Višnje so okusne in zdravju koristne

Višnje ponujajo čudovito ravnovesje sladkih in nekoliko trpkih okusov in so polne številnih koristi za zdravje. Višnje, s svojim značilnim kiselkastim okusom, so prava poslastica za ljubitelje sadja. Poleg tega, da so okusne, so tudi izjemno zdrave in vsestranske v kulinariki.

Spoznajte višnje

Višnje (Prunus cerasus) so majhni, rdeči plodovi, ki spadajo v družino koščičastega sadja. So sorodne češnjam, vendar imajo bolj izrazit kiselkast okus. Višnje so priljubljene zaradi svoje osvežilne kisline, zaradi katere so odlične za številne recepte, od sladic do glavnih jedi in pijač.

Višnje rastejo na drevesih, ki so razširjena po vsej Evropi, Aziji in Severni Ameriki. V Sloveniji so višnje priljubljeno sadje, ki se pogosto uporablja v tradicionalnih jedeh, kot so višnjev zavitek in različni kompoti.

Višnje so v Rim prinesli iz Grčije. Iz tistih zgodnjih primerkov izvirajo vse sodobne sorte višenj. Sicer danes obstaja tudi kar precej vrst križancev, sam okus višenj pa sega od skoraj sladkega do grenkega in trpkega okusa. Sicer višnje večini ljudi ne teknejo ravno najbolj, saj so precej kisle. So pa zato idealne za kuhanje. Glavna tipa višenj sta lotovka in amarela. Višnje prvega tipa prepoznamo po temnem in zelo intenzivno obarvanem soku, višnje drugega tipa pa imajo svetel in skoraj brezbarven sok.

Majhnim temno rdečim lotovkam v Franciji pravijo griotte, vendar pa surove niso užitne. Navadno višnje vlagajo v vinjak ali sladkorni sirup in kot takšne so nadvse slastne.

Višnje imajo pozitiven vpliv na zdravje

Višnje so odličen vir vitaminov A in C, vsebujejo veliko vlaknin, poleg tega pa v njih najdemo tudi precej kalija, bakra in mangana. Višnje vsebujejo tudi antociane (pigmente, ki živila obarvajo rdeče, vijolično ali modro) in druge flavonoide. Antociani imajo zelo močno antioksidantno delovanje, hkrati pa spodbujajo tudi krvni obrok, skrbijo za optimalno delovanje živčnega sistema in imajo protirakavo delovanje.

V višnjah najdemo tudi kvercetin (rutin), še en zelo močan antioksidant, ki med drugim zmanjšuje negativne učinke prostih radikalov in vnetne procese v telesu. Delovanje kvercetina (rutina) in antocianov blaži simptome astme in preprečuje napade protina.

Višnje za zdravje

Tako češnje kot višnje vsebujejo visoko koncentracijo sedmih fenolov, ki so koristni za zdravje. Prav tako naj bi višnje pomagale zavirati nastanek metaboličnega sindroma oziroma sindroma x. Gre za stanje, pri katerem povišan krvni tlak, holesterol, inzulin in glukoza močno povečajo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni tipa 2.
Uživanje soka iz višenj zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja in sladkorne bolezni. Za zdravilni učinek naj bi zadoščal že kozarec višnjevega soka na dan.

Moč antioksidantov in koristi za boljše spanje

Višnje so bogate z antioksidanti, predvsem z antocianini, ki so odgovorni za njihovo živo rdečo barvo. Ti močni antioksidanti pomagajo v boju proti oksidativnemu stresu in ščitijo telo pred celičnimi poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Poleg tega so višnje naravni vir melatonina, hormona, ki uravnava naše spanje. Uživanje višenj ali njihovega soka dokazano izboljšuje kakovost in trajanje spanja, zaradi česar so dragocen dodatek vaši prehrani, še posebej za tiste, ki imajo težave s spanjem.

Protivnetni učinki in zdravje srca

Protivnetne lastnosti višenj lahko igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju vnetja in bolečin, povezanih z različnimi stanji, kot sta artritis in protin. Poleg tega so antioksidanti v višnjah povezani z izboljšanim zdravjem srca z znižanjem slabega holesterola (LDL) in zmanjšanjem tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Z dodajanjem višenj v svojo prehrano ne boste uživali le v njihovem polnem okusu, ampak tudi v številnih zdravstvenih koristih, ki jih prinašajo ti drobni, pikantni sadeži.

kuhanje višenj

Višnje v kulinariki

Višnje so izjemno vsestranske v kuhinji in se lahko uporabljajo v številnih receptih. Njihov kiselkast okus dodaja poseben čar različnim jedem. Tukaj je nekaj idej za uporabo:

1. Sladice in peciva

Višnje so odlične za pripravo različnih sladic in peciv. Lahko jih uporabite v višnjevem zavitku, tortah, pitah in sladoledih. Višnjeva marmelada je priljubljen dodatek k palačinkam in vafljem.

2. Pijače

Višnje so odlične za pripravo osvežilnih pijač. Iz njih lahko pripravite višnjev sok, limonado ali celo višnjevo vino. Višnjev sirup je odlična osnova za koktajle ali pa ga preprosto zmešate v vodo za okusno osvežitev.

3. Konzerviranje

Višnje so odlične za konzerviranje. Lahko jih zamrznete, naredite kompot ali pa jih vložite. Konzervirane višnje so odlične za pripravo sladic in jedi skozi vse leto.

Priprava in kuhanje višenj

Sadeži morajo imeti napeto in lesketajočo se lupino. Najbolje je, da še imajo pecelj. Velja, da so bledi sadeži bolj sladki, okus temno obarvanih pa je bolj kisel. Neoprane višnje lahko v hladilniku shranimo nekaj dni. Operimo jih šele pred uporabo. Sadeži so primerni tudi za zamrzovanje.

Višnje navadno najbolj teknejo, če jih kot nadev uporabimo za različne biskvite in torte. Lahko jih tudi posušimo na soncu ali v dehidratorju, lahko pa jih tudi vkuhamo s sladkorjem ali jih vložimo v vinjak. Tudi kandirane višnje so prava poslastica in nepogrešljive pri pripravi sladic. Višnje so sicer odlične tudi za pripravo različnih pit, zavitkov, kompotov in omak. Odlično se ujemajo s čokolado in zagotovo vsi zelo dobro poznate priljubljeni črni gozdiček.

Kot zanimivost naj omenimo, da v vzhodni Evropi iz višenj pripravljajo sladko-kislo juho, višnje tudi vlagajo v začinjen kis, tako pripravljene pa jih ponudijo k mastnemu mesu. Višnje se namreč odlično podajo k divjačini ali pečeni raci.

Na začetku amarele in lotovke so najprimernejše za pripravo marmelad in kompotov, lahko pa jih tudi glaziramo.

Sorte višenj

Montmorency: Gre za svetlo rdeče višnje sladko-kislega okusa. Uporabljajo se pri pripravi številnih različnih jedi, od tort do sladoledov, hkrati pa so tudi nepogrešljiva sestavina pri pripravi pečene race.

Angleške višnje so majhne, a zelo intenzivno obarvane višnje. So živo oranžno rdeče barve, njihov meso pa je mehko in prosojno. Te višnje večinoma vlagajo v vinjak.

Maraske so ravno tako majhne višnje, prihajajo pa iz Dalmacije. Iz njih pripravljajo zelo sladek in lepljiv liker maraskino

Kumina je uporabna v kuhinji in za zdravje

Kumina (Carum carvi) tradicionalno pomaga blažiti vetrove, napenjanje in napihovanje. Pri različnih izdelkih, ki se znajdejo na prodajnih policah, gre navadno za kombinacijo olja poprove mete in kumine. Kumina je bila zelo priljubljeno bližnjevzhodno zelišče, v 12. Stoletju pa so jo potem začeli gojiti tudi v zahodni Evropi. Njena semena uporabljamo tako v kuhinji kot tudi v kozmetične in zdravilne namene.

Ključni poudarki:

  • Kumina je starodavna začimba, ki se tradicionalno uporablja za lajšanje prebavnih težav in napenjanja.
  • Eterično olje kumine deluje protibakterijsko in zavira rast škodljivih črevesnih bakterij.
  • Uživanje kumine spodbuja apetit, delovanje želodca in žolča ter lajša krče.
  • Lahko spodbuja tvorbo mleka pri doječih materah in lajša menstrualne težave.

Kumina je najstarejša začimba pri nas

Iz starih zapisov sledi, da je kumina najstarejša začimba na našem ozemlju. Najdena je med izkopaninami iz kamene dobe v koliščarskih naseljih ob Bodenskem jezeru. Tudi širom Evrope domuje že tisočletja, tako tudi v zahodni Aziji in Severni Afriki. Dobro so jo poznali v Egiptu, gojili so jo tudi Rimljani. Za časa vladavine Karla Velikega so jo obvezno morali gojiti na vseh samostanskih vrtovih, in v starih bukvah oziroma samostanskih zapisih govorijo o njeni zdravilni moči.

Verjetno iz tega izhaja tudi navada v srednjem veku, ko so po dvorcih vladarjev po kosilu postregli s kandirano kumino. Zdravilne lastnosti kumine je začelo izkoriščati tudi ljudsko zdravilstvo. Kumini so v tem času pripisovali tudi magično moč varovanja pred čarovnicami in pred nezvestobo, zato so jo obvezno uporabljali pri sestavi najrazličnejših ljubezenskih napojev.

Uporabni deli rastline so listi, korenine, posušeni zreli sadeži (ki jim laično pravimo kar semena) in iz njih pridobljeno eterično olje.

Kumina semena olje

Kumina ima številne pozitivne lastnosti za zdravje

Za zdravilne namene so uporabni posušena zrela semena. Kumina zelo uspešno preganja vetrove in blaži neprijetne krče v prebavnem traktu. Lahko pomaga tudi pri blaženju driske.  Pri težavah z vetrovi in napenjanjem priporočamo, da zmeljete čajno žličko kumine, saj se tako sprosti eterično olje. Iz zmletih semen nato pripravite poparek, ki ga uživajte trikrat na dan (po eno skodelico). Lahko se odločite tudi za kapsule, ki vsebujejo izvleček kumine (navadno gre za kombinacijo kumine in poprove mete). Večje količine kumine odsvetujemo v času nosečnosti in dojenja.

Kumina spodbuja delovanje želodca in žolčnega mehurja. Zelo pomirjevalno deluje na črevo, blaži krče in odganja črevesne vetrove. Eterično olje v plodovih kumine ima vpliv na črevesne bakterije, in sicer zavira rast bakterij, ki povzročijo nepravilen razkroj hranil in nastanek strupov v črevesju. Zato kumino lahko uporabimo pri napenjanju, želodčnih in črevesnih težavah ali krčih. Še zlasti jo lahko uporabimo pri otrocih in dojenčkih, kadar tožijo, da jih boli trebuh in jih zvijajo krči. Tudi pri nosečnicah zmanjšuje krčevite bolečine. Med dojenjem pa poveča količino mleka.

Kuminovo olje sprošča mišice črevesja in tako blaži boleče krče v črevesju. Podobno deluje tudi na mišice rodil in tako lajša boleče menstruacije. Kumino dodajamo težko prebavljivi in mastni hrani za izboljšanje okusa in prebave. Izboljša tudi tek. Zaradi odličnega vpliva na prebavo pa je kumina lahko sestavina domačega zeliščnega likerja. Nezaželeni učinki kumine niso znani, saj kumina velja za zelo varno rastlino. Vendar pa se v času nosečnosti in dojenja o uživanju posvetujemo z zdravnikom.

Blagodejna za prebavo

Kot smo že omenili, kumina deluje antibakterijsko, saj je znano njeno delovanje na bakterije, ki se pogosto nahajajo na križnicah in zeljevkah – zelje, ohrovt, cvetača. V prebavi lahko nastanejo zanje ugodni pogoji in »podivjajo«, kar čutimo kot hudo napenjanje. Da do tega ne bi prišlo, je priporočljivo, da med kuhanjem dodamo zelenjavi 1/2 žličke kumine. Kumina ne le zavira neželeno delovanje bakterij, pač pa tudi pospešuje procese razstrupljanja v jetrih, zaradi česar jo v današnjem času še posebej priporočam.

Že naše babice so vedele, da je kumina uporabna tudi proti glistam, črevesnim parazitom. Tako so v času, ko ni bilo drugih zdravil, s kumino uspešno preganjale to nadlogo. Kumino so s pridom uporabljale tudi pri neprijetnem zadahu.

Kumina je tudi naravni antihistaminik. Znana zeliščarka in zdravilka Hildegard jo je priporočala bolnikom, ki jim zmanjkuje sape ali plitko dihajo. Kuminovo olje, ki se vtira v predel pljuč, se lahko uporablja za lajšanje izkašljevanja pri bronhitisu, saj čisti pljuča.

V ruski ljudski medicini se veliko kumine uporablja pri alkoholizmu, saj pomaga pri regeneraciji jeter in pri hitrem razstrupljanju organizma. Kumina je uporabna tudi pri zdravljenju putike in revme, saj pospešuje izločanje urina in sluzi.

Kuminov čaj priporočajo tudi med menstruacijo, saj sprošča maternične krče. Sprošča tudi gladke mišice in s tem lajša hude porodne bolečine.

Kuminovo olje, pomešano z alkoholom in ricinusovim oljem, je v eksotičnih deželah zelo uporabno proti garjam, saj pomaga proti hudi srbečici kože, ki jo povzročajo pršice.

Kumina in kuminovo olje

Vsestransko uporabna kumina

Kumina se uporablja tudi v kozmetičnih izdelkih, ker pomaga prikriti neprijetne vonjave. Je dišavna komponenta v zobnih pastah in ustnih vodah ter sestavina nekaterih parfumov. V prehrambni industriji jo na veliko uporabljajo za prekrivanje neprijetnih okusov.

Znanstveniki so ugotovili, da kuminovo olje deluje fungicidno, uničevalno na glivice, močneje kot znano fungicidno sredstvo nistatin. Ena izmed sestavin kumine je tudi kumarin, ki zmanjšuje prepustnost kapilar in limfnih žil, zmanjšuje edeme in deluje protivnetno. Kumarin deluje tudi kot diuretik, dikumarol v kumini preprečuje strjevanje krvi, kar je pomembno pri določenih srčnih bolnikih, saj naj tako namreč ne bi prihajalo do tvorbe strdkov, ki lahko svojo pot končajo v srcu, pljučih ali v možganih in so smrtno nevarni. Pri jemanju zdravil proti strjevanju krvi in hkratnem večjem uživanju kumine se je treba posvetovati z zdravnikom.

Vedno več študij potrjuje učinkovitost

Italijanski in tunizijski medicinski strokovnjaki so opazili, da kumina krči žile in tkivo in tako učinkovito deluje pri zdravljenju hemoroidov in žilnih bolezni. V isti študiji so znanstveniki dokazali, da kumina deluje tudi kot antiseptik urinarnih poti, in tako je dobrodošla pri otrocih, ki jih muči nehoteno uhajanje urina.

Skupina pakistanskih zdravnikov je dokazala, da flavonoidi in karvon v kumini, ki imajo močan antioksidativni učinek, poskrbijo za zaščito ledvic pred posledicami diabetesa. Preučevali so namreč vpliv vodnega izvlečka kumine na diabetično nefropatijo.

Indijski zdravniki so se lotili študije in preučevali vpliv kumine na raka debelega črevesa pri podganah. Študija je dokazala, da kumina preprečuje poškodbe tkiva tudi pri črevesnem raku.

Kumina uničuje tudi zelo trdovratno želodčno bakterijo Helicobacter pylori. Ta bakterija postane vedno bolj odporna na klasična zdravila, zato so iranski znanstveniki poskušali najti učinkovito alternativo med tradicionalnimi domačimi rastlinami. Kumina se je izkazala kot ena izmed treh najbolj učinkovitih rastlin proti omenjeni bakteriji.

Kitajski znanstveniki so preučevali eterično olje kumine in dognali, da je tudi močan fumigant – hlapni naravni insekticid.

Uporaba kumine v kuhinji

Semena kumine s pridom uporabljamo za začinjanje različnih jedi. Odlično se na primer podajo k rženemu kruhu, klobasam, zeljnatim jedem, sirom, juham, svinjskim jedem, golažu, kuhanim jabolkom, pa tudi k likerjem in alkoholnim pijačam, kot je na primer žganje.

Sladkorne slive so na primer sredstvo za pospeševanje prebave, ki ga pripravimo iz semen kumine, prevlečenih s sladkorjem.

Liste kumine lahko dodajamo solatam in juham, njihov okus pa spominja na peteršilj in koper.

Recept: Hitro pripravljeni kuminovi piškoti

Najprej pripravimo listnato testo. Ko imate testo pripravljeno, ga razvaljajte na debelino približno 0,5 centimetra. Nato v dveh žlicah vode stepite en jajčni rumenjak. Testo premažite z rumenjakom in ga razrežite na približno pet centimetrov velike kvadrate.

Nato zmešajte po dve žlici makovih, kuminovih in sončničnih semen ter na manjše koščke narezanih mandljev. To mešanico potresite po kvadratih.

Piškote pecite od 10 do 15 minut na 200 stopinjah Celzija. Najboljši so še topli.

Mleko s kumino

Mleko s kumino

Mleko zavremo in dodamo eno čajno žličko strtih plodov, pokrijemo in pustimo stati 1015 minut. Pri otrocih to količino zmanjšamo za polovico. V mleku se eterično olje kumine dobro raztaplja, zato je učinkovitost celo boljša kot v vodi. Mleko pijemo po požirkih, in sicer od 2- do 3-krat na dan.

Čajna mešanica

Kumina čajna mešanica

Pomirjujoče na prebavni trakt in poživljajoče na žleze deluje naslednja mešanica zelišč:

  • strt plod kumina (30 g)
  • korenina baldrijana (30 g)
  • korenina sladkega korena (20 g)
  • listi poprove mete (15 g)
  • cvet kamilice (15 g)

Iz dveh čajnih žličk mešanice pripravimo poparek in ga pijemo od 2- do 3-krat na dan.

Kako vzgojimo kumino na svojem vrtu

Kumina je dvoletna rastlina, ki jo prepoznamo po razčlenjenih, praproti podobnih listih, katerih vonj je podoben peteršilju in kopru. Glavna korenina rastline je vretenaste oblike in jo lahko skuhamo podobno kot korenje. Steblo kumine je visoko približno 60 centimetrov. Cvetovi rastline so majhni in beli, čez čas pa se spremenijo v semena z robovi v obliki polmeseca.

Za pridelavo kumine je potrebna rodovitna zemlja, ki dobro odvaja vodo. Prav tako moramo rastlini zagotoviti toplo in sončno lego, sadimo pa jo v razmiku približno 15 centimetrov. Predlagamo vam, da semena kumine spomladi ali jeseni posejete neposredno v zemljo. Jeseni posejana semena bodo obrodila naslednje poletje.

Zelo pomembno je, da kumino redno plevete in zalivate, saj semena pogosto zelo počasi skalijo. Sicer kumino le redko ogrožajo škodljivci. Različne napade glivičnih bolezni boste preprečili tako, da boste rastlino zalivali zjutraj.

Kumina rastlina

Kako poberemo in shranimo plodove

Liste lahko nabiramo ob kateremkoli letnem času. Ko kumina obrodi sadove, korenino izkopljemo. Ko semena začnejo temneti in zoreti, odrežemo cvetna stebla in iz njih naredimo majhne ohlapne šopke ter jih obesimo na glavo, da se posušijo.

V semenih so lahko različne žuželke, zato jih, preden jih shranite, zamrznite, da boste tako pobili njihova jajčeca.

Plodove kumine nabiramo, preden dozorijo. V tem času je količina eteričnega olja največja. Odrežemo kobule in jih sušimo v senčnem prostoru. Šele nato posmukamo plodove, ki razpadejo v dva plodiča. Po okusu so pekoči, zelo aromatični in prijetnega vonja. Najbolj aromatična je kumina s planinskih pašnikov. Semena se pogosto zamenjujejo s semeni laškega kumina. Eterično olje je svetle barve in značilnega vonja po kumini. Pridobivamo ga s postopkom vodne destilacije iz nezrelih plodov, ki vsebujejo 3–7 % eteričnega olja. Sestavina, ki daje značilen vonj, je terpen karvon. Poleg tega vsebuje še limonen, dihidroarvon, veliko maščobnega olja z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami. Drugače pa ima eterično olje protimikrobni učinek.

Leonardo DiCaprio podaril milijon dolarjev za zaščito slonov

0

Igralec, človekoljub in zaščitnik živali in narave, Leonardo DiCaprio, je pred kratkim podaril 1 milijon dolarjev organizaciji za zaščito slonov.

Leonardo DiCaprio

Na prireditvi, ki so jo organizirali v počastitev ustanovitelja in predsednika organizacije Save the Elephants, Iaina Douglasa – Hamiltona, so predstavniki Leonarda DiCapria fundaciji pomagali podpreti krizni sklad za pomoč slonom, ki je sedaj že veliko bližje znesku 5.000.000 $, ki jih potrebujejo za svoj program zaščite in ohranitve slonov.

Zaskrbljujoča je tudi novica, da je bilo samo lansko leto ubitih 30.000 afriških slonov zaradi divjega lova na slonovino. “Ta veličastna žival se sooča z zelo negotovo prihodnostojo, če ne bomo ukrepali zdaj”, je še dodal Leonardo DiCaprio.

Sklad za zaščito slonov bo imel ključno vlogo pri reševanju problematike zaščite slovnov pred divjimi lovci in pri preprečevanju in zaustavitvi trgovanja s slonovimi kostmi.

Na dogodku so skupaj zbrali več kot 2 milijona dolarjev, ki bodo šli neposredno v programe za ohranjanje slonov.

Več o teh veličastnih živalih si lahko preberete tukaj.

Starodavni orientalski super čaj, ki očisti parazite in razstruplja

To je starodavni orientalski recept, ki se je zaradi svoje učinkovitosti ohranil vse do danes, saj naj bi pomagal pri preko 50 težavah. Tako imenovani super čaj vsebuje orientalske začimbe kot so kurkuma, klinčki, ingver, cimet in kardamon.

O kurkumi smo že veliko pisali, saj se ta močna začimba v Indiji uporablja že vse od antičnih časov za razstrupljanje telesa, slabost, črevesne parazite, … Danes je tudi znanstveno dokazano, da pomaga preprečevati raka in demenco.

Klinčki ali negeljnove žbice pomagajo pri različnih okužbah, ingver pa pospešuje cirkulacijo v telesu.

Sestavine:

  • 1/2 žličke ingverja
  • 1/2 žličke cimeta
  • 1/2 žličke klinčkov
  • 1/6 žličke kurkuma
  • ščepec kardamoma
  • skodelica in pol vode
  • pol skodelice mleka
  • če želite, lahko dodate tudi malo medu

Priprava:

  1. Zmešamo vse začimbe in prelijemo s skodelico in pol vrele vode.
  2. Če nimate zmletih začimb in delate čaj iz semen in narezanih koščkov sestavin, morate čaj zavreti in kuhati na nizkem ognju še 5 minut.
  3. Dobro premešamo.
  4. Dodamo pol skodelice vročega mleka.
  5. Pijemo neprecejen čaj čez dan.

Ta čaj nam da energijo in pomaga pri razstrupljanju telesa ter čiščenju parazitov in toksinov. Pomaga tudi ob prehraldu in ko nam pade odpornost.

Domači sirup, ki izboljša krvno sliko

Ste pogosto utrujeni in brez volje? Mogoče je že pravi čas, da preverite svojo krvno sliko. Obstaja tudi nekaj naravnih sestavin, ki izboljšajo krvno sliko in splošno zdravstveno stanje. Tokrat vam predstavljamo sirup iz kombinacije sestavin, za katere je znano, da pozitivno delujejo na krvno sliko in kakovost krvi. Kura s tem sirupom je priporočljiva dvakrat letno.

S spodnjim receptom boste pripravili približno 2 litra sirupa, kar zadostuje za 15-20 dni. Sirup pijemo vsako jutro 1 dl na prazen želodec, dokler ne porabite vsega.

Sestavine:

  • 1 kg rdeče pese
  • 1/2 kilograma korenja
  • sok ene limone
  • 2-3 pomaranče
  • 2 kisli jabolki
  • 500 gramov cvetličnega medu

Priprava:

  • Rdečo peso, korenje in jabolka narežemo na majhne koščke in iz njih s pomočjo sokovnika iztisnemo sok.
  • Iz limone in pomaranč ročno iztisnemo sok in ga dodamo prej pripravjeni mešanici.
  • Na koncu dodamo kozarec medu, najboljši je cvetlični med.
  • Vse dobro skupaj premešamo, da se med raztopi in zmeša s sokom.
  • Količina pomarančnega soka je lahko večja, saj le-ta daje sirupu vonj in okus.
  • Sirup prelijemo v steklenice.
  • Sirup pijemo vsako jutro približno 1 dl na tešče.

Kure s sirupom ne ponavljamo več kot 2x letno.

Poglejte si tudi recept za čajno mešanico za čiščenje krvi >>

Ob svetovnem dnevu brez tobaka: Kako zmanjšati delež kadilcev

31. maja vsako leto praznujemo Svetovni dan brez tobaka, ki letos poteka pod geslom “Dvignimo davke na tobak”. Dejstvo je, da so posledice kajenja zelo hude, saj zaradi tobaka po svetu na leto umre približno šest milijonov ljudi, pri nas 3600, kar pomeni 10 ljudi na dan.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje želijo, da bi za zmanjšanje kajenja začeli delati vsi segmenti družbe. Poudarili so, da o učinkovitosti različnih ukrepov za zmanjševanje razširjenosti uporabe kajenja vemo veliko. Po besedah Helene Koprivnikar je zvišanje stopnje obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov najučinkovitejša sestavina celovitih programov nadzora nad tobakom in glede na stroške najbolj učinkovit ukrep.

dan brez tobaka

V Sloveniji so cene tobačnih izdelkov še vedno med nižjimi

Helena Koprivnikar pojasnjuje, da so cene tobačnih izdelkov pri nas še vedno med nižjimi v Evropski uniji. Zato je zelo pomembno, da se cene tobačnih izdelkov in njihova obdavčitev zvišujejo, saj bomo le tako dosegli čim večje znižanje potrošnje tobačnih izdelkov, na ta način pa bo zagotovo manjše tudi posledice uporabe tobačnih izdelkov.

Tudi na Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) poudarjajo, da je zviševanje obdavčitve tobačnih izdelkov zelo učinkovit način, kako zmanjšati njihovo porabo. Po besedah Marijana Ivanuše z Urada SZO za Slovenijo naj bi se število kadilcev zmanjšalo za kar 49 milijonov, če bi davek na tobačne izdelke povečali na 50 odstotkov. Kot predlaga Svetovna zdravstvena organizacija, naj bi davki predstavljali najmanj 75 odstotkov maloprodajne cene najbolj prodajane znamke cigaret. V Evropi taka obdavčitev velja v 26 od 53 držav članic.

Za primer lahko vzamemo Turčijo, kjer so po letu 2008 trošarine na tobak dvignili do 84,2 odstotkov maloprodajne cene, hkrati pa so prepovedali tudi oglaševanje in kajenje v zaprtih prostorih. Podatki so zelo spodbudni, saj se je delež kadilcev zmanjšal za kar 13 odstotkov. Tudi praksa iz Francije kaže spodbudne rezultate, saj se je tam od zgodnjih 90-ih let do leta 2005 cena cigaret potrojila, ob tem pa je prodaja upadla za več kot 50 odstotkov. Delež mladih moških, ki so umrli zaradi pljučnega raka, se je v primerjavi z letom 1996 prepolovil.

Lansko leto je v Turkmenistanu potekala konferenca, na kateri so se evropske države zavezale, da bodo okrepile prizadevanja za polno implementacijo Okvirne konvencije SZO o nadzoru nad tobakom. Konvencija navaja številne ukrepe, s katerimi lahko omejimo delovanje tobačne industrije in pomagamo ljudem do boljšega zdravja. Podpisala jo je tudi Slovenija.

Kako še lahko zmanjšamo delež kadilcev

Poleg zviševanja obdavčitve tobačnih izdelkov pa so zelo pomembni tudi drugi ukrepi. 19. maja letos je veljavo stopila nova Direktiva o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov. Direktiva med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret kot sta npr. mentol ali vanilja, velika slikovna zdravstvena opozorila, ki bodo morala prekrivati 65 odstotkov sprednje in zadnje strani cigaretnih škatlic, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, možnost prepovedi čezmejne prodaje tobačnih izdelkov na daljavo, obveščanje o novih tobačnih izdelkih in o vsebnosti tobačnih in sorodnih izdelkov, ureja pa tudi področje elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje. Po besedah Nataše Blažko z Ministrstva za zdravje bodo imele države članice EU do 20. maja 2016 čas, da jo prenesejo v nacionalne zakonodaje. Strokovnjakinja z Ministrstva za zdravje meni, da so pomembni tudi drugi učinkoviti ukrepi za nadzor nad tobakom, med katerimi izpostavlja popolno prepoved oglaševanja, promocije in razstavljanja tobačnih izdelkov tudi na prodajnih mestih, prepoved specializiranih trgovin ali licenciranja prodajalcev tobačnih izdelkov, nadaljnje višanje cen tobačnih izdelkov ter uporabo dela sredstev od tobačnih trošarin za programe preprečevanja in opuščanja kajenja. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da naštete ukrepe podpira velika večina Slovenk in Slovencev.

Kot je povedal vodja Urada SZO za Slovenijo Marijan Ivanuša, se že eno leto po prenehanju kajenja pri bivših kadilcih tveganje za koronarno srčno bolezen zmanjša za 50 odstotkov v primerjavi s kadilci. Tveganje za kap se pri tistih, ki so nehali kaditi, izenači z nekadilci od pet do 15 let po prenehanju kajenja. Tveganje za nastanek raka pljuč pa se deset let po prenehanju kajenja zmanjša za polovico v primerjavi s kadilci. Prav tako se močno zmanjša tudi tveganje za številna druga obolenja. Mislimo, da smo našteli dovolj razlogov, da (če kadite) za vedno ugasnete cigareto.

Detoks energijska pijača iz chie

V naravi najdemo praktično vse, kar potrebujemo. Tokrat vam predstavljamo energijsko pijačo iz chie, ki poleg tega, da nam da energijo tudi razstruplja. Chia Fresca je priljubljena pijača v Mehiki in Srednji Ameriki že več let.

Pijača je sestavljena iz vode, chia semen, limoninega ali limetinega soka in naravnega sladila po okusu. Zahvaljujoč semenom chie ima napitek dobro hranilno vrednost, limonin sok pa pomaga pri razstrupljanju telesa. Pijte ga po neprespani noči ali kadarkoli, ko vam manjka energije.

chia napitek

Za 2 skodelici napitka potrebujemo:

  • 2 skodelice vode, ali še bolje kokosove vode
  • 1.5 jedilne žlice chia semen
  • pol žlice limoninega soka
  • po okusu lahko dodamo tudi javorjev sirup ali katero drugo naravno sladilo

Priprava:

  1. Chia semena in vodo zmešamo v steklen kozarec in pustimo stati 10 minut, da se semena nabreknejo. Lahko uporabite tudi kozarec s pokrovom, da lahko mešanico dobro pretresete, če se preveč zgosti.
  2. Dodamo limonin sok in sladilo po okusu. Dobro premešajte in popijte.
  3. Če semena potonejo na dno, vmes še malo premešajte.

»Kašnata repa pa zaroštan fržou« (Kašnata repa in fižolova juha)

Vse moje prednice po materini strani so, kolikor mi je znano, Črnučanke. V našem družinskem izročilu se je ohranila jed, ki je v teh verziji nisem zasledila nikjer drugje v Sloveniji. Ko pride zima in na tržnici zadiši po kislem zelju, jaz kupim kislo repo in povabim celo razpršeno družino na »Kašnato repo pa zaroštan fržou«. Krepka, nasitna, domača kmečka košta, kot so je jedli stari Črnučani, tekne še danes.

Kašnata repa

Sestavine za 4 osebe:

Fižolova juha:

  • 300 g suhega fižola
  • Lovorov list ali kos Kombu alge
  • Malo olivnega olja
  • 2 stroka drobno nasekljanega česna
  • Sol
  • Po potrebi 1 čž (koruznega škroba)

Kašnata repa

  • ½ kg kisle repe
  • Sol
  • 150 g prosene kaše
  • 250 ml sladke smetane (nadomestimo jo lahko s sojino, pirino, ovseno ali riževo smetano)

Priprava:

  1. Fižol preberemo, operemo in čez noč namočimo v veliki količini hladne vode. Vode mora biti vsaj 3x toliko kot fižola. Če fižol ostane na suhem, popoka.
  2. Naslednji dan fižol odcedimo, operemo, prelijemo s čisto vodo, ki ji dodamo lovorov list, kombu algo, lahko pa tudi oboje in skuhamo. Fižol solimo šele, ko je kuhan, sicer fižolova lupinica otrdi.
  3. Medtem, ko kuhamo fižol, kislo repo stresemo na cedilo in jo tolikokrat speremo pod tekočo vodo, da dosežemo kislost repe, ki nam je všeč.
  4. Kislo repo stresemo v posodo, prelijemo z vodo tako, da je voda za prst ali dva višja od repe, rahlo posolimo in kuhamo približno 30 minut od trenutka, ko zavre.
  5. Proseno kašo preberemo in operemo.
  6. Ko voda povre in sta gladina vode in vrh repe poravnana, oprano kašo potresemo po repi, zmanjšamo moč plamena in pokrito kuhamo še približno 20 minut. Tako bomo kašo v bistvu oparili.
  7. Ko je kaša kuhana, jed prelijemo s sladko smetano in premešamo. Odstavimo od ognja.
  8. Ko je fižol kuhan ga polovico z vodo vred pretresemo v posodo stoječega kuhinjskega mešalnika in gladko zmeljemo.
  9. V posodo za juho zlijemo olivno olje in ga rahlo segrejemo. Nanj stresemo česen in na blagem ognju mešamo, da nežno zadiši. Prilijemo fižol z vodo od kuhanja in tudi gladko zmlet fižol, po potrebi dosolimo in kuhamo približno 5 minut, da se okusi prepojijo. Če se nam juha zdi preredka, jo zgostimo z žličko koruznega škroba, gladko umešanega s hladno vodo.
  10. Na krožnik naložimo kašnato repo in prelijemo s fižolovo juho.

Melasa in njeni pozitivni učinki na zdravje

Ključni poudarki:

  • Melasa vsebuje železo, kalcij, magnezij, kalij, mangan, vitamin B6, baker in selen.
  • Primerna je za sladkorne bolnike zaradi nizkega glikemičnega indeksa.
  • Pomaga pri slabokrvnosti, menstrualnih krčih, prebavnih težavah ter podpira srčno-žilni sistem.
  • Temna melasa je hranilno bogatejša, deluje bazično in ima rahlo grenak okus.

Melaso lahko opišemo kot temno in gosto tekočino, ki po svoji teksturi spominja na med. Pridobimo jo s stiskanjem sladkornega trsa ali sladkorne pese. Dodana vrednost melase je zagotovo v tem, da ne vsebuje škodljivih aditivov in konzervansov.

Ste vedeli, da je melasa, gosti, temni sirup, ki nastane kot stranski produkt pri izdelavi sladkorja, v resnici polna dragocenih hranil, ki jih v belem sladkorju ni več? V melasi najdemo številne vitamine in minerale, med katerimi velja še posebej izpostaviti vitamine B-kompleksa ter kalcij, magnezij, kalij, železo, mangan, krom in bor. Svetlejša melasa je po okusu slajša, a zato manj hranilno bogata. Za najbolj zdravo velja temna melasa, ki pa je rahlo grenkega okusa. Zelo pomembno je poudariti, da na telo deluje bazično.

Kaj je melasa in kako nastane?

Melasa je gost, temno rjav sirup, ki nastane pri predelavi sladkornega trsa ali sladkorne pese v sladkor. Med postopkom kristalizacije sladkorja se odstrani tekoči del, ki vsebuje številne minerale in vitamine – to je melasa. Obstajajo tri glavne vrste melase:

  • Svetla melasa: nastane po prvem kuhanju, je najslajša in vsebuje največ sladkorja.
  • Temna melasa: nastane po drugem kuhanju, ima močnejši okus in več hranil.
  • Melasa iz tretjega kuhanja (blackstrap): najtemnejša, najbolj grenka, a tudi najbogatejša z minerali in vitamini.
Melasa

Je odličen vir mangana

Mangan pomaga telesu, da se bolj uspešno bori proti prostim radikalom, ki lahko močno poškodujejo telesne celice in DNA. Hrana, bogata z antioksidanti, pomaga preprečevati rakava obolenja, bolezni srca in ožilja ter upočasnjujejo procese staranja.

Melasa za zdravje kosti

Melasa vsebuje številna hranila, ki so potrebna za ohranjanje optimalnega zdravja kosti. Med temi hranili naj izpostavimo železo, kalcij, kalij, magnezij, mangan in baker. Z uživanjem zadostne količine naštetih mineralov odlično poskrbimo za zdravje kosti ter zmanjšamo tveganje za nastanek osteoporoze.

Z melaso skrbimo za zdravje srca in ožilja

Melasa vsebuje obilico vitaminov in mineralov, ki so potrebni za ohranjanje optimalnega zdravja srca in ožilja. Tako z njenim uživanjem zmanjšamo tveganje za nastanek srčnega infarkta in drugih srčno-žilnih obolenj. Na zdravje srca in ožilja pozitivno vplivajo mangan, magnezij, baker, kalcij, kalij in vitamin B6. Vsa ta hranila preprečujejo nastanek krvnih strdkov, znižujejo krvni tlak in zmanjšujejo vnetna stanja v telesu.

Vsebuje veliko železa

Ena izmed najbolj znanih koristi melase je visoka vsebnost železa. Ena žlica melase lahko vsebuje do 20 % priporočenega dnevnega vnosa železa, kar je še posebej pomembno za ženske v rodni dobi, vegetarijance in vegane. Pomanjkanje železa se lahko odraža kot slabost, vrtoglavica, utrujenost, izpadanje las, razdražljivost in slabokrvnost. Železo je še posebej pomembno za ženske v času menstruacije. Železo pomaga v boju proti okužbam, prav tako podpira delovanje možganov ter skrbi za močne mišice in krepak imunski sistem.

Melasa

Je odličen vir kalija

Kalij skrbi za optimalno zdravje in delovanje kardiovaskularnega sistema ter ohranja optimalno kostno gostoto. Prav tako znižuje krvni tlak, podpira presnovo ogljikovih hidratov ter zmanjšuje tveganje za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi in osteoporoze. Pomanjkanje kalcija povezujejo s povečanim tveganjem za nastanek artritisa.

Kalcij za zdrave kosti

Kalcij ne skrbi za ohranjanje trdnih kosti in zob, ampak igra tudi zelo pomembno vlogo pri zdravju črevesja in srca, preprečuje nastanek krvnih strdkov ter spodbuja delovanje mišic in možganov.

V melasi najdemo veliko selena

Je tudi odličen vir selena, ki igra zelo pomembno vlogo pri delovanju ščitnice, deluje kot močan antioksidant, skrbi za zdravje srca in ožilja ter ščiti pred nastankom vnetnih bolezni, kot je na primer revmatoidni artritis.

Vsebuje veliko vitamina B6

Vitamin B6 pomaga pri zagotavljanju večje imunosti, skrbi za optimalno delovanje živčnega sistema, prav tako pa deluje tudi protivnetno in protirakavo.

Melasa je odlično naravno sladilo

Melasa ima zelo nizek glikemični indeks, zato jo lahko uživajo tudi sladkorni bolniki. Prav tako nas gosti sirup oskrbi s številnimi vitamini in minerali, skrbi za višjo raven energije v telesu. Pomaga tudi pri težavah s prebavo, z njenim uživanjem pa poskrbimo tudi za sijočo kožo. V pomoč naj bi bila pri ekcemih, luskavici in drugih težavah s kožo, zavirala pa naj bi tudi prezgodnje staranje kože.

Lajšanje prebavnih težav

Melasa deluje kot blago naravno odvajalo, saj vsebuje magnezij, ki spodbuja gibanje črevesja. Uživanje melase lahko pomaga pri zaprtju, zlasti pri otrocih.

Ječmenova trava je vir zdravja in klorofila

Ječmenova trava vsebuje veliko klorofila. Številne raziskave so že dokazale, da uživanje zelenih napitkov pozitivno vpliva na raven holesterola, krvni tlak in povečuje imunski odziv telesa, prav tako pa predstavlja tudi preventivo pred različnimi rakavimi obolenji. Vse te pozitivne lastnosti lahko pripišemo njihovi visoki vrednosti klorofila.

Klorofil je zeleno barvilo v rastlinah in algah, ki igra zelo pomembno vlogo v procesu fotosinteze. Uživanje živil, bogatih s klorofilom, za naše zdravje prinaša številne pozitivne lastnosti. Nekateri klorofilu pravijo kar rastlinska kri, saj je zanje ravno tako pomemben, kot je kri pomembna za nas.

Klorofil sodeluje v procesu razstrupljanja telesa, pomaga pri slabokrvnosti, čisti kri in sodeluje pri tvorbi krvnih celic. Klorofil ravno tako deluje kot močan antioksidant, pomaga do lepše kože in pospešuje celjenje ran, skrbi za optimalno črevesno floro …

Ječmenova trava

Ječmenovo travo je mogoče dobiti posušeno v prahu ali pa v obliki tablet, lahko pa jo gojimo kar sami. Posušeno travo v prahu je na nek način zagotovo lažje in bolj preprosto uporabljati, vendar pa sveža ječmenova trava zagotovo vsebuje več fitohranil. Ko izbiramo posušeno ječmenovo travo v prah, se moramo prepričati, da je bila ta sušena pod temperaturo 40 °C ter bila v prah predelana s skrbnimi postopki.

Sicer med pšenično in ječmenovo travo ne obstajajo kakšne posebne razlike v hranilni vrednosti, čeprav velja poudariti, da je ječmenova trava prava zakladnica organskega natrija, zaradi česar učinkovito raztaplja kalcijeve obloge na kosteh in uravnava raven kalcija v krvi.

Ječmenova trava ima številne zdravilne lastnosti

Tako kot pšenično travo, lahko tudi ječmenovo travo uporabljamo za pripravo zelenih sokov, s katerimi spodbujamo proces razstrupljanja ter pozitivno vplivamo na svoje zdravje in dobro počutje. Ječmenova trava močno razkisa telo, zaradi česar z uživanjem ne smemo pretiravati. Dovolj je že ena čajna žlička dnevno.

Ječmenova trava nam lahko pomaga pri številnih zdravstvenih tegobah, vključno s sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja, povišanim krvnim tlakom, povišanim holesterolom, vnetji in nespečnostjo. Prav tako skrbi tudi za redno prebavo, kar je za zdravje ključnega pomena.

Ječmenova trava tudi spodbuja izgubo odvečnih kilogramov, nam daje več energije, zavira prezgodnje procese staranja, spodbuja delovanje prebavnega sistema, skrbi za krepak imunski sistem, je odlična preventiva pred številnimi rakavimi obolenji, zaradi visoke vsebnosti železa pa pomaga tudi pri zdravljenju slabokrvnosti.

V bilkah ječmenove trave najdemo veliko naslednjih vitaminov: B1 (ječmenova trava ga vsebuje vsaj tridesetkrat več kot kravje mleko), B2, B6, C, E in K. Od mineralov naj izpostavimo železo, kalcij, krom, natrij, jod, železo, kalij, baker, magnezij, mangan, selen, cink, fosfor, žveplo … Z uživanjem ječmenove trave tudi odlično poskrbimo za vzpostavitev kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu.

V ječmenovi travi so dobro zastopane tudi številne aminokisline (alanin, arginin, cistin, glicin in histidin, pa tudi tirozin, triptofan, serin in fenilalanin). V ječmenu pa med drugim najdemo tudi beta-glukane, za katere so že številne raziskave potrdite, da pomagajo uravnavati raven holesterola v krvi (torej znižujejo slabi (LDL) in zvišujejo dobri (HDL) holesterol).

Kako uživati ječmenovo travo

Ječmenovo travo lahko kupimo v obliki prahu ali tablet. Seveda pa se lahko njene vzgoje lotimo kar sami in jo potem sočimo ali uporabljamo kot sestavino smoothiejev. Z uživanjem ječmenove trave lahko odlično obogatimo svojo prehrano ter za svoje zdravje in dobro počutje poskrbimo na vseh ravneh.