Okoli dvajset odstotkov ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča s šumenjem, psikanjem, zvonjenjem ali brenčanjem v ušesu, ki je lahko zelo moteče. V večini primerov je šumenje v ušesu ali tako imenovani tinitus nenevaren in ne pomeni hujše bolezni, zaradi njega pa imajo ljudje lahko zmanjšano kakovost življenja.
V ušesu lahko šumi zaradi okvare v samem ušesu ali pa zaradi okvare na poti, ki povezuje uho z možgani. Če je razlog v samem ušesu, je morda krivo le nakopičeno ušesno maslo v ušesu, ki pa lahko prav tako predstavlja resen problem. Težave z ušesnim maslom se najpogosteje pojavijo pri ljudeh, ki imajo anomalije sluhovoda in imajo zaradi tega oteženo oziroma onemogočeno iztekanje ušesnega masla iz ušesa. Težave so pogostejše pri tistih, ki uporabljajo ušesne čepke ali ušesne aparate. Pogost vzrok za težave z ušesnim maslom je tudi nepravilno odstranjevanje z vatiranimi plačkami, ki ušesno maslo najpogosteje le potisnejo globlje v sluhovod. Ljudje, ki imajo težave z ušesnim maslom, imajo ponavadi poleg šumenja v ušesih tudi pritisk v ušesih, vrtoglavice in glavobole. Zato je pravilno in redno čiščenje ušes zelo pomembno, najbolje je, če redno uporabite čistilne pripravke v obljiki kapljic ali pršil, dobri so pripravki na osnovi morske vode. Pri večjih težavah se lahko poslužite tudi pripravkov, ki topijo ušesno maslo.
Šumenje v ušesu se lahko pojavi tudi zaradi vnetja ušesa, pri starostni naglušnosti, pri izgubi sluha zaradi hrupa ali pri Menierovi bolezni. Pogosto se pojavi pri kratki izpostavljenosti zelo močnemu hrupu, kot je denimo koncert. Če vam šumi le v enem ušesu, je morda to tudi znak za benigni tumor, ki raste na ravnotežnem živcu. Za šumenje v ušesih so zelo pogosto kriva tudi zdravila, še posebej, če jih jemljemo v večjih odmerkih in daljše obdobje. Med ta zdravila štejemo kemoterapevtike, nekatere diuretike, antibiotike, acetilsalicilno kislino in nesteroidne antirevmatike. Šumenje je lahko znak nekaterih bolezni, kot so multipla skleroza ali motnje ščitnice. Pogosto je tudi pri poškodbah glave, pri aterosklerozi, depresiji, fibromialgiji ali pri pomanjkanju vitamina B12.
Samopoč pri šumenju v ušesu
Šumenje v ušesu bo postalo še bolj moteče, če se boste s tem obremenjevali. Najbolj moti tiste osebe, ki svojemu šumenju ali piskanju posvečajo preveč pozornosti in mu prisluhnejo. To naredi šumenje še bolj prisotno. Zato ga poskusite odmisliti. Na ta način boste vase možgane lahko celo privadili na to, da šumenja ne zaznavajo tako močno. Vsakodnevno se namreč srečujemo z raznimi piskanji, hrupom in šumenjem, a teh zvokov možgani sploh ne zaznavajo in nas zato ne motijo. Zato poskusite doseči isto s šumenjem v ušesih. Ljudem v svoji okolici odkrito povejte, s kakšnimi problem se soočate in jih prosite za razumevanje. Šumenje v ušesu namreč najpogosteje mine samo od sebe in ni nevarno. Poleg tega boste šumenje prej opazili, če se boste dolgočasili in boste v tihem prostoru. Poslušajte glasbo ali televizijo, da ne boste tako osredotočeni na vašo težavo. Poleg tega boste na šumenje lažje pozabili, če boste polno zaposleni.
Pomagate si lahko z zdravim načinom življenja. Izogibajte se nezdravi hrani in pijači, veliko se sproščajte in zmanjšajte stres. Pomagata tudi redna telesna aktivnost in dobra volja.
Če moteše šumenje ne izgine v roku enega tedna, ali če se šumenju pridružijo še druge težave, obiščite zdravnika. Morda bo odkril vzrok in ga odpravil. Takoj pojdite k zdravniku, če poleg šumenja v ušesu opazite motnje pri ravnotežju ali izgubo sluha. Če je šumenje samo v enem ušesu, je tudi to lahko znak za alarm. Neobičajno in potencialno nevarno je tudi šumenje, ki pulzira.
Gospodarska kriza ima tudi svoje dobre učinke. K varčevanju z energijo je prisilila tudi tiste, ki se za okolje ne brigajo in jim je za škodljive toplogredne pline vseeno. Po nekateraih raziskavah, kar štirideset odstotkov skupne energije Evropska unija porabi v sektorju stavb, od tega pa kar dve tretjini za ogrevanje in hlajenje stavb. Prav zato je dobra izolacija stavbe izjemno pomembna, saj lahko z investicijo na dolgi rok občutno prihranimo. Pri starejših stavbah lahko z različnimi ukrepi zmanjšamo energijo tudi za šestdeset odstotkov. Največ energetskih prihrankov lahko dosežemo z dodatno izolacijo ovoja hiše, se pravi s fasado, podstrešjem in streho ali z zamenjavo starih in slabih oken ter vrat. Skozi hišo staro dve ali tri desetletja lahko po nepotrebnem odhaja tudi četrtina toplote in več, skozi slabo izolirano streho pa petina toplote. Pri starejših in neizoliranih hišah so seveda te izgube še mnogo višje.
Večje investicije
Objekti brez toplotno izolirane fasade so izjemno potratni, saj zidovi ne zadržujejo toplote in tako denar kar odteka skozi zidove. Če bi hišo opremili s petnajst centimetrsko fasado in bi zanjo plačali deset tisoč evrov, bi se vam po nekaterih izračunih investicija vrnila v sedmih letih. Ker je naložba v fasado velik poseg oziroma dražja investicija, strokovnjaki svetujejo, da jo menjate tedaj, ko je menjava potrebna. Ko je pač stara fasada dotrajana in je tako ali tako potrebna nova fasada. Če boste menjali dotrajano fasado z novejšo in boljšo, se vam po nekaterih izračunih investicija vrne v desetih letih. Tudi z izolacijo medetažne plošče lahko občutno prihranite, naložba se vam bo povrnila v približno štirih letih. V približno desetih letih pa bi se vam vrnila investicija v toplotno izolacijo ostrešja, če bi pod njim uredili tudi bivalne prostore. Če bi izvedli vse ukrepe, bi bila investicija na začetku res visoka, a bi najkasneje v desetih letih za ogrevanje in hlajenje plačevali manj. Če se bodo cene kurjave višale, pa še prej.
Po nekaterih izračunih lahko z menjavo slabih in dotrajanih oken privarčujemo tudi do trideset odstotkov energije, kar ni zanemarljiv podatek. Če bi menjali samo nove okenske okvirje, bi se vam investicija vrnila v dveh do treh letih, če bi želeli investitai še v energetsko učinkovito zasteklitev oken, bi se vam investicija vrnila v treh do štirih letih. Če pa v stare stavbe damo okna, ki dobro tesnijo, pa lahko izzovemo nastenk plesni. Zato v tem primeru skrbite, da boste redno prezračevali prostore, najbolje trikrat na dan. Da izgube toplote ne bodo prevelike, zračite le do pet minut. Ko pa zračite, odprite vsa okna na stežaj in naredite prepih, da se prostor hitro osveži. Tako se bo zrak menjal tudi v mrtvih kotih, kjer so stene običajno najbolj navlažene. Z rednim prezračevanjem prostora se boste tudi sami bolje počutili. Zaradi manjših koncentracij ogljikovega dioksida, boste imeli manj težav z utrujenostjo, zaspanostjo in koncentracijo.
Majhni ukrepi
Če živite v podnajemniškem stanovanju ali pa menjava fasade, strehe in oken trenutno ni možna, poskusite z malimi ukrepi. Tako kot včasih, so lahko zavese tudi danes odličen pripomoček za dodatno izolacijo. Če boste namestili goste zavese, ki prekrivajo okno, bodo toplotne izgube pozimi veliko manjše, poleti pa boste porabili manj energije za hlajenje. Poleg tega lahko že z majhnim ukrepom preprečite, da bi skozi okna in vrata uhajala energija. Pojdite v trgovino in kupite dovolj kvaliteten izolirni trak, ki ga natančno nanesete na vrata in okna. Če ste prej čutili prepih, ga zdaj ne boste več.
Odlične so tudi blazine in razne plišaste igrače, ki so namenjene za preprečevanje prepiha pod okni in vhodnimi vrati. Ponavadi so v obliki kače ali gliste, zabavni barvni odtenki pa lahko dom tudi polepšajo. Pod okna ali vrata lahko položimo le brisačo, ki bo preprečevala vdor hladnega zraku. Na zunanjo stran vrat postavite tudi predpražnik, ki bo prav tako preprečeval uhajanje toplote. Poleg tega boste s tem zmanjšali vnos strupov in umazanije v prostor.
Kumkvat, znan tudi kot fortunella je eden tistih sadežev, ki jih pogosto opazimo šele, ko se pojavijo na trgovskih policah pozimi ali kot okrasna rastlina v loncu. Majhen, ovalen, živahno oranžen in na videz podoben mini pomaranči. Marsikdo ga kupi iz radovednosti, nato pa obstane pri vprašanju, kaj z njim sploh početi in zakaj ima tako nenavaden okus. Ravno ta posebnost pa je razlog, da kumkvat že dolgo velja za sadež, ki presega zgolj dekorativno vlogo.
Ključni poudarki:
Kumkvat je poseben citrus, pri katerem uživamo tudi lupino, meso pa ostane izrazito kislo.
Kumkvat je bogat z vitaminom C, vlakninami in antioksidanti, ki krepijo imunski sistem in podpirajo prebavo.
Najpogosteje se pojavlja pozimi, ko dozori in je najbolj aromatičen.
Lahko ga gojimo v loncu; potrebuje sončno lego, dobro odcedno zemljo in zaščito pred mrazom.
Od kje kumkvat sploh prihaja?
Kumkvat izvira iz jugovzhodne Azije in je bil prvič omenjen v kitajski literaturi v 12. stoletju. Sadež se je postopoma razširil po Aziji, nato pa je v 19. stoletju našel pot tudi v Evropo in Ameriko. Zanimivo je, da za razliko od večine drugih citrusov, pripada rodu Fortunella, ime pa je dobil po angleškem botaniku Robertu Fortune, ki je sadež prinesel na Zahod.
Koristi za zdravje
Kumkvat ni le okusen, ampak tudi izjemno zdrav sadež. Je bogat vir vitamina C, ki je ključen za krepitev imunskega sistema, poleg tega pa vsebuje tudi vlaknine, ki so pomembne za našo dobro prebavo, v njem pa najdemo tudi antioksidante.
Kako uporabljati in uživati kumkvat
Ena od posebnosti kumkvata je, da se lahko uživa cel sadež, skupaj z lupino, ki je sladka, medtem ko je notranjost sadeža kiselkasta. To ustvarja zanimivo kombinacijo okusov, zato je lahko odličen dodatek k različnim jedem.
Uživate lahko svežega, ga dodate v solate ali uporabite kot dekoracijo in okusen dodatek k različnim jedem. Sveži sadeži so odlični tudi v sadnih solatah, kjer njihova edinstvena aroma pride še posebej do izraza.
Kumkvat lahko uporabite tudi v kuhinji. Odličen je za pripravo marmelad, sirupov in likerjev. Prav tako ga lahko kandirate ali dodate v različne vrste peciv. Prav tako se odlično poda k mesnim jedem, kjer lahko njegova kislost izboljša okus in dodaja svežino.
Uporaba kumkvata v kuhinji
Kumkvat je vsestranski sadež, čeprav se pogosto uporablja precej omejeno. Najbolj znan je v predelanih oblikah, saj njegova kislina in aroma lepo prideta do izraza pri toplotni obdelavi.
Pogosto se uporablja:
za marmelade in džeme
za kandiranje
v sirupih in likerjih
kot dodatek sladicam
v kombinaciji z mesnimi jedmi
Dobro se ujame tudi s čokolado, oreščki in začimbami, kot sta cimet in ingver.
Zakaj ima kumkvat pozimi poseben pomen
Pozimi, ko je izbira svežega sadja manj raznolika, kumkvat izstopa kot zanimiva alternativa. Zaradi izrazitega okusa ga običajno ne uživamo v velikih količinah, temveč kot dodatek ali poudarek.
Poleg tega njegova svetla barva in aromatična lupina delujeta osvežujoče v času, ko prevladujejo težje, bolj nasitne jedi. Prav zato se pogosto pojavlja v zimskih receptih in prazničnih jedeh.
Kumkvat kot rastlina v loncu
Kumkvat je priljubljen tudi kot lončnica. Zaradi svoje kompaktne rasti in dekorativnih plodov je primeren za svetle notranje prostore ali zaščitene balkone.
Za uspešno rast potrebuje:
veliko svetlobe
zmeren, a reden režim zalivanja
dobro odcedno zemljo
zaščito pred prepihom in mrazom
Pozimi je pomembno, da rastlina ne stoji preblizu radiatorja, saj suh zrak in toplota lahko povzročita odpadanje listov ali plodov.
Pogoste napake pri ravnanju s kumkvatom
Pri kumkvatu se pogosto pojavljajo enake napake kot pri drugih citrusih v loncu. Najpogostejša je pretirano zalivanje v hladnejšem delu leta, ko rastlina porabi manj vode.
Druga pogosta napaka je postavitev na premalo svetlo mesto. Preživi sicer tudi v slabših svetlobnih pogojih, vendar bo v takem primeru slabše cvetel in redkeje obrodil.
Pomembno je tudi, da se rastlina postopno prilagodi na spremembe okolja, zlasti ob prenosu iz zunanjega prostora v notranjost.
Kako shranjevati kumkvat
Svež kumkvat lahko v hladilniku zdrži več dni, včasih tudi do dva tedna, če je pravilno shranjen. Najbolje ga je hraniti v zračnem predalu in ga pred uporabo dobro oprati, saj uživamo tudi lupino.
Če ga ne nameravamo porabiti takoj, je dobra možnost tudi predelava v marmelado ali sirup, kjer pride njegova aroma še posebej do izraza.
Ali lahko kumkvat posadimo tudi pri nas?
Na trgovskih policah se počasi že veča izbira zdravih citrusov, ki nam bodo s svojimi dišavami in okusi popestrili hladne dni. Žal doma zardai hladnejše zime ne moremo vzgajati pomaranč. Razen v najtoplejših slovenskih krajih, bodo neuspešno uspevale tudi mandarine. Čisto vsak pa ima lahko malo drevesce kumkvata, okusnega in zdravega sadeža, ki ga pojemo z lupino vred.
V drevesnicah in nekaterih cvetličarnah lahko kupite čisto majhno ali že večje drevo, ki običajno zraste v višino do štiri metre. V krajih, kjer kumkvat domuje, so drevesa višja, tudi do osem metrov. Pri nas jih lahko zunaj sadijo le v najtoplejših krajih, saj praviloma prezimi do minus pet stopinj Celzija. Nekatere sorte so trpežnejše in prenesejo tudi krajša obdobja, ko se temperatura spusti do minus deset stopinj Celzija. Sicer pa drevo sadimo v večji lonec, ki ga čez zimo premaknemo v notranje prostore.
Rast in pogoji za uspevanje
Kumkvat raste počasi, je prečudovito zimzeleno drevo. Njegovi listi so bleščeči, beli zvezdasti cvetovi pa omamno dišijo. Kumkvat cveti poleti, iz cvetov pa se razvijejo odlični sadeži, ki izgledajo kot majcene pomaranče ali mandarine. Najpogostejši so ovalne oblike, poznamo tudi sorte, ki imajo plodove okrogle oblike. Ko so sadeži zreli, se obarvajo v rumeno oziroma oranžno bravo. Pojemo jih cele, z lupino vred. Lupina je sladka in najboljši del sadeža. Znotraj je nekoliko kisel, pogosto ima tudi koščice.
Ko kupite drevo, ga presadite v čim večjo glineno ali leseno posodo. Kumkvat ne mara premokre zemlje, zato mora biti posoda dobro prepustna. Zalivamo ga le malo, saj je navajen sušnih tal. Če ga boste pretirano zalivali, bo hitro zgnil. Postaviti ga moramo na sončno lego, saj potrebuje veliko svetlobe, ne smemo pa ga imeti na prepihu. Izberite dobro zemljo, saj najbolje raste v rahli zemlji, ki bo dobro prepuščala vodo in je bogata s huminskimi snovmi.
Ko bodo dnevi zanj premrzli, ga premaknemo v notranjost, a ne v ogrevane prostore. Naj bo v hladnem prezimovalnem mestu, kjer si bo lahko privoščil zimski počitek. Pozimi ga zalivamo še manj, spomladi pa mu porežemo poškodovane poganjke in ga postavimo na staro sončno mesto. Če boste kumkvat kupili v zimskem času, bo imel naravno zrele plodove in jih boste lahko takoj poskusili.
Kumkvat tudi kot odličen liker
Lahko pa se sprehodite do bolje založene trgovine, kjer vse pogosteje najdemo tudi majhne sadeže. Kumkvat sicer izvira iz Kitajske, v katonščini pa njegovo ime pomeni zlato pomarančo. V krajih, kjer je rastlina domača, se lupina sadeža obarva tudi v oranžno bravo. V Evropi najuspešnejše uspeva v Grčiji in Španiji, kjer ga gojijo tudi za izdelavo okusnega kumkvatovega likerja.
Liker lahko izdelate tudi sami, za tri litre likerja potrebujete pol kilograma kumkvatov, dva vinilijeva stroke, 250 gramov sladkorja, žličko pimenta, cimetovo plačko, žlico nageljnovih žbic, lupino domačih limon in liter vinjaka ali konjaka. Sadeže dobro operemo, prebodemo in prelijemo z vrelo vodo. Nato plodove damo v kozarec za vlaganje, med sadeže pa porazdelimo še sladkor, nageljnove žbice, vanilijeve stroke, piment, cimet, limonino lupino in žganje. Kozarec dobro zapremo in ga postavimo na sonce za dva meseca. Po dveh mesecih sladek liker precedimo v steklenico, za dekoracijo lahko pustimo še nekaj sadežev.
Kumkvat je tako kot pomaranča ali mandarina zdrav, saj vsebuje veliko vitamina C in mineralov. Poleg likerja lahko izdelujemo iz njih tudi marmalade, džeme in sladice, pogosto jih uporabljajo tudi za kuhanje, kot dodatek k mesnim omakam. Lahko jih narežemo na majhne kolobarje in dodamo solati, ali pa za okras k sladicam ali pijačam.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so preverili, kako ekonomični so v resnici parni čistilniki. “Proizvajalci poudarjajo okoljsko naravnanost in ekonomičnost uporabe teh aparatov. Pa ne le zaradi čiščenja brez čistil, ti aparati pri delu porabijo tudi precej manj vode kot pri klasičnem čiščenju z vedrom in krpo,” pravijo na ZPS. Samo z enim litrom vode, ki ustvari okoli 1.700 litrov pare in omogoča približno 20 minut dela, lahko po njihovih ugotovitvah očistimo na primer tla ali okna v manjšem stanovanju. “Na drugi strani pa aparati seveda za delovanje potrebujejo električno energijo, s katero spreminjajo vodo v paro,” pravijo a dodajajo, da je poraba odvisna od količine vode in uporabljenega sistema kotlička. Zaključili pa so, da parni čistilniki na splošno niso veliki porabniki energije.
Za oblazinjeno pohištvo in radiatorje
Poleg visokotlačnih čistilnikov na paro, ki jih uporabljamo pri delu zunaj hiše za pranje avtomobilov, koles, tlakovcev, so na trgu tudi parni čistilniki za uporabo v hiši. “Gospodinjske izvedbe so praviloma manjše velikosti, da so aparati okretnejši in uporabni za opravljanje različnih opravil. Z njimi čistimo keramične in kamnite površine na hodnikih, balkonih in v kopalnici, stekla, preproge, oblazinjeno pohištvo, radiatorje, tudi armature in celo kuhalne plošče,” opisujejo na ZPS. Glede na velikost in obliko so jih razdelili v tri osnovne skupine, na ročne čistilnike, čistilnike, ki so po obliki podobni metlam, in na tako imenovane “talne” čistilnike, ki po videzu spominjajo na sesalnike, ker jih med delom vlečemo za seboj po tleh. Že nekaj časa pa so na trgu tudi kombinirani parni sesalniki, ki združujejo funkciji sesalnika in parnega čistilnika. Ugotavljajo, da imajo vsi čistilniki še vrsto dodatkov, nekateri le nekaj, drugi glede na namembnost uporabe pa kar celo zbirko, ki povečujejo njihovo uporabnost.
Nobenih kemikalij
Parni čistilniki so iz vidika okolja prijazni tudi zaradi tega, ker pri čiščenju ne uporabljamo kemikalij. “Čistilniki s pravilno kombinacijo temperature, pritiska in pare brez dodatka čistil raztapljajo in odstranijo umazanijo s površin. S paro pa ne uničimo samo umazanije, ampak tudi mikroorganizme, kar izboljšuje higieno v stanovanju,” opažajo na ZPS. Čim višja je temperatura, višji je pritisk, večja je izhodna hitrost pare in s tem njena učinkovitost.
Velika moč pare pa po njihovih ocenah ni vedno zaželena, saj je marsikateri material v stanovanju občutljiv in bi se ob uporabi pare pod višjim pritiskom poškodoval, zato je pri odločanju za nakup možnost regulacije pritiska zelo pomemben kriterij. Dodajajo, da je dobro preveriti, kako enostavno je delo z aparatom, njegovo težo, velikost in dolžino električne vrvice, čas, ki je potreben, da lahko začnemo z delom, čas delovanja z enim polnjenjem kotlička, kakšne so krpe za brisanje. “To, da s paro uničujemo pršice v ležiščih, sicer drži, vendar to ne pomeni, da jih para tudi odstrani. Za uničevanje pršic je potrebna temeljita obdelava vsakega centimetra ležišča, pri tem pa se material močno zmoči in ga je treba več ur sušiti,” opisujejo. Zaključujejo, da med sušenjem nastanejo odlični pogoji za ponoven pojav in razmnoževanje pršic.
Za mlade mamice je najbrž najbolj sproščujoča tista kopel, ki jo naredijo za svoje otroke. V tem času so otroci praviloma pridni in si lahko ob opazovanju otrok malce oddahnejo in sprostijo. Kopel deluje na otroke zdravilno, pa še čisti bodo. Za kopel lahko uporabimo hraljive sestavine, ki bodo blagodejno vpivale na naše malčke. Če boste sami naredili še penečo kopel, bo zabava še toliko večja. Veliko mamic peneče kopeli za svoje malčke sploh ne uporablja, saj so preveč agresivne in umetne. Zavedajo se občutljivosti mlade kože in otroke raje kopajo brez zabavnih mehurčkov. Zato le pogumno. Izdelajte domačo penečo kopel, vaši otroci bodo navdušeni.
Izbirajte bio sestavine
Recepti za peneče kopeli niso tako preprosti kot recepti za navadne kopeli brez mehurčkov. Sestavine moramo dobro premešati, penečo kopel pa natočiti v banjo, še preden natočimo vodo. Poleg tega ne smemo pričakovati enakega učinka, kot pri trgovinskih izdelkih. Ti namreč vsebujejo nekatere kemikalije, ki se dobro penijo, a so za kožo naših otrok škodljive. Je pa doma pripravljena peneča kopel nežnejša, pa še diši lahko po našem okusu. Če so otroci dovolj veliki, lahko pomagajo pri izdelavi peneče kopeli in zabava se bo pričela še pred samim kopanjem.
Za izdelavo peneče kopeli boste potrebovali polovico skodelice doma narejenega tekočega mila. Postopki za pripravo mila so nekoliko daljši in ga ni treba izdelovati posebej za vašo penečo kopel. Če ga boste že delali, ga naredite več še za morebitna darila in za vsakodnevno uporabo. Z domačimi mili se boste izognili nepotrebnim industrijskim barvilom in dišavam, čisti pa boste prav tako. Tekoče milo, ki ga boste uporabljali le za penečo kopel, lahko tudi kupite. Pazite pa, da bo blago in ekološko. Polovico skodelice tekočega mila zmešamo s četrtino skodelice medu in s polovico skodelice bio mandljevega olja. Dodajte še žličko vanilijevega ekstrata za prijatnejši vonj. Sestavine dobro premešajte in vlijte v stekleničko, ki jo hranite v hladilniku. Pred uporabo potrebno količino prelijemo v skodelico in vanjo vmešamo še beljak, ki poskrbi, da bodo mehurčki trajali dlje.
Če bi želeli več mehurčkov, uporabite nekoliko manj olja. Namesto vanilijevega ekstrata pa lahko dodamo drugačne naravne dišave. Dodamo lahko nekaj kapljic dišečega eteričnega olja, dobra izbira je denimo sivka. Penečo kopel lahko kombinirabo z zelišči. Ko je kopel pripravljena, ko imamo tudi dovolj pene, lahko dodamo še kamilice, ognjič ali vrtnico.
Ob prehladu pa cimet
Če so vaši otroci prehlajeni, h kopeli dodamo timijan, liste tropovca, lahko tudi mentol ali kafro. Za prehladna obolenja sta dobra tudi cimet ali cimetovo olje, saj zavirata rast bakterij in glivic ter krepita odpornost, spodbujata nastajanje potu in izločanje skozi kožo. A morate biti pri cimetu previdni, še posebej pri malčkovi koži, saj cimet lahko povzroča alergične reakcije.
Čeprav bodo otroci v kopeli uživali, naj v vroči vodi ne bodo dlje kot dvajset minut. Pazite tudi, da gredo otroci v kopel s praznim želodcem oziroma vsaj eno uro po jedi. Hrana naj bo pripravljena za uživanje po kopeli, saj bodo najbrž lačni in utrujeni. Kopel lahko izvajate zvečer pred spanjem, saj bo večina otrok po kopeli lažje in bolj trdno zaspala. Čeprav se otroci med kopeljo berzskrbno in pridno igrajo, jih ne smemo pustiti izpred oči niti za trenutek. Hitro se namreč zgodi nesreča in otrok namesto zraku vdihne vodo. Zato bodite ves čas ob njih, obleke in brisače pripravite še pred začetkom kopanja.
Toplejši dnevi odhajajo, jesen je v polnem zagonu in gozd se spreminja iz dneva v dan. Po tleh je vedno več listja, drevesa izgubljajo svojo živo zeleno bravo, opažamo vse več rumene, rjave, zlate, oranžne in rdeče barve. A znanstveniki opozarjajo, da jesen zaradi globalnega segrevanja ozračja jesen ni več takšna, kot je bila. Pa tudi v prihodnje je po njihovih črnih napovedih lepa barvita jesen pod vprašajem.
Znanstveniki ugotavljajo, da drevesa ponekod spreminjajo svojo bravo nekaj dni kasneje, kot so to delala še pred dvema desetletjema. Ena od ameriških študij napoveduje, da se bo do leta 2100 obarvanje dreves v jeseni premaknilo za kar dvajset dni. Znanstveniki pa niso zaskrbljeni samo zaradi premikajoče se jeseni. Višje temperature negativno vplivajo tudi na zdravje dreves. Raziskovalci ugotavljajo, da je zaradi ogrevanja ozračja več škodljivih bakterij, glivic in žuželk, ki poškodujejo in uničijo drevesa. Znanstveniki upajo, da se bodo drevesa in narava dovolj hitro prilagodili globalnemu segrevanju in bodo tudi naši zanamci lahko priča jesenskemu plesu narave.
Cenimo jih in uporabimo
Listje se obarva in pada tudi na naše dvorišče, od koder ga moramo redno odstranjevati. V nasprotnem primeru naša trata ne bo več tako lepa. Listje je sicer zelo dragoceno in iz njega lahko naredimo odličen kompost. Zlasti pod grmovjem in drevesi, pa ga lahko pustite kar ležati, saj bo tam listje počasi strohnelo in nahranilo naše rastline. Spremenilo se bo namreč v bogat humus, ki substratu vrača dragocene hranilne snovi. Poleg tega lahko listje uporabite kot zastirko na zelenjavnih gredicah ali morda na gredicah z jagodami, ki vam bodo v pomladi izkazale hvaležnost. V ta namen naberite suho listje in ga po gredicah nanesite v debelini petih centimetrov. Listja nikar ne tlačite, naj bo čim bolj razrahljano. Če živite na vetrovnem območju, lahko gredice pokrijete z gostimi vejami, da ne bo odpihnilo koristnega listja. S suhega listja lahko naredite tudi prijetno zimsko skrivališče za ježe. Zdaj je idealen čas, da v mirnem in odmaknjenem kotičku vašega vrta ali sadovnjaka stresete velik kup suhega listja.
Z listjem lahko razvajate tudi vaše kosmatince. V veliko vrečo iz jute naberite suho listje in ga postavite v pasjo uto. Psu bo ležišče tako všeč, da sploh ne bo hotel več iz ute. To velja predvsem za starejše pse, ki jim toplota listja dobro dene. Morate pa listje v vreči redno menjavati, saj se hitro zlomi, zdrobi in ležišče bo kmalu le navadna vreča s steptanim listjem. Poleg tega je treba pasjo uto redno čistiti, saj skozi majhne luknjice v vreči uhaja prah, ki psu draži oči in dihalne poti. Ko listja v gozdu ne bo več, ga lahko nadomestite s slamo, ki je sicer trpežnejša od listja in jo lahko menjate redkeje.
Približajmo jo otrokom
Jesen in narava sta izjemno zanimivi tudi za naše najmlajše, zato jih nikar ne prikrajšajte za veselje. Pojdite v gozd in skupaj naberite velike liste, ki so nenavadne in lepe oblike. Doma s tempera barvami pobarvajte platno s poljubno bravo, lahko denimo z zeleno ali modro. Nato pa nabrane liste pobarvajte s poljubnimi barvami jeseni. Uporabite rumeno, rdečo, rjavo bravo in vmesne odtenke. Nato list z obarvano stranjo položimo na platno in pritiskamo nanj, da dobimo lep odtis lista. Nato lahko pobarvate še ostale liste in jih enega poleg drugega polagate na platno. Končate tedaj, ko se vam zdi slika dovolj barvita in lepa.
Iz odpadnega listja na vrtu lahko naredite velik kup, po katerem bodo najmlajši radi skakali. Zelo radi se bodo tudi obmetavali z listjem. V listje lahko skrijete igračke in tekmujete, kdo bo skriti predmet prvi našel. Med listje lahko vržete kostanje ali želode, otroci pa tekmujejo, kdo jih najde največ. Izkoristite barvito jesen, naužijte se njenih močnih barv in poskrbite, da se vanjo zaljubijo tudi otroci.
Kalifornija je prva država, ki je prepovedala uporabo plastičnih vrečk, piše Environment California (EK). Guverner Jerry Brown je podpisal zakon, s katerim je prepovedal uporabo plastičnih vrečk, najprej jih bodo ukinili v trgovinah z živili in v drogerijah, čez eno leto pa tudi v trgovinah z alkoholnimi pijačami in v drugih trgovinah. Trgovine bodo tako lahko prodajale le papirnate vrečke.
“Ta zakon pomani čistejše morje za vsakogar. Za tisoče morskih želv, ki so jih vrečke ogrožale, do številnih prostovoljcev, ki so vode in plaže čistili,” je dejal Nathan Weaver z EK. “Pozdravljam guvernerja Browna za podpis SB 270 in postopno opuščanje vrečk za enkratno uporabo. Plastične vrečke so nekaj, kar smo uporabljali le nekaj minut za enkratno potrebo, morje pa so onesanževale sto let. ” Sicer so pa tudi druge zvezne države Amerike vedno bolj ozaveščene in v EK pričakujejo, da jim bodo kmalu sledile še druge države. Prepoved plastičnih vrečk bo sicer začela veljati julija 2015 oziroma od julija 2016 za trgovine z alkoholnimi pijačami. Proti tej zakonodaji so se neuspešno borili proizvajalci plasičnih vrečk, ki bodo morali spremeniti proizvodnjo v papirnate vrečke.
Številne plastične vrečke pa onesnažujejo okolje tudi v Sloveniji, zato okoljevarstveniki ves čas pozivajo k pametnejši uporabi vrečk. Če plastično vrečko že imate, jo uporabite večkrat. Sicer pa pozivajo k uporabi cekarjev in vrečk iz blaga, ki jih lahko kupite v večini trgovin.
Pravilna izbira barv po načelih feng shuia lahko dela čudeže tako doma kot v pisarni, zato se dobro potrudite za pravilno izbiro. Večinoma vsi obožujemo barve in na različne barve se praviloma vsi odzovemo podobno. Če boste barve izbirali po načelih feng Shuia, boste v prostor vnesli energijo, ki jo želite in ki bo v vaš dom ali delovni prostor vnesla ravnovesje in harmonijo. Če ste preprosto zaljubljeni v določeno bravo, je najbolje, če jo uporabite tudi v prostoru. Če čutite privlačnost do ene barve, to pomeni, da se telo hrani z njo in da od nje pridobiva energijo, ki jo potrebuje. Zato kar pogumno in tudi pri izbiri dekorja, pohištva ali barve sten, uporabljajte barve, ki vas navdihujejo in so vam resnično všeč. Pri tem se ni treba ozirati na moderne smernice.
Za izbiro primernih barv po načelih feng shuia, boste potrebovali malce več časa za poglobljeno razmišljanje. Najbolje je, če začnete z barvami, ki so vam najbolj všeč in nato izberete še barve, ki sovpadajo z vašo najljubšo bravo. Strokovnjaki za feng shui pravijo, da moramo posebej pozorno izbirati barve v našem domu, še posebej previdno pa jih moramo izbrati v spalnici. Tokrat prestavljamo močno in živahno rdečo bravo, ki je barva elementa ognja in ki je tudi po feng shuiu izjemno pomembna.
Veselje, ljubezen in strast
Rdeča barva prinaša energijo ognja, ki je bil od vedno simbol božanske energije in je prav zaradi tega lahko tudi nevaren. Izpade namreč lahko izrazito kreativno, lahko pa tudi destruktivno. Uravnoteženo vključevanje elementov ognja, bo v vaš dom prineslo veselje, navdušenje in močan seksualen naboj. Rdeča barva po feng shuiu prinaša močno seksualno energijo, ki je vroča in bogata s strastjo.
Rdeča je kitajska barva sreče in veselja, v Indiji je rdeča barva poroke in simbol ljubezni ter romantike. Na zahodu rdeča predstavlja pogum in strast. Ko opremimo prostor z rdečo bravo po fung shuiu to vedno pomeni neko bogastvo in luksuz. Če pa rdeče uporabimo preveč in če jo uporabimo nepravilno, lahko prinese tudi nemir, prepire in izbruhe nenadne jeze. Zato je rdečo bravo, čeprav vam je izjemno všeč, treba uporabljati zelo previdno. Morda je na začetku bolje, če v prostor raje vnesete nekaj rdečega dekorja in ne začnete takoj z rdečo steno in rdečim pohištvom. Pametno lahko uporabljate rdečo bravo v otroških sobah, v dnevni sobi, v jedilnici in kuhinji.
Uporabite različne odtenke
Omejite pa uporabo rdeče barve na vzhodnem in jugovzhodnem delu vašega domovanja. Prav tako jo omejite na zahodnem in severozahodnem delu. Največ in najbolje jo boste uporabili na južnem delu, saj se bo tako skladala z elementom feng shuia. Če vam živo rdeča barva ni všeč, lahko uporabite njene različne odtenke, dosegli boste prav takšen učinek. Primerna je denimo rdeča barva opeke, češnjevo rdeča barva in podobne. Lahko pa uporabljate tudi kakšne druge elemente ognja, kot so denimo rumena, vijolična, oranžna ali roza.
Če bi radi energijsko nahranili vaše razmerje oziroma zakon, je najbolje, če na jugo-zahodnem delu stanovanje ali na severovzhodnem delu uporabite barve elementa zemlje ali ognja. Uporaba takšnih barv, med njimi je zelo močna rdeča, bo pomagala tudi samskim, ki iščejo svojega princa oziroma princeso. V vaše ljubezensko življenje bo namreč vnesla ravnotežje, ki je izjemno pomembno za vstop v novo zvezo ali za ohranitev zveze. Poleg tega vam bo uporaba rdeče na teh območjih povečala srečo pri pridobivanju višje izobrazbe, pomagala vam bo pri treznejšem razmišljanju in pri pravilnem sprejemanju odločitev.
Tradicionalna kitajska medicina je način zdravljenja star več tisočletij, ki se ga številni po vsem svetu poslužujejo še danes. Izjemen pomen ima v kitajski medicini tudi zeliščarstvo, njegov začetnik pa naj bi bil cesar Šen Nung, ki je poskusil številna zelišča, da je ljudem pripovedoval o njihovem okusu in učinku. Prav Šen Nung naj bi prvi odkril zdravilno moč čaja, ko je po naključju v njegovo posodico z vrelo vodo padlo nekaj lističev čajavega grma. Šen Nung naj bi prvi opisal tudi zdravilne učinkovitosti konoplje, cimeta in drugih zdravilnih rastlin.
Na Kitajskem je nato že leta 200 pred našim štetjem nastala zeliščarska knjiga z naslovom Šen Nung, kjer je opisanih veliko zdravil in zelišč. V knjigi so rastline razdeljene v več kategorij, v prvo skupino so uvrstili najbolj zdravilne učinkovine, ki so pozitivno delovale na več bolezni in so najlažje pomagale do ponovne vzpostavitve ravnovesja v telesu. V drugi skupini so bile rastline, ki so jih zaradi stranskih učinkov lahko uporabljali kratek čas, v tretji skupini so bile količine še bolj omejene na majhne odmerke in na le občasno jemanje ob bolezni.
Kitajska medicina vidi v bolanem človeku porušeno ravnovesje v njegovi celotni osebnosti, zato pomaga bolnemu tako, da sam ponovno vzpostavi ravnovesje. Ob zeliščih, ki imajo v kitajski medicine izjemno pomembno vlogo, pa včasih v zdravljenje vključjo še akupunkturo in razne masaže.
Čudežna kitajska zelišča
Eno od najpogosteje uporabljenih zelišč v kitajski medicine je Korejski ginseng (Panax Gindeng), ki krepi našo energijo in krepi odpornost imunskega sistema. Pri hujših obolenjih ga kitajska medicina uporablja celo kot sredstvo za oživljanje. Korejski ginseng je sicer koristen tudi v boju proti raku, staranju, stresu, utrujenosti, krepi spomin, koncentracijo in uravnava nivo krvnega sladkorja. V zdravstvene namene se uporablja korenina rastline, ki pomaga tudi našemu psihičnemu počutju.
Za vse tiste, ki bi si radi v času gripe in prehladov dvignili imunski sistem, je tu tudi korenina astragalusa (radix astragali), ki ga lahko uživate v obliki prehranskega dopolnila ali v obliki čaja. Samo v Aziji ga v ta namen prodajo več milijonov kilogramov na leto, zdravilna rastlina pa je vse bolj priljubljena tudi v drugih predelih planeta. Tudi moderna raziskava centra s področja rakavih obolenj, Anderson Cancer Research Center na univerzi v Hustonu je pokazala, da uživanje te zeli izboljša delovanje imunskega sistema pri ljudeh, ki se zdravijo s kemoterapijo. Ker stimulira delovanje spremijev, pozitivno vpliva tudi na moško plodnost. To zelišče izboljšuje tudi delovanje metabolizma in mišičevja, zmajšuje prekomerno potenje in pomaga pri hitrejšem celjenju ran.
Čebulice lilij (Bulbus Lilii) se že tisočletja uporabljajo za lajšanje kronične rahlo povišane telesne temperature, pri kroničnem kašlju in pri suhem grlu. Tudi moderne razikave kažejo zdravilno moč čebulic lilije, dokazano krepijo imunski sistem in na splošno pomagajo pri dobrem počutju. Po kitajski medicine vlažijo pljuča, čistijo vročino v srcu, razpršijo sluz, ki se nabira v žrelu, umirjajo srce in podobno.
Jiaogulan oziroma zelišče nesmrtnosti (Gynostemma pentaphyllum) je stara zdravilna rastlina, njegov čaj se uporablja za poživilo in dnevno pomladitev. Ugotovili so, da v krajih, kjer je rastlina pogosta in kjer rastlino redno uživajo v čaju, prebivalci doživijo nenavadno visoko starost. Zelišče nesmrtnosti pospešuje prekrvavitev, znižuje krvni tlak in nivo holesterola, uravnava sladkor v krvi, izboljšuje delovanje srca, preprečuje rakava obolenja in preprečuje obolenja, ki so posledica stresa.
Vsak se je že srečal z gripo, pogosto jo smatramo za nenevarno virusno okužbo, ki pride in gre. Včasih pusti resne posledice, tudi smrt. Skozi človeško zgodovino poznamo tudi veliko primerov pandemije gripe, za katero so množično zbolevali in umirali mladi in stari. Sezonska gripa je nevarnejša od navadnega prehlada in lahko vodi tudi do smrti starejši oseb in tistih, ki so dojemljivi za druge bolezni ali so kronično bolni. Samo v Veliki Britaniji po javno dostopnih podatkih je izbruh sezonske gripe med letoma 1999 in 2000 terjal skoraj 20.000 življenj. Za Slovenijo teh podatkov nimamo, saj kot vzrok bolezni navadno pripišejo drugo, osnovno bolezen.
Naravno nad gripo
Največ kar lahko naredite za preprčitev okužbe z gripo, sta higiena in izogibanje prostorom, kjer so potencialno okuženi. Ko vas virus enkrat napade, je sicer pomembna odpornost organizma, a v posteljo položi tudi tiste, ki so najbolj zdravi in odporni. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo bolniki v okolico s kašljanjem, kihanjem in govorjenjem. Prenaša se tudi neposredno oziroma s posrednim stikom preko kljuk, z rokovanjem in podobno. Z virusom se lahko okužimo z vdihom okuženega zraka skozi nos ali usta, lahko se okužimo tudi prek očesne sluznice. Zato si redno umivajte in razkužujte roke, tudi v zimskih mesecih pa se s prijatelji srečujte raje v zunanjih, kot notranjih prostorih. Še posebej, če imate otroke. V času sezonske gripe se izogibajte nakupovalnim središčem, kino dvoranam in podobnim krajem, kjer bolni ljudje kašljajo, kihajo in s tem prenašajo virus naokoli. Bodite tudi sami odgovorni do drugih. Če zbolite za gripo, ostanite doma. Nikar pa bolni ne hodite na obiske k starejšim, h korničnim bolnikom ali malim otrokom, saj je pri njih potek bolezni lahko še hujši.
Začelo se je cepljenje za sezonsko gripo
V tem času se začenja cepljenje proti sezonski gripi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporočajo zlasti ogroženim skupinam: starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, ljudem, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje ter zdravstvenim in drugim delavcem, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. “Cepljenje je smiselno opraviti vsako leto še pred začetkom zime in obdobjem kroženja virusov. V primerjavi z drugimi državami je precepljenosti proti gripi v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji,” opozarjajo.
Na NIJZ pravijo, da se virusi gripe stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. “Čeprav cepivo ne prepreči vseh primerov gripe, vseeno predstavlja najboljšo obrambo pred boleznijo. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka,” dodajajo. Cepiti se je potrebno vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Uspešnost cepiva je odvisna predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki krožijo, s tistimi, ki so v cepivu. Podatki vsakoletih študij kažejo, da cepivo prepreči gripo pri 50–90 odstotkih zdravih odraslih, mlajših od 65 let, in prepreči hospitalizacijo zaradi pljučnice in gripe pri 30–70 odstotkih cepljenih starejših osebah in kroničnih bolnikih . “Cepiti se nesmejo cepiti osebe, ki so kdaj imele resno alergično reakcijo na cepivo proti gripi ali katerokoli snov, ki je lahko prisotna v cepivu v sledovih, npr. jajčne beljakovine in osebe, ki prebolevajo akutno bolezen z visoko telesno temperature,” opozarjajo na Inštitutu.
Zgodovina smrtonosnih pandemij
Vsake toliko se pojavi tudi nova pandemija gripe, ki jo povzroči nastanek novega seva, na katerega ljudje še nismo odporni. Svetovna zdravstvena organizacija WHO je glede na naravo virusa prepričana, da se pandemije občasno pojavljajo in se bodo še naprej dogajale. Za padnemije je značilna hitrost, s katero se širi, saj se hitro prenašajo in človeka na človeka, iz kraja v kraj in iz celine na celino. Največji vpliv na širjenje okužbe imajo v zadnjem času pogosta potovanja, gripa pa je sicer zelo nalezljiva, saj se prenaša s kašljanjem in kihanjem. Pred kratkim smo bili priča ptičji gripi, kasneje pa prašičji gripi. Pred njima, pa so kosile še številne druge.
V prejšnjem stoletju so se zgodile tri velike pandemije gripe. Prva je bila španska gripa, ki je množično kosila leta 1918. Razširila se je zelo hitro, po nekaterih ocenah se je z njo okužilo kar 40 odstotvov celotnega prebivalstva. Zaradi nje je umrlo več kot petdeset milijonov ljudi, starejših, mlajših, revnih in bogatejših. Čez manj kot tri desetletja ji je sledila azijska gripa, za katero je po nekaterih ocenah umrlo toliko ljudi, kot jih prebiva v naši državi. Leta 1968 je med prebivalstvom pobijala hongkoška gripa, za katero je umrlo okoli 700.000 ljudi.
