Preslica je ena tistih rastlin, ki jo mnogi opazijo šele takrat, ko se preveč razraste po vrtu, robu njive ali vlažnem travniku. A v naravnem vrtnarjenju ima prav posebno mesto. Iz nje lahko pripravimo domače škropivo iz preslice – pripravek, ki ga vrtnarji že dolgo uporabljajo za krepitev rastlin, predvsem v obdobjih, ko se na vrtu rade pojavijo pepelasta plesen, listna pegavost, rja, siva plesen in druge težave.
Najbolj dragocen je kot preventivna podpora: rastlinam pomaga, da ostanejo čvrstejše, listi pa se bolje upirajo obdobjem, ko se bolezni na vrtu širijo najhitreje.
Ključni poudarki:
- Pripravek sli škropivo iz preslice je najbolj uporaben preventivno, preden se bolezni močno razširijo po rastlinah.
- Najpogosteje ga uporabljamo po deževnem vremenu, pri paradižniku, kumarah, bučkah, vrtnicah in jagodičevju.
- Za vrtno škropivo preslico najprej namočimo, nato počasi kuhamo, precedimo in razredčimo z vodo.
Zakaj je preslica tako cenjena na vrtu?
Preslica je stara, trdoživa rastlina, ki je na pogled precej skromna, v resnici pa zelo zanimiva. Njena stebla so bogata z mineralnimi snovmi, predvsem s kremenčevo oziroma silicijevo komponento, zaradi katere jo vrtnarji tradicionalno uporabljajo za krepitev rastlinskih tkiv. Zato je preslični pripravek najbolj znan kot naravna podpora rastlinam v času, ko so listi pogosto mokri, mehki in bolj izpostavljeni boleznim.
Ne deluje kot čudežno sredstvo, ki bi čez noč izbrisalo močno okužbo. Njegova moč je v redni, pravočasni uporabi. Če ga uporabite že pred večdnevnim dežjem, po mokrih nočeh ali ob prvih znakih težav, lahko rastlinam pomagate, da se bolje držijo skozi stresno obdobje.
Na vrtu se preslica najpogosteje uporablja pri:
- paradižniku,
- kumarah,
- bučkah,
- papriki,
- krompirju,
- vrtnicah,
- jagodah,
- malinah,
- trti,
- sadnem drevju,
- okrasnih rastlinah.
Posebej dobro se ujema z vrtovi, kjer vrtnarji ne želijo takoj poseči po močnejših sredstvih, ampak najprej uredijo zračnost, odstranijo okužene liste in rastline podprejo z domačimi pripravki.
Kdaj nabiramo preslico?
Za vrtne pripravke najpogosteje uporabljamo njivno preslico. Nabiramo zelene, sterilne poganjke, ne spomladanskih rjavkastih trosnih poganjkov. Najboljši čas za nabiranje je od pozne pomladi do poletja, ko so stebla lepo razvita, zelena in čvrsta.
Preslico nabirajte na čistih mestih, stran od prometnih cest, škropljenih njiv, industrijskih območij ali onesnaženih tal. Ker pogosto raste na vlažnih mestih, jo po nabiranju preglejte in odstranite travo, druge rastline ter poškodovane dele.
Uporabite jo lahko svežo ali posušeno. Sveža je priročna, kadar jo imate pri roki, posušena pa je odlična za shranjevanje, da lahko pripravek naredite tudi pozneje v sezoni.
Osnovni recept za pripravek iz preslice
Za klasičen preslični pripravek potrebujete samo preslico in vodo. Postopek je nekoliko daljši kot pri navadnem zeliščnem čaju, saj preslico najprej namakamo, nato pa še počasi kuhamo. Tako iz rastline izločimo več koristnih snovi.
Sestavine:
- 1 kg sveže preslice ali 150 do 200 g posušene preslice,
- 10 litrov vode,
- večje vedro ali lonec,
- cedilo ali gaza,
- škropilnica za vrtno uporabo.
Če pripravljate manjšo količino, lahko razmerje zmanjšate. Za 1 liter vode uporabite približno 100 g sveže preslice ali 15 do 20 g posušene.
Priprava:
Preslico narežite na krajše kose in jo prelijte z vodo. Pustite jo namakati približno 12 do 24 ur. Nato vse skupaj segrejte in počasi kuhajte približno 30 minut. Ne kuhajte premočno; dovolj je rahlo vrenje.
Ko se pripravek ohladi, ga precedite. Dobljena tekočina je osnovni preslični koncentrat. Pred uporabo ga razredčite z vodo, običajno v razmerju 1 : 5, kar pomeni en del pripravka in pet delov vode. Za občutljive mlade rastline lahko uporabite še bolj razredčeno mešanico.
Kako uporabljamo preslični pripravek na vrtu?
Preslični pripravek lahko uporabite kot vrtno škropivo po listih ali za zalivanje ob koreninah. Najpogosteje ga vrtnarji uporabljajo po listih, saj je namenjen predvsem podpori nadzemnih delov rastlin. Najboljši čas za uporabo je zjutraj, ko sonce še ni močno in se listi čez dan lahko posušijo.
Ne škropite v vročem soncu, tik pred nevihto ali zvečer, ko bi listi ostali mokri čez noč. Pri rastlinskih boleznih je zelo pomembno, da listov ne zadržujemo po nepotrebnem mokrih.
Uporaba je najbolj smiselna:
- po večdnevnem dežju,
- pred napovedanim vlažnim obdobjem,
- ob prvih znakih pepelaste plesni,
- pri listnih pegavostih,
- pri vrtnicah, ki so nagnjene k črni pegavosti,
- pri bučkah in kumarah v soparnem vremenu,
- pri paradižniku, ko se spodnji listi začnejo pegati,
- pri jagodičevju po obiranju ali po dežju.
Za preventivo ga lahko uporabite približno enkrat na 7 do 10 dni v obdobjih, ko je vreme ugodno za razvoj bolezni. Če je vreme suho in rastline zdrave, ni treba pretiravati.
Preslica pri pepelasti plesni
Pepelasta plesen se pogosto pojavi na bučkah, kumarah, vrtnicah, grahu in številnih okrasnih rastlinah. Prepoznamo jo po beli, mokasti prevleki na listih. Preslični pripravek je pri tej težavi najbolj uporaben zgodaj, ko so prvi znaki še majhni.
Najprej odstranite najbolj prizadete liste, če jih ni preveč. Nato rastlino poškropite z razredčenim pripravkom. Pri bučkah in kumarah ne odstranite vseh listov naenkrat, saj jih rastlina potrebuje za rast in plodove. Cilj je zmanjšati pritisk bolezni in rastlini pomagati, da nadaljuje rast.
Preslica pri paradižniku
Paradižnik po dežju pogosto razvije pegaste spodnje liste. Pri njem je preslični pripravek koristen predvsem kot del širše nege. Sam pripravek ne bo pomagal, če so rastline pregoste, spodnji listi ležijo na zemlji in se ob vsakem dežju zmočijo.
Pri paradižniku najprej:
- odstranite spodnje liste, ki se dotikajo tal,
- rastlino dobro privežite,
- zalivajte samo pri koreninah,
- poskrbite za zračnost,
- šele nato uporabite preslični pripravek.
Tako ima vrtno škropivo iz preslice veliko boljši smisel, ker rastlina ni ves čas v pogojih, ki spodbujajo razvoj bolezni.
Preslica pri vrtnicah
Vrtnice so pogosto občutljive za pegavosti, rjo in pepelasto plesen. Preslični pripravek se pri njih uporablja kot redna zeliščna podpora, posebno po deževnih obdobjih. Vrtnice poškropite po listih, vendar vedno v delu dneva, ko se lahko dobro posušijo.
Ob tem sproti odstranjujte odpadlo okuženo listje pod grmom. Če listi s pegavostjo ostanejo na tleh, se težava rada vrača, ne glede na to, s čim škropite.
Ali lahko preslični pripravek kombiniramo z drugimi pripravki?
Preslico lahko uporabljate v vrtnarskem programu skupaj z drugimi domačimi pripravki, vendar ni treba vsega mešati v eno škropilnico. Veliko bolje je, da pripravke uporabljate premišljeno in izmenično.
Koprivna prevrelka je bolj znana kot hranilna in rastna podpora, gabezova prevrelka je uporabna pri plodovkah, preslica pa ima najmočnejše mesto pri krepitvi listov in podpori v obdobjih glivičnih bolezni. Vsak pripravek ima svoj namen.
Preprost vrtni ritem je lahko takšen:
- preslica po dežju ali pred vlažnim obdobjem,
- kopriva v obdobju močne rasti,
- gabez pri cvetenju in tvorbi plodov,
- kompostni čaj za splošno podporo tal.
Ni treba uporabljati vseh hkrati. Opazujte vrt in uporabite tisto, kar rastline v določenem obdobju res potrebujejo.
Najpogostejše napake pri uporabi preslice
Največja napaka je prepozna uporaba. Če je rastlina že močno prekrita s plesnijo ali pegami, preslični pripravek ne bo naredil čudeža. Takrat je treba najprej odstraniti močno okužene dele, izboljšati zračenje in zmanjšati vlago.
Pogoste napake so tudi:
- škropljenje v vročem soncu,
- škropljenje zvečer,
- uporaba premočnega pripravka na mladih rastlinah,
- škropljenje mokrih rastlin po dežju,
- zanemarjanje rezi in zračnosti,
- puščanje okuženih listov na tleh,
- pričakovanje, da pripravek nadomesti osnovno nego.
Preslica je najboljša kot del dobrega vrtnarskega reda, ne kot zadnja rešitev za že močno bolne rastline.
Kdaj moramo biti previdni pri uporabi?
Pri pripravi za vrt uporabljajte pravilno prepoznano njivno preslico in je ne nabirajte na onesnaženih mestih. Pripravek pred uporabo vedno razredčite, pri občutljivih rastlinah pa ga najprej preizkusite na manjšem delu. Ne škropite v močnem soncu, v vročini ali tik pred dežjem. Shranjen pripravek naj bo porabljen v nekaj dneh, če začne neprijetno zaudarjati ali plesneti, ga ne uporabljajte po listih.
