Zelena delovna mesta

    Številne gospodarske panoge se počasi, a zanesljivo obračajo v zeleno smer, zato ni nič čudnega, da se tudi trg dela počasi usmerja v nove, zelene poklice. Nekateri poznavalci trdijo, da bodo prav zelena področja in delovna mesta, ki bodo nastala po njihovi zaslugi rešila svet recesije.

    Po opredelitvi mednarodne organizacije dela so zelena delovna mesta kot tista, ki prispevajo k ohranjanju ali izboljšanju kakovosti okolja.Mednarodna organizacija dela je  predlagala naslednjo opredelitev: „Zelena delovna mesta lahko opredelimo kot tista, ki zmanjšujejo vpliv na okolje:— z zmanjševanjem porabe energije, vode in proizvodnje odpadnih materialov, — z dekarbonizacijo in dematerializacijo gospodarstva, — z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov, — s sprejemanjem politik prilagajanja podnebnim spremembam, — z zaščito in sanacijo ekosistema.« Trenutno v svetu približno 2,3 milijona ljudi opravlja delo, ki se uvršča v to skupino, v bližnji prihodnosti pa jih strokovnjaki pričakujejo več kot 20 milijonov. Študija ‘RE-thinking 2050’je bolj skromna:  napoveduje nastanek do 6.1 milijonov delovnih mest do leta 2050. Sedanji, nekaj manj kot  1,4 bilijona dolarjev znašajoč dobiček naj bi se povišal na 2,7 milijona dolarjev. Slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je zelena delovna mesta označila za »posel 21. stoletja«.

    Zelena delovna mesta

    Zeleni poklici

    Med zelena delovna mesta se uvrščajo svetovalci za področje okolja in obnovljivih virov energije, vodje kampanj in organizatorji dogodkov, eko-umetniki, inženirji okoljskih ali bioloških sistemov, arhitekti, inženirji na področju solarne in vetrne energije, ekološki kmetovalci, okoljski pravniki učitelji okoljskih predmetov, električarji, ki inštalirajo fotovoltaične sisteme vodovodarji, ki inštalirajo sončne kolektorje in še nekateri drugi.  Zelene službe po vsem svetu lahko najdete s pomočjo različnih specializiranih spletnih portalov kot je na primer www.resourceactionprograms.org/blog/index.php/2009/04/09/green-collar-jobs. Načeloma naj bi veljalo, da zelena delovna mesta odlikuje tudi večja socialna varnost delavcev. Med zelene poklice sodijo tudi ponudniki zelenega turizma. Strokovnjakim predvidevajo, da bodo v prihodnosti ‘ozeleneli’ tudi drugi poklici.

    PREBERITE TUDI:  Tudi na delovnem mestu poskrbite za zdrave prehranjevalne navade

    Ponudniki zelenih delovnih mest

    Delodajalci, ki ponujajo zelena delovna mesta naj bi težili k trajnostnemu razvoju in prispevali k zmanjševanju okoljskega vpliva podjetji in ekonomskih sektorjev. Načeloma naj bi bilo podjetje prijazno tudi v  tehnikah zaposlovanja in načinih pridelave, predelave, obdelave, nabave, logistike, skladiščenja, prodaje, servisa in drugih aktivnostih, še posebej pri ravnanju z izdelki/storitvami, ko ti odslužijo svoj namen.

    Zeleni študiji

    Zelena delovna mesta zahtevajo nova znanja, ki jih tradicionalne fakultete niso poučevale. V zadnjih letih so se po univerzah pojavile smeri študija, ki so posvečene prav pridobivanju znanj, ki jih potrebujejo zaposleni na zelenih delovnih mestih. Pri nas usposablja študente neposredno za zelene poklice Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja.

    Pobude v Sloveniji

    Kako pomembno je ustvarjanje zelenih delovnih mest in glede na to tudi izobraževalnih ustanov, kjer se bodo mladi za takšna delovna mesta izobraževali so pri nas opozarjale nekatere okoljevarstvene organizacije že leta 2010. CIPRA, Društvo Temno nebo Slovenije, FOCUS, Greenpeace Slovenija, Inštitut za  trajnostni razvoj, Slovenski E-forum in Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj so predstavile programe, ki jih je po njihovem mnenju treba sopodbujati saj imajo visok zaposlitveni potencial. Med programe so uvrstili spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE), spodbujanje interesa obstoječih in nastajanje novih podjetij, posodobitve  električnega omrežja v smeri pametnih omrežij, s podpiranjem enostavnega vključevanja in komuniciranja z distribuiranimi proizvajalci  in še nekatere druge točke. Posebej so tudi poudarile, da je treba spodbujati fiskalne ukrepe, ki gredo v smeri zelene davčne reforme ter posodobiti izobraževalni sistem.

    Zelena delovna mesta

    Je v zelenih delovnih mestih res prihodnost?

    Nekaterim se obljube o širjenju zelenih delovnih mest zdijo ne le pretirane, pač pa tudi zavajajoče. Bjørn Lomborg avtor knjig Skeptični okoljevarstvenik in Ohladi, vodja københavnskega centra Copenhagen Consensus in profesor na københavnski poslovni fakulteti je pred časom opozoril na dejstvo, da širjenja zelenih služb v prihodnosti ni mogoče zagotoviti. Delovna mesta, ki se bodo odprla zaradi zelene usmerjenosti bodo namreč komajda nadomestila  vsa delovna mesta, ki se bodo zaradi tega zaprla – pa še to ni nujno. Zidarska dela kot je na primer gradnja vetrnih turbin ne ponujajo trajne potrebe po delavcih pač pa le enkratno pogodbo, dokler delo ni končano. Tudi misel, da bodo  nova delovna mesta plačana bolje v primerjavi s konvencionalnim energetskim sektorjem je zgolj špekulacija in ne temelji na znanstvenih dejstvih. Lomborg opozarja, da  nekateri ekonomski modeli kažejo celo nižjo splošno zaposlenost. Težave z zelenimi delovnimi mesti kot jih vidi strokovnjak so povezane z manj učinkovitim in dražjim delovanjem zelene energije v primerjavi s tradicionalno, ki temelji na fosilnih gorivih.

    PREBERITE TUDI:  Lotite se domače aromaterapije in izboljšajte razpoloženje

    Kakovost zelenih delovnih mest

    Nekaterim napovedim navkljub, zelena delovna mesta niso nujno tudi dobro plačana. Raziskava, izvedena v ZDA je odkrila, da imajo zaposleni v vetrnih in solarnih elektrarnah ter v gradbenem sektorju izjemno nizke plače, kar je povzročilo nemalo zaskrbljenosti. Kako kvalitetnp bo zeleno delovno mesto je odvisno od načina organizacije dela, pravnega okolja in vloge socialnih partnerjev in ne od zelenega delovnega mesta samega po sebi.  Ovire za rast zelenih delovnih mest so predvsem financiranje, znanje in pomanjkanje zalog materialov v ključnih sektorjih obnovljive energije. Ne glede na to pa za zdaj vse kaže, da bo zaostrovanje podnebnih razmer postavilo na laž kritike zelenih delovnih mest in spodbudilo razvoj kot ga predvidevajo nekateri okoljevarstveniki.  Leta 2009 na Zelenem tednu EUA je Forum za prestrukturiranje  pod okriljem Evropske komisije razpravljal o vplivu podnebnih sprememb na zaposlovanje. Zaključili so, da bodo neposredni vplivi na zaposlovanje dejstvo katere podnebne spremembe bodo najbolj vplivale na nas. Počakati bo treba tudi, da  bodo vidne tudi posledice izvajanja politik podnebnih razmer na gospodarstvo.  Poudarili so, da bo večji učinek na zaposlovanje industrija na tem področju imela šele, ko bodo tehnologije dozorele. Po napovedih EU naj bi bil skupni učinek zelenih delovnih mest na neto zaposlenost v gospodarstvu kot celoti manjši od pričakovanj nekaterih okoljevarstvenih organizacij, saj bo na račun novo ustvarjenih zaposlitev izgubljenih veliko obstoječih delovnih mest, največje spremembe bodo v vsebini in lokaciji novih delovnih mest, več bo dela na daljavo, spremenil se bo način prevoza na delo in transporta, več delovnih mest bo pa tudi energetsko učinkovitejših.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte