Grozdnata svetilka – njeno zdravilno moč so poznali že Indijanci

Grozdnata svetilka (Cimicifuga Racemosa) izvira iz Severne Amerike, kjer jo najdemo v svetlih gozdovih, med grmičevjem in na gozdnatih posekah. Njeno neverjetno zdravilno moč so poznali že Indijanci, saj so jo uporabljali za lajšanje posledic strupenih kačjih ugrizov in pri lajšanju porodnih  bolečin. Grozdnata svetilka je na pogled lepa, visoka do dveh metrov. Njeno socvetje tvori dolg, vitek grozd s smrdljivimi belimi cvetovi s štirimi lističi. Njeni listi so lepi in veliki. Grozdnata svetilka cveti poleti v juliju, jeseni pa se razvijejo pet centimetrov dolgi debeli pokovci s številnimi rjavimi semeni.

Grozdnata svetilka je na prepoznavnosti pridobila v 19. stoletju

Grozdnata svetilka je postala priljubljena v devetnajstem stoletju, ko so jo uporabljali za tuberkolozo, ki je že tedaj množično kosila med prebivalstvom. Tuberkuloza sicer še danes velja za eno najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni, saj se z njo vsako leto na novo okuži okoli devet milijonov ljudi, od tega jih okoli tretjina umre. V Sloveniji je tuberkoloze malo v primerjavi z državami v razvoju, letno pri nas za to boleznijo zboli okoli dvesto ljudi. Za zdravljenje se sicer danes uporabljajo antibiotiki. Gozdnato svetilko pa so v devetnajstem stoletju pogosto uporabljali še za zdravljenje vročičnega revmatizma oziroma Vidovega plesa. Danes ga večina pozna pod imenom srčna revma, na začetku zdravljenja pa danes prav tako uporabljamo antibiotike. To je sicer imunsko vnetje sklepov, srčnih zaklopk, kože, podkožja in možganov.

Grozdnata svetilka Cimicifuga Racemosa

Uporaba in zdravilne učinkovine rastline

Grozdnata svetilka se že stoletja uporablja v tradicionalni medicini, posebej med domorodnimi prebivalci Severne Amerike, ki so rastlino uporabljali za zdravljenje vsega, od kačjih ugrizov do ženskih zdravstvenih težav. Danes je še posebej priznana kot naravna alternativa hormonski nadomestni terapiji (HRT) za zdravljenje simptomov menopavze.

Cimicifuga racemosa je bogata z različnimi fitokemikalijami, vključno z izoflavoni, terpeni in alkaloidi, ki imajo močne protivnetne in antispazmodične lastnosti. Te spojine lahko pomagajo pri lajšanju bolečin in vnetij, povezanih z artritisom, menstrualnimi krči in drugimi zdravstvenimi težavami. Prav tako je grozdnata svetilka pokazala obetavne rezultate pri zmanjševanju simptomov, povezanih z menopavzo, kot so vročinski oblivi, nočno potenje, razdražljivost in depresija.

Grozdnata svetilka lajša težave v menopavzi

Grozdnata svetilka je ena najbolj priznanih rastlinskih zdravil za lajšanje simptomov menopavze. Znanstvene raziskave kažejo, da lahko zmanjša intenzivnost in pogostost vročinskih oblivov, enega najpogostejših in najbolj motečih simptomov menopavze. Nekatere študije tudi kažejo, da lahko pomaga pri lajšanju drugih simptomov menopavze, kot so razdražljivost, depresija, nespečnost in suhost nožnice.

Danes so zdravilno moč cimicifuge preizkusili in dokazali v številnih laboratorijih po svetu. Njene zdravilne učinkovine blažijo posledice zmanjšane proizvodnje hormonov v času menopavze, ki se kažejo v številnih neprijetnih težavah. Zaradi vse pogostega stresa, zaradi nezdravega načina življenja so simptomi menopavze pri več ženskah bolj nadležni. Poleg tega je vse več tudi žensk, ki imajo prezgodnjo pavzo, tudi pred 40-im letom. Povprečna starost žensk ob menopavzi je sicer v Sloveniji nas 47,7 leta. Kar tretjina žensk pa ima težave, ki jih povzroča nihanje hormonov v perimenopavzi; to se lahko začne že po 37. letu. Motnje v tem obdobju niso le vročinski oblivi, potenje, glavoboli, moten spanec in podobno, ampak se številnih žensk že tedaj lotita tudi depresija in anksioznost.

Menopavza naravna pomoč

Pri nekaterih je vzrok za zgodnjo menopavzo le genski, lahko pa ima na to vpliv tudi kakšen kirurški poseg, obsevanje, kemoterapija ali morda radioterapija. Strokovnjaki ugotavljajo, da gre pri velikem številu žensk za spremembe v avtoimunskih procesih, kar povzroči prezgodnjo menopavzo, tega pa bo o njihvih ocenah vse več. Razlogi za to so namreč v količini kemičnih snovi, ki jih zaučijemo v življenju skozi razna zdravila, s hrano, pijačo in na sploh v okolju, ki je vse bolj onesnaženo. Prav zato je cimicifuga vse pogostejša tudi v naših domovih, strokovnjaki napovedujejo, da je bomo zradai vse večjih težav kmalu uporabljali še več. Raziskave namreč kažejo, da v osemdesetih odstotkih lajša telesne in duševne težave, ki so povezane z menopavzo.

Sodobna uporaba

Danes grozdnato svetilko uporabljamo tudi za lajšanje predmenstrualnega sindroma in za preprečevanje menstrualnih krčev. Tudi ti so zaradi vse večjega stresa v šoli, v službi in na sploh zaradi hitrega tempa živlejnja, nezdravih prehranjevalnih navad vse pogostejši. Grozdnata svetilka se veliko uporablja tudi v homeopatskih zdravilih, prav tako tudi za lajšanje težav, ki jih povzročajo hormoni.

Zaradi njenih učinkov je na grozdnato svetilko postala pozorna tudi znanost. Iz korenine začeli pripravljati izvlečke izvleček, iz katerega so nastale kasneje tudi tablete. Uporabljajo že več kot 50 let in so do sedaj že dodobra preizkušene na veliki množici žensk. Čeprav nam dejanski mehanizem delovanja še ni poznan, so raziskave na ženskah, ki so jo jemale vsakodnevno, dokazale ugodne učinke pri lajšanju težav, ki spremljajo menopavzo. Mednje spadajo vročinski valovi, razdražljivost, znojenje, motnje spanja in brezvoljnost. Raziskave so zabeležile tudi ugoden učinek na zmanjševanje kostne gostote, ki pri mnogih ženskah med ter po menopavzi predstavlja resno tveganje za zlome kosti in druge povezane zaplete.

Pozitivnih učinkov grozdnate svetilke ne smemo pričakovati takoj, saj prve učinke začnemo opažati šele po dveh do treh tednih rednega jemanja. Priporoča se dolgotrajna uporaba, dokler trajajo ali se ponavljajo težave. Po približno šestih mesecih se priporoča preventivni pregled pri osebnem zdravniku zaradi splošne ocene učinkovanja in trenutnega stanja. Bolnicam z obolenji jeter ter tistim, z od estrogenov odvisnimi tumorji, se jemanje na lastno pest, brez posveta z zdravnikom, odsvetuje.

Naravna pomoč

Cimicifuga racemosa je čudovit primer, kako lahko narava ponudi rešitve za nekatere najpogostejše zdravstvene izzive. Čeprav je najbolj znana po svoji uporabi pri zdravljenju simptomov menopavze, je njena uporaba veliko širša. Od artritisa do menstrualnih težav, grozdnata svetilka nudi naravno alternativo za tiste, ki iščejo načine za izboljšanje svojega zdravja in počutja. Pred začetkom kateregakoli novega režima zdravljenja se posvetujte z zdravstvenim delavcem, da vam pomaga narediti načrt za varno in učinkovito zdravljenje.

Naredite naravno šminko

Šminko je uporabljala že lepa Kleopatra, ki si je iz zmletih rdečih hroščev barvala ustnice v rdečo bravo. Šminke so postale izjemno priljubljene v Angliji v šestnajstem stoletju, ko so se ženske na dvoru kraljice Elizabete I redno ličile z rdečo šminko. Osnova zanjo je bil čebelji vosek. Šminke so se od tedaj dalje redno uporabljali tako med bogatimi, kot tudi revnejšimi sloji, shranjevali pa so jih v posodicah. Šele v začetku prejšnjega stoletja, so začeli proizvajati šminke na potisk, kot jih poznamo danes. Še večjo popularnost so šminke dosegle v času razcveta filmske industrije, kjer so se ženske redno šminkale in ličile. Zato je postalo ličenje nekaj običajnega in vsakdanjega in šminke se od tedaj dalje znajdejo v skoraj vsaki ženski torbici.

Šminka rdečilo za ustnice

Ženske so si torej že od Kleopatre dalje barvale ustnice, da bi bile lepše in bolj zapeljive. V raziskavi, ki so jo naredili strokovnjaki z universe v Manchestru so ugotovili, da so obarvane ustnice za moške res privlačne, največji učinek na moške pa naredijo rdeče obarvane ustnice. Poleg tega so ugotovili, da moške bolj privlačijo polne ustnice kot tanke. Če je imela ženska v raziskavi ustnice obarvane rdeče, so ustnicam moški namenili veliko časa za opazovanje. Nanje so pozitivno vplivale tudi roza ustnice. Če ženske niso bile našminkane, pa so moški veliko svoje pozornosti namenili tudi očem in lasem.

Nekatere ženske se rade šminkajo in si redno popravljajo ustnice, če se jim šminka malo zabriše. Nekatere pa se bojijo močneje poudariti ustnice, še posebej z živo rdečo barvo, ki moške najbolj privlači. Nekatere menijo, da jim barva ne pristoji in se zato šminkanju raje izognejo. Raziskava je dokazala, da to nikakor ni res. Ženske so se zdele moškim na splošno privlačnejše, če so bile našminkane, četudi so imele tanke ustnice ali so same menile, da jim šminka ne pristoji.

Uporabite čebelji vosek

Za izdelavo lastne šminke potrebujete kvalitetne sestavine za dobro in naravno osnovo. Za začetek imejte pripravljeno majhno žličko čebeljega voska. Po vosek pojdite kar k čebelarju, saj boste le tako vedele, da je res domač in kvaliteten. Potrebovale boste tudi žličko avokadovega masla, lahko pa izbirate tudi med karitejevim maslom, mangovim maslom in med mandljevim maslom. Maslo bo pomagalo, da bo šminka gladka. Potrebujete pa še žličko olja. Lahko uporabite denimo mandljevo olje, ekstra deviško oljčno olje ali jojobovo olje.

Sledi izbira sestavin za lepo barvo. Obstaja veliko naravnih sestavin, ki obarvajo vaše ustnice v roza, rdečo, rjavo ali rahlo oranžno barvo. Za živo rdečo šminko lahko uporabite rdečo peso. Najboljša je posušena rdeča pesa v prahu. Kakav pa daje šminki lep rjav odtenek. Dve sestavini lahko mešate tudi skupaj. Za svetlejšo šminko uporabite cimet v prahu ali pa kurkum v prahu. Kurkum je sicer rastlina, ki domuje v tropskih gozdovih jugovzhodne Azije in je tesna sorodnica ingverja. Rastlina je trajnica, ki v višino zraste do enega metra in ima velike liste ter belorumene cvetove. Za barvilo se uporabljajo podzemna stebla rastline.

Vse sestavine za osonovo šminke zmešajte in stopite v parni kopeli. Ko se maslo povsem stopi in so raztopine zmešane, zmanjšajte ogenj in dodajte barvilo. Tako mešajte, dokler ne vidite, da so se vse sestavine obarvale. Svojo novo naravno šminko prelijte v majhno posodico, ki ste jo morda shranili od porabljenega rdečila za ustnice. Rdečilo lahko uporabljate več tednov, najpametneje pa bo, če ga boste hranili v hladilniku. Če bi ga želeli vzeti s seboj po opravkih, poskrbite, da bo v dobro zaprti posodi. Če se vam bo zdelo, da je šminka premehka, prihodnjič dodajte manj olja.

Baobab, uporaben od krošnje do korenine

Baobab ali drevo opičjega kruhovca je mogočno drevo, ki ga najdemo v predelih tropske afrike. Ime opičji kruhovec je dobil, ker opice njegov sadež obožujejo in je redno na njihovem jedilniku. Zaradi netipične oblike, jih Angleži imenujejo bottle tree, domačini pa tudi narobe obrnjeno drevo. Njegova krošnja namreč spominja na korenine drevesa. Obstajajo tudi primerki stari več tisočletij, a to zelo težko dokažemo zaradi votlega debla, saj nimajo starostnih obročev. Iz votlih dreves domačini včasih pridobivajo tudi vodo, ki se pogosto nabira v deblu.

Baobab – mogočno drevo z velikimi plodovi

Baobab je mogočen, v višino zraste 30 metrov, njegova krošnja pa je široka tudi deset metrov in več. Največji baobab naj bi imel obseg debla 47 metrov, a je kasneje počil na dva dela. Najstarejši baobab naj bi imel kar šest tisoč let, kar je po mnenju znanstvenikov možno. Sicer pa naj bi bila najstarejša drevesa stara okoli tri tisoč let. Ima čudovite cvetove, ki so lahko beli, rumeni ali oranžni. Barve se tudi prelivajo ena v drugo. Cvetove oprašujejo netopirji, ki velikokrat celo prespijo na teh orjaških drevesih. Po oprašitvi se razvijejo do pol metra veliki rjavi, zeleni ali temni plodovi.

Baobab

Plodovi so polni semen bogatih z vitamini, semena v sadežu pa so zelo okusna, saj imajo močan okus po karameliziranih hruškah. Sezona za obiranje se prične praviloma v decembru in traja vse do začetka deževne dobe v aprilu. Če sadeža ne oberejo, se kar na drevesu posuši in pade na tla. Domačini iz svežih plodov pripravljajo tudi zdravilen napitek, ki jim krepi imunski sistem. Napitek in sveže sadeže dajejo jesti tudi otrokom, saj pomaga pri rasti kosti in zob. Domačini semena popečejo in jih uporabljajo tudi za napitke, podobne kavi. Koreninice mladih dreves pa kuhajo, z njimi delajo juhe in razno razne okusne jedi.

Baobab drevo

Baobab prekašal  zdravilo Svetovne zdravstvene organizacije

Lupinica zdravilnega ploda je trda in dlakava. Drevo je z dlakami našlo naravno rešitev pred nadležnimi zajedalci. Domačini ga že dolgo uporabljajo kot zdravilni napoj, saj vsebuje veliko C vitamina, riboflavina, ki je zelo pomemben za rast, obnovo živčevja, oči in kože. Vsebuje tudi veliko niacina, linolne kisline, kalcija, kalija, železa in podobno. Domačini z njim zdravijo diarejo in grižo. Prehrana Afričanov je namreč v večini sestavljena iz zelenjave in moke, manjka pa jim proteinov in kalorij, kar pogosto vodi do omenjenih bolezni. Zato je baobab za domačine tako pomemben. Ena izmed študij je dokazala, da je baobab pri zdravljenju teh bolezni dosegel celo boljše rezultate kot zdravilo, ki ga je dala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Znanstveniki predvidevajo, da so za to najverjetneje zaslužene čresovina, sluzi, celuloza in citronska kislina v baobabu. Baobab je tudi antioksidant. Ženske v afriki iz lubja drevesa pridobivajo nekakšen prah, ki ga uporabljajo v kozmetiki, deluje namreč proti gubam.

Moka iz plodov

Tudi v nekaterih slovenskih prodajalnah že najdemo mleto sredico opičjega kruhovca, ki ga prodajajo kot moko oziroma nekakšen sadni prašek. V Evropski uniji se ga namreč lahko prodaja vse od leta 2008 naprej. Poleg številnih zdravilnih učinkov pomaga tudi pri hujšanju, saj pospešuje odvajanje in povečuje količino blata. Poleg tega poveča in podaljša občutek sitosti. Baobab stimulira tudi rast mikroflore v črevesju, kažejo raziskave. Vodotopne snovi v baobabu simulirajo podvajanje bifido bakterije v sistemu. Raziskovalci dokazujejo tudi, da je baobab anti-peretik in analgetik. Anti-peretik pomeni, da je zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature. Če pa imamo normalno telesno temperature, je antiperetik ne bo dodatno znižal. Najbolj znana antiperetika sta aspirin in paracetamol, ki sta prav tako tudi analgetika.

Baobab v prahu

Moko baobaba, ki jo lahko kupite tudi v slovenskih trgovinah pridobivajo iz še zaprtih plodov baobaba. Sredico posušijo znotraj zaprte lupine, tik pred predelavo pa lupino strejo in jo ločijo s sredico. Nato sredico zmeljejo na tak način, da pridobijo ločeno moko, semena pa ostanejo nepoškodovana. Semena uporabljajo za pridelavo zdravilnega olja, nekatera semena pa uporabijo za ponovna sajenje. Poznamo pa tudi baobabe iz Madagaskarja in iz Avstralije, ki se precej razlikujejo od baobaba v centralni Afriki. Povsod pa je to mogočno, zdravilno in od domačinov čaščeno drevo.

Zobe barva tudi temna hrana

Že dolgo je znano dejstvo, da nekatere nezdrave navade, kot sta kajenje ali uživanje alkohola, obarvajo našo sklenino in zobje niso več beli. Zobe obarva tudi redno uživanje kave in niti redno drgnjanje zob in uporaba nitke, vam obarvanosti ne bodo preprečili. Jo bodo pa vsekakor omilili. Omililo jo bo tudi redno izpiranje zob po pitju kave.

Poleg tega zobe obarvajo vsa živila z močno bravo, torej vsa tista, ki vam denimo obarvajo jezik, ali trajno uničijo prt. Barva v hrani in pijači se sicer skriva v kromogenih, močno obarvanih moelkulah, ki se pritrdijo na zobno sklenino. K obarvanosti zob pa pripomorejo tudi živila z veliko vsebnostjo kisline. Ta namreč načenja zobno sklenino in s tem dovoli kromogenom, da se prilepijo na zobovje. Med takšna živila, ki rada obarvajo zobe, uvrščamo denimo rdeče vino, črne murve, črni čaj, rdečo peso in podobno. Večina živil, ki barvajo naše zobe, je zdravih, zato se jim nikar ne odpovejte. Si pa lahko po njihovem uživanju zobe sperete z vodo. Enako storite tudi po uživanju kislih stvari, kot sta limona in jabolčni kis.

obarvani zobje

Pravilno umivanje zob

Zobe morate umivati redno, vsaj zjutraj in zvečer. Kljub rednemu umivanju zob pa boste imeli ob nepravilnem umivanju zobe hitro obarvane, morda bodo polni tudi zobnih oblog. Zato je pravilno umivanje zob izjemno pomembno. Zobe ne umivamo z navpičnim ščetkanjem, s katerim lahko poškodujemo dlesen. Gibi naj bodo krožni in nežni. S čletko ne smemo pretirano pritiskati na zobovje, saj s tem ne bomo nič bolje očistili zob. Morda pa bomo s tem poškodovali dlesni.

Med umivanjem zob ne smemo pozabiti na zgornje ploskve kočnikov, kjer se umazanija zelo rada nabere in kjer se ponavadi delajo prve plombe. Pri ščetkanju umijte čisto vse zobe iz vseh smeri, nežno pa s ščetko masiramo tudi dlesni. Za umivanje zob kupite zelo mehko ščetko, ki naj ima manjšo glavo, da bomo z njo lažje dosegli zadnje kočnike. Po ščetkanju redno uporabljajte tudi zobno nitko, ki odstrani umazanijo, ki se je nabrala med zobmi.

Za bele zobe pa soda bikarbona

V oglasih redno zasledimo zobne paste, ki pomagajo k bolj belim zobem. Poleg tega se je v zadnjih letih občutno povečalo število komercialnih ponudnikov, ki za bajne vsote takoj pobelijo vaše zobe in boste v trenutku videti kot filmska zvezda. Preden poiščete takšno pomoč poskusite še z naravnimi pripravki. Ob redni uporabi ter seveda ob rednem in pravilnem umivanju zob, bo učinek zadovoljiv.

Že desetletja nazaj so ljudje za čiščnje zob sami izdelovali nekakšno zobno pasto. Priljubljena je bila mešanica sode bikarbone z malo soli in nekaj kapljicami kisa. Vse skupaj zmešajte in s tem si s ščetkanjem umijte zobe. Okus ni tak, kot pri kupljenih zobnih pastah, a boste čutili naravno moč mešanice. Takšno pasto lahko uporabite trikrat na mesec. Druga naravna pasta je pasta iz limone. Sok limone zmešajte s sodo bikarbono, pasto za zobe pa kar s prsti nanesite v naša usta. Na zobeh pustite delovati okoli tri minute, po postopku pa si zobe umijte z navadno pasto. Tudi ta postopek lahko ponovite trikrat na mesec, a ne v kombinaciji z zgornjo pasto iz sode bikarbone in soli. Eden od načinov za bolj čiste in bele zobe je jabolčni kis. Preden si umijete zobe, pol minutke izpirajte usta s kisom. Nato si zobe umijte. Tega ne ponavljajte več kot trikrat na mesec, ker vam lahko uniči sklenino. V času jagod lahko te zmečkate in jih za tri minutke nanesete na zobe. Tudi jagode lepo pobelijo zobe. Ta trik so denimo poizkusile tudi znane zvezdnice, kot sta Oprah Winfrey in Tyra Banks, od takrat dalje ta trik uporablja veliko gospodinj. Ker pa imajo jagode tudi veliko sladkorja, si po beljenju z jagodami dobro umijte zobe z navadno zobno pasto in z nitko. Eden od načinov je tudi ta, da z notranjo stranjo lupine pomaranče drgnete po zobeh. Notranja stran lupine namreč vsebuje sestavine, ki pobelijo zobe. Jih pa hkrati tudi umažejo, zato po beljenju dobro umijte zobe.

Iz leta v leto bolj sleparijo

»Le teden dni zatem, ko je analiza laboratorijskega preizkusa, ki ga je opravila italijanska potrošniška organizacija, dokazala, da podatki o povprečni porabi goriva in izpustih CO2 ne držijo, je svoje novo poročilo o tej problematiki izdala še organizacija ICCT (International Council on Clean Transportation),« so danes javili iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). V novem poročilu ugotavljajo, da je povprečna razlika med oglaševano in resnično porabo avtomobilov v zadnjih desetih letih z deset odstotkov narasla na trideset odstotkov pri zasebnih in celo na več kot štirideset odstotkov pri službenih vozilih.

Gorivo

»Novost v letošnjem poročilu je primerjava razvoja po posameznih modelih, ki je odkrila zelo predvidljiv scenarij: s predstavitvijo nove generacije avtomobila se je razlika med oglaševano in resnično porabo naenkrat povečala. Pri avtomobilih, ki so jih predstavili po letu 2009, se je po vsaki večji spremembi modela razkorak povečal za 60 odstotkov oziroma za 10 odstotnih točk,« pojasnjujejo. Leta 2001 je bila tako ugotovljena povprečna razlika med dejasnko porabo in oglaševano porabo sedem-odstotna. Leta 2005 se je ta odstotek poveča na 13. Leta 2009 je bila razlika že sedemnajst-odstotna, lani pa kar trideset-odstotna. »Povsem jasno je, da k temu ne more prispevati spremenjen način vožnje, pač pa je postalo očitno, da avtomobilske tovarne vse bolj optimizirajo svoja vozila za uradni testni cikel NEDC in ne za resnične vozniške scenarije kupcev avtomobilov,« pravijo na ZPS. Med tehnologije, ki so bolj namenjene laboratorijem kot resničnemu življenju, uvrščajo stop-start in rekuperacijo zavorne sile. »Omenjeno poročilo ponovno dokazuje potrebo po spremembi testnega protokola za merjenje porabe goriva in izpustov CO2, saj trenutna razlika povprečnemu vozniku letno prinese tudi za 500 evrov višje stroške za gorivo, kot bi jih lahko pričakoval na osnovi uradnega podatka, ki ga posreduje avtomobilska tovarna,« dodajajo.

Populacija živali je v zadnjih štiridesetih letih drastično padla

0

Londonsko zoološko združenje v svoji novi raziskavi opozarja, da je globalna izguba živalskih vrst še hujša, kot so sprva ocenjevali. Novo poročilo daje namreč bolj zaskrbljujoče podatke, kot jih je dalo poročilo izpred dveh let. Tokrat so namreč nekoliko izpopolnili metodologijo in način raziskav.

živali

Po njihovih podatkih se je število sesalcev, ptic, plazilcev, dvoživk in rib v povprečju zmanjšalo za polovico. Poročilo izpred dveh let je kazalo na trideset-odstotno zmanjšanje števila divjih živali. Največji padec so zabeležili pri sladkovodnih živalskih vrstah in sicer kar za 76 odstotkov. V Gani se je število levov v zadnjih štiridesetih letih po teh podatkih zmanjšalo kar za 90 odstotkov. Število slonov v Zahodni Afriki se je zmanjšalo za 93 oziroma 94 odstotkov v primerjavi z začetno populacijo. Število tigrov se je v zadnjem stoletju s števila sto tisoč zmanjšalo na tri tisoč. Že od leta 1970 beležijo število vretenčarjev in pri vseh beležijo padec. Trend padanja pa se ne zmanša, se še kar nadaljuje. V poročilu dodajajo, da je na takšno zmanjševanje živali najbolj vplival človek s sekanjem gozdov, lovljenjem prevelikega števila rib, s črpanjem vode iz rek, z izpusti ogljikovega dioksida in podobnimi posegi.

Čas je za rožmarin

Rožmarin se za lajšanje prebavnih težav in za pomiritev živcev uporablja že stoletja. Je zdravilna rastlina, ki ji pripisujejo blagodejne učinke tudi pri izgorelosti in onemoglosti, pri nespečnosti in pri nekaterih vrstah migrene. Polega tega je lahko tudi lep in dišeč okras vašega vrta ali terase. Če bi želeli imeti rožmarin na vrtu kot trajnico, je za sajenje zdaj pravi čas.

Za rožmarin potrebujete sončen prostor, prst pa naj bo lahka in dobro odcedna, saj ne mara pretirane vlage. Žal ni pirmeren za vse slovenske kraje, večina sort ne bo preživela na prostem, če se pozimi temperature spustijo pod minus petnajst stopinj Celzija. Če živite v hladnejših predelih, ga zato posadite raje v velik lonec, ki ga čez zimo premaknete v zaščiten prostor. Poleg tega rožmarin ne bo uspeval v pretirano vetrovnem podnebju.

Rožmarin

Posadite ga lahko ob meji, saj naredi čudovito živo mejo. Če ga ne boste uporabljali za živo mejo, ga posadite vsaj 1,2 metra narazen. Sicer pa ga lahko posadite malce bolj skupaj, da bo živa meja bolj gosta. Če bi imeli rožmarin le kot okras in za lastno uporabo, sta za štiričlansko družino dovolj že dve sadiki. Ko se rožmarin razraste, je lahko visok tudi 1,8 metra in njegovih vejic ter listkov boste imeli na pretek. Bo pa takšno višino dosegel v milem in toplem podnebju.

Sadike lahko naredite sami

Sadike lahko kupite, lahko pa jih naredite sami, saj se rožmarin razmnožuje tudi s podtaknjenci. Če bi sadike raje naredili sami, počakajte do spomladi in tedaj odrežite 15 centimetrov dolge vrhove stebel. Ko opazite, da so podtaknjenci pognali korenine, jih lahko od pozne pomladi do jeseni posadite v vrt. Če živite v hladnejših predelih države, lahko že zdaj narežete podtaknjence in jih posadite v lončke, da prezimijo v notranjosti. V tem primeru jih postavite ob okno, nekam kjer bo čez dan največ sonca. Če imate prostor, ki ni ogrevan, ga čez zimo dajte raje tja. Rad ima hladnejše noči. Poleg tega pazite, da ga ne boste preveč zalivali. Zalijte ga le tedaj, ko se zemlja že skoraj osuši. Tedaj jih lahko zalijete močno, a vedno počakajte, da se pred ponovnim zalivanjem zemlja osuši. Če boste rožmarin preveč zalivali, bo hitro porjavel. Rožmarin se lahko razmnožuje tudi z grebeničenjem.

Sadike rožmarina

Zdravilna moč

Zdravilni čaj iz listov navadnega rožmarina uporabljamo za lajšanje prebavnih težav, kot so denimo slaba prebava in blagi prebavni krči. V tem primeru prelijte žličko posušenih listov rožmarina s skodelico vrele vode in pustite stati okoli petnajst minut. Čaj precedite, sveže pripravljen čaj pa pijte dvakrat ali trikrat na dan. Čaja iz rožmarinovih listov pa ne smete piti, če imate obolenje jeter ali kakšno obolenje žolčnih poti.

S čajem si lahko pomagamo tudi pri bolečinah v sklepih in mišicah ter pri motnjah prekrvavitve. V tem primeru pet žlic posušenih listov prelijte s polovico litra vrele vode. Posodo pustite na ognju še minutko, nato pustite pokrito stati pol ure. Čaj precedite in ga dodajte h kopeli, kjer se namakate petnajst minut. Takšno kopel ob rednih težavah pripravite vsaj enkrat na teden, še bolje pa dvakrat. Poleg tega rožmarinova kopel vzbudi čute in izbistri um. Tople rožmarinove kopeli pa strokovnjaki ne priporočajo osebam, ki imajo oslabljeno delovanje srca ali huda kožna obolenja.

Sami doma lahko naredite tudi olje, ki ga boste uporabili po naporni telesni vadbi za masažo mišic. Z oljem se boste lahko namazali tudi, če imate težave z revmatičnimi obolenji. Rožmarin prelijete s hladnim oljčnim oljem v steklen kozarec in ga postavite na sonce za mesec in pol. Olje nato precedite, hranite ga v temnih steklenicah, ki jih postavite nekam na hladno.

Z uredbo proti invazivnim tujerodnim vrstam

Evropska unija (EU) je sprejela novo uredbo, ki obravnava vse večjo ogroženost biotske raznovrstnosti zaradi pojava invazivnih tujerodnih vrst. S to novo zakonodajo bo EU lahko učinkovito preprečevala vnos in širjenje vrst, ki lahko povzročijo škodo okolju. Države članice bodo na podlagi znanstvenih dokazov in ocen pripravile seznam nevarnih vrst, za katere bo uredba veljala.

tujerodne vrste

“Sodeč po ocenah se je deset do petnajst odstotkov tujerodnih vrst, najdenih v evropskem okolju, razširilo in zdaj povzroča okoljsko, gospodarsko in družbeno škodo,” opozarjajo v Evropski komisiji. Vrste, kot so na primer orjaški dežen, signalni rak, zebraste školjke in pižmovke, zdaj škodujejo človeškemu zdravju, povzročajo znatno škodo gozdarstvu, pridelkom in ribištvu, na vodnih poteh pa zaradi njih prihaja do zamašitev. Japonski dresnik na primer drugim rastlinam preprečuje rast, izriva avtohtone rastline in resno škoduje infrastrukturi ter tako povzroča veliko ekonomsko škodo. Študije so pokazale, da samo ta vrsta v Angliji, na Škotskem in v Walesu vsako leto povzroči 205 milijonov evrov škode. V evropskem okolju je trenutno več kot dvanajst tisoč tujerodnih vrst. Nekatere izmed njih se hitro razširijo in postanejo invazivne. EU po ocenah vsako leto utrpi škodo v višini dvanajst milijard evrov zaradi stroškov za zdravje ljudi in živali, izgube letine in ribjih staležev, poškodb infrastrukture, poslabšanja plovnosti rek in škode, povzročene zaščitenim vrstam.

Tujerodne vrste so prisotne v skoraj vsaki vrsti ekosistema na Zemlji. V nekaterih primerih so postale invazivne in tako začele vplivati na avtohtone organizme. “Pripadajo vsem večjim taksonomskim skupinam, vključno z virusi, glivami, algami, mahovi, praproti, višjimi rastlinami, nevretenčarji, ribami, dvoživkami, plazilci, pticami in sesalci. Invazivne tujerodne vrste lahko posegajo v strukturo in vrstno sestavo ekosistemov z zatiranjem ali izločanjem avtohtonih vrst bodisi neposredno s plenjenjem ali tekmovanjem z njimi za vire bodisi posredno s spreminjanjem habitatov ali načina, kako hranilne snovi krožijo skozi celotni sistem,” opisujejo v Evropski komisiji.

Hoja je superživilo med vrstami gibanja

Po poročanju Reutersa so znanstveniki hoja označili za superživilo med različnimi vrstami gibanja. Hoja je nujna za naše telo, tako kot hrana, meni znanstvenica Katy Bowman. V svoji zadnji knjigi, ki govori o DNK, gibanju in zdravju trdi, da telo potrebuje različne vrste aktivnosti, tako kot potrebuje različne vrste hrane. In hoja je po njenem mnenju super hrana med aktivnostmi. Hoja je namreč naravno gibanje človeka in človek bo veliko lažje hodil, kot pa umetno telovadil, na primer dvigal uteži v fitnesu. Hoja je naravno gibanje človeka, ki ga spremlja že od samih začetkov obstoja.

Znanstvenica omenja novo skupino ljudi, ki jih poimenuje “aktivni sedači” . Ti večino dneva sedijo za računalnikom in se v celem dnevu gibajo denimo eno uro. Po službi odidejo na aerobiko, fitnes, morda na kakšen skupinski šport ali tek. Bowmanova pravi, da ne moremo nadomestiti deset ur sedenja v eni uri vadbe. Z Bowmanovo se strinja tudi Leslie Sanson, avtorica DVD-jev o gibanju in hoji: “Preveč ljudi meni, da je edini način vadbe ura napornih vaj v fintesu. Ideja o tem, da moraš ob vadbi bruhati in jokati, da bi postal res postaven, je zgrešena.” Dodaja, da je treba pogosteje hoditi in se malce razgibati. Raziskave kažejo, da že petminutna hoja na vsake tri ure sedenja, občutno zmanjša tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Strokovnjaki svetujeje, da začnete s počasno hojo, štiri kilometre na uro. Hoditi pa bi morali vsaj 150 minut na teden.

Krepi mišice in kosti

S hojo krepimo tako mišice kot kosti, zato jo znanstveniki zelo priporočajo starejšim in tistim, ki zaradi različnih poškodb ne smejo teči ali skakati. Starejše osebe bodo s hojo občutno okrepile mišice in pomagale k ohranitvi zdravih kosti. Tudi zdravniki starejšim večkrat priporočajo redno hojo, saj bodo s tem ostali dlje samostojni in vitalni. Priporočajo jo tudi tistim, ki trpijo zaradi kroničnih bolečin. Čeprav morda na začetku ob hoji še bolj trpijo, se sčasoma bolečina zaradi redne vadbe pogosto umiri. Če ste mladi in zdravi so za krepitev mišic boljše vaje za moč, za boljše kosti je bolj priporočljiv tek. Če bi pa morali izbrati le eno vrsto gibanja, znanstveniki v vsakem primeru stavijo na hojo.

Hoja je primerna za vsakogar, zanjo ne potrebujete dragih pripomočkov. Pomembni so le dobri pohodniški čevlji in oblačila iz naravnih materialov, ki vpijajo pot. Hoja naj bo primerna vaši telesni pripravljenosti, ne pretiravajte s prehitrim tempom. Eden od načinov, da ugotovite, ali je vaš ritem pravi je, da poskusite med hojo govoriti. Če med hojo lahko govorite, tempo ni prehiter. S hojo si lahko pomagate pri prekomerni telesni teži, hoja spodbuja delovanje in cirkulacijo krvi. S tem krepimo naš imunski sistem. Zaradi redne hitre hoje bomo redkeje bolni, po bolezni si bomo hitreje opomogli. Redna hitra hoja pomaga ohranjati stalno raven sladkorja v krvi in preprečuje povečanje slabega holesterola v telesu.

Hoja je tudi eden od načinov boja proti duševnim boleznim, učinkovita je za lajšanje simptomov depresije, deluje proti anksioznosti in zmanjšuje stres v našem življenju. V primerjavi z raznimi zdravili nima nobenih negativnih stranskih učinkov, le pozitivne, kot je oblikovanje postave, morda sklepanje novih prijateljstev, krepitev imunskega sistema in podobno. Za zdravljenje duševnih motenj je priporočljivo hoditi vsaj trikrat tedensko po pol ure, pri tem se moramo spotiti in zadihati. Za vidne učinke morate vztrajati vsaj petnajst tednov. Tudi kratka hoja po pet minut pomaga pri razpoloženju, kratki sprehodi namreč odganjajo zaskrbljenost.

Obraz odseva vaš Jaz

Obraz je vaš prijatelj, je vesel, spočit, žalosten, utrujen, … če ga dobro poznate ali če dobro kaže svoja čustva, boste to takoj ugotovili z branjem obraza. Vsi namreč beremo obraze, tega smo se naučili kmalu po rojstvu. Kmalu smo kot otroci že vedeli, kdaj nas starši gledajo lepo in kdaj grdo. Izražanje mimike učijo celo v nekaterih pasjih šolah, ker tudi psi berejo z obraza in tako ugotavljajo, ali so nekaj naredili prav ali ne. Na našem obrazu je zapisana množica informacij o osebnosti, značaju in stanju organizma, o skrbeh, ki nas pestijo in o starosti. Poteze, ki jih izražamo z obrazom, omogočajo drugim vpogled v naš organizem in duševost, z obrazom se bomo morda nekomu celo prikupili ali zamerili.

Čiščenje obraza

Poleg tega obraz izraža tudi našo naravo. Če se veliko smejemo, bodo gubice vidne na tistih krajih, kjer se pokažejo ob smehu. To se bo kazalo tudi v času, ko ne bomo nasmejani. Drugi ljudje bodo v nas že podzavestno videli veselo osebo. Če smo imeli hudo otroštvo, če imamo v življenju veliko problemov, bodo gube na drugih mestih. In tudi, če se boste smejali, bo nekje na našem obrazu izražen mrki izraz. Nekateri strokovnjaki s področja psihologije in psihiatrije celo trdijo, da se ljudje družimo med seboj na podlagi naših osebnosti, ki se kažejo tudi s takšnimi gubami obraza. Ljudje, ki imajo več problemov in so sicer bolj mrki, se bodo denimo podzavestno večkrat povezali z ljudmi podobnega značaja.

Vaš obraz in skrb zanj sta zelo pomembna, saj z obrazom sporočate na tisoče infromacij. S spočitim, svežim in lepo negovanim obrazom, boste sporočali več pozitivnega in prikrili boste lahko tudi kakšno negativno izkušnjo in neprespano noč. S pravilnim čiščenjem in masažo obraza, bodo gubice manjše, dlje boste mladostnejši, vaš obraz pa bo odseval svežino in dobro počutje.

Redno čistimo obraz

Obraz perite dvakrat do trikrat na dan. Najbolje, da zjutraj in zvečer, po potrebi pa še enkrat čez dan. Pretirano pranje obraza namreč ruši naravno ravnovesje kože in bi s prepogostim pranjem naredili več slabega kot dobrega. Preden začnete z umivanjem obraza, si dobro operite roke, da ne boste na obraz nanašali bakterij, ki so se vam nabrale na daneh. Za pranje obraza je najboljša mlačna voda, čistila pa naj bodo naravna in neagresivna. Občasno lahko uporabite denimo mešanico vode in jabolčnega kisa. Med čiščenjem obraza ne pozabite na predele ob lasišču, vratu ali nosi. Voda naj bo mlačna, nikakor pa ne preveč mrzla ali pretopla. Najnujnejše je pranje obraza zvečer pred spanjem, da odstranite vse škodljive mikroorganizme z njega. Umazanija, ki bi ostala na obrazu in bi jo pustili celo noč, lahko povzroči razrast kvasovk. Ko obraz umijete, nanesete vašo vlažilno kremo, najbolje je domača krema. Denimo ognjično mazilo.

Masaža obraza

Najbolje bo, če masažo obraza izvajate kar pred ogledalom, takoj po tem, ko ste na obraz nanesli kremo. Redna masaža bo namreč poskrbela za nahranitev celic s kisikom, saj povečuje prekrvavitev. Poleg tega pospešuje izločanje odpadnih snovi iz obraza, zavira nastenek gubic in pomaga pri hitrejši regeneraciji tkiv. Za gube na predelu med očmi s prsti rahlo stisnite kežo med očmi in masirajte navzgor v smeri čela. To ponovite vsaj petnajstkrat. Za gube ob nosnicah kožo ob gubi primite s prsti in z vsako roko potegnite v smeri nosu. Tudi ta gib ponavljajte vsaj petnajstkrat. Za gube na čelu lahko s prsti pravokotno na gubo stisnete kožo in potegnete na vsako stran. Lahko poizkusite tudi s krožnimi gibi in nežno v krogih masirate kožo nad obrvmi in med njimi. Masaža na bo nežna in pazite, da kože ne poškodujete. Masažo si lahko prikrojite tudi po svoje, le da vam je v užitek in da obraz dobro prekrvavite.