Za splošno krepitev in varovanje pred okužbami lahko uporabimo krepčilne napitke. Odličen krepčilni pripravek, ki krepi imunski sistem, hkrati pa deluje kot antibiotik, je česnova tinktura. Še posebej dobro preprečuje pojav prehlada.
Česnova tinktura
Olupimo 250 g česnovih strokov, narežemo jih na drobno. Namakajmo 14 dni pri sobni temperaturi v 1 litru 70-odstotnega alkohola. Vmes pogosto pretresemo. Po 14 dneh iztisnemo sok, precedimo in shranimo v temno steklenico. Dobro zapremo. Tinktura je uporabna 1 leto. Za preprečevanje prehlada jemljite 3-krat na dan po 10 kapljic pred obroki.
Napitek iz kreše
1 žlico iztisnjenega soka vrtne kreše raztopite v 5 žlicah pinjenca ali mineralne vode in 1 teden pijte po 1-krat na dan. Če imate občutljiv želodec, se tej terapiji odrecite – kreša ga namreč draži.
Limonada
Če že čutite, da boste zboleli, privoščite telesu veliko količino C vitamina. Naredite sok iz 3 limon in 3 pomaranč. Popijte nerazredčeno. Terapijo z limoninim sokom ponavljajte po petkrat na dan, dokler se prehlad ne pozdravi.
Krepčilne juhe
Ni naključje, da so se v jesenskem času na jedilnikih naših babic pričele pogosto pojavljati juhe. Za krepitev odpornosti je odlična česnova juha. Tisti, ki vam okus česna ne ustreza, boste juho lažje uživali kot pa česnovo tinkturo.
Česnova juha
Na olivnem olju segrejte 6 strokov česna. Ko posteklenijo, prilijte ¾ litra mesne ali zelenjavne juhe in zavrite. Posodo odstavite z ognja in vmešajte 2 beljaka. Rumenjaka razžvrkljajte z dvema žlicama kisa. Zamešajte rumenjaka v juho. Dodajte poper in sol. Tik preden ponudite, dodajte sveže začimbe – baziliko, koper in materino dušico.
Da ne bi zboleli …
Ne glede na to, kako močan je vaš imunski sistem, se boste prehlada najverjetneje nalezli, če se veliko gibljete med ljudmi ali pa je zbolel kdo od vaših bližnjih. Poleg krepitve imunskega sistema je za zdravje izjemnega pomena, da se čim bolj izogibate stikov z okuženimi ljudmi. Skrbno si umivajte roke, z robčkom pokrijte usta in nos, ko v vaši bližini kdo kašlja ali kiha. Pazite, da se ne boste dotikali obraza z umazanimi rokami. Nosite s seboj razkužilo za roke in ga uporabite takrat, kadar ste zunaj in nimate na voljo umivalnika. Z ljudmi, ki so prehlajeni, se raje ne rokujte. Poskrbite, da bo v vašem domu dovolj vlage tako, da na radiatorje položite skledo z vodo. Tudi stres poveča možnost nastanka bolezni. Sproščajte se vsak dan. Znanstveno dokazano je, da na dovzetnost za prehlad ali gripo vpliva tudi družabnost – ljudje, ki imajo večje število prijateljev, redkeje zbolijo kot tisti, ki imajo le enega ali dva.
