Privoščite si višnje, saj so okusne in zdravju koristne

    Višnje so v Rim prinesli iz Grčije. Iz tistih zgodnjih primerkov izvirajo vse sodobne sorte višenj. Sicer danes obstaja tudi kar precej vrst križancev, sam okus višenj pa sega od skoraj sladkega do grenkega in trpkega okusa. Sicer višnje večini ljudi ne teknejo ravno najbolj, saj so precej kisle. So pa zato idealne za kuhanje. Glavna tipa višenj sta lotovka in amarela. Višnje prvega tipa prepoznamo po temnem in zelo intenzivno obarvanem soku, višnje drugega tipa pa imajo svetel in skoraj brezbarven sok.

    Majhnim temno rdečim lotovkam v Franciji pravijo griotte, vendar pa surove niso užitne. Navadno višnje vlagajo v vinjak ali sladkorni sirup in kot takšne so nadvse slastne.

    višnje

    Sorte višenj

    Montmorency: Gre za svetlo rdeče višnje sladko-kislega okusa. Uporabljajo se pri pripravi številnih različnih jedi, od tort do sladoledov, hkrati pa so tudi nepogrešljiva sestavina pri pripravi pečene race.

    Angleške višnje so majhne, a zelo intenzivno obarvane višnje. So živo oranžno rdeče barve, njihov meso pa je mehko in prosojno. Te višnje večinoma vlagajo v vinjak.
    Maraske so ravno tako majhne višnje, prihajajo pa iz Dalmacije. Iz njih pripravljajo zelo sladek in lepljiv liker maraskino

    Višnje imajo pozitiven vpliv na zdravje

    Višnje so odličen vir vitaminov A in C, vsebujejo veliko vlaknin, poleg tega pa v njih najdemo tudi precej kalija, bakra in mangana. Višnje vsebujejo tudi antociane (pigmente, ki živila obarvajo rdeče, vijolično ali modro) in druge flavonoide. Antociani imajo zelo močno antioksidantno delovanje, hkrati pa spodbujajo tudi krvni obrok, skrbijo za optimalno delovanje živčnega sistema in imajo protirakavo delovanje.

    V višnjah najdemo tudi kvercetin (rutin), še en zelo močan antioksidant, ki med drugim zmanjšuje negativne učinke prostih radikalov in vnetne procese v telesu. Delovanje kvercetina (rutina) in antocianov blaži simptome astme in preprečuje napade protina.

    PREBERITE TUDI:  Presna hrana pozimi?

    Tako češnje kot višnje vsebujejo visoko koncentracijo sedmih fenolov, ki so koristni za zdravje. Prav tako naj bi višnje pomagale zavirati nastanek metaboličnega sindroma oziroma sindroma x. Gre za stanje, pri katerem povišan krvni tlak, holesterol, inzulin in glukoza močno povečajo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni tipa 2.
    Uživanje soka iz višenj zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja in sladkorne bolezni. Za zdravilni učinek naj bi zadoščal že kozarec višnjevega soka na dan.

    kuhanje višenj

    Priprava in kuhanje višenj

    Sadeži morajo imeti napeto in lesketajočo se lupino. Najbolje je, da še imajo pecelj. Velja, da so bledi sadeži bolj sladki, okus temno obarvanih pa je bolj kisel. Neoprane višnje lahko v hladilniku shranimo nekaj dni. Operimo jih šele pred uporabo. Sadeži so primerni tudi za zamrzovanje.

    Višnje navadno najbolj teknejo, če jih kot nadev uporabimo za različne biskvite in torte. Lahko jih tudi posušimo na soncu ali v dehidratorju, lahko pa jih tudi vkuhamo s sladkorjem ali jih vložimo v vinjak. Tudi kandirane višnje so prava poslastica in nepogrešljive pri pripravi sladic. Višnje so sicer odlične tudi za pripravo različnih pit, zavitkov, kompotov in omak. Odlično se ujemajo s čokolado in zagotovo vsi zelo dobro poznate priljubljeni črni gozdiček.

    Kot zanimivost naj omenimo, da v vzhodni Evropi iz višenj pripravljajo sladko-kislo juho, višnje tudi vlagajo v začinjen kis, tako pripravljene pa jih ponudijo k mastnemu mesu. Višnje se namreč odlično podajo k divjačini ali pečeni raci.

    Na začetku amarele in lotovke so najprimernejše za pripravo marmelad in kompotov, lahko pa jih tudi glaziramo.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte