Kumkvat – vzgojite ga lahko tudi sami

Kumkvat, znan tudi kot fortunella, je majhen citrus, ki prihaja iz Kitajske in je zaradi svojega izgleda, okusa ter edinstvenih lastnosti in zdravilnih učinkov vse bolj priljubljen tudi pri nas.

Od kje kumkvat sploh prihaja?

Kumkvat izvira iz jugovzhodne Azije in je bil prvič omenjen v kitajski literaturi v 12. stoletju. Sadež se je postopoma razširil po Aziji, nato pa je v 19. stoletju našel pot tudi v Evropo in Ameriko. Zanimivo je, da za razliko od večine drugih citrusov, pripada rodu Fortunella, ime pa je dobil po angleškem botaniku Robertu Fortune, ki je sadež prinesel na Zahod.

Koristi za zdravje

Kumkvat ni le okusen, ampak tudi izjemno zdrav sadež. Je bogat vir vitamina C, ki je ključen za krepitev imunskega sistema, poleg tega pa vsebuje tudi vlaknine, ki so pomembne za našo dobro prebavo, v njem pa najdemo tudi antioksidante.

Kako uporabljati in uživati kumkvat

Ena od posebnosti kumkvata je, da se lahko uživa cel sadež, skupaj z lupino, ki je sladka, medtem ko je notranjost sadeža kiselkasta. To ustvarja zanimivo kombinacijo okusov, zato je lahko odličen dodatek k različnim jedem.

Uživate lahko svežega, ga dodate v solate ali uporabite kot dekoracijo in okusen dodatek k različnim jedem. Sveži kumkvati so odlični tudi v sadnih solatah, kjer njihova edinstvena aroma pride še posebej do izraza.

Kumkvat lahko uporabite tudi v kuhinji. Odličen je za pripravo marmelad, sirupov in likerjev. Prav tako ga lahko kandirate ali dodate v različne vrste peciv. Prav tako se odlično poda k mesnim jedem, kjer lahko njegova kislost izboljša okus in dodaja svežino.

Ali lahko kumkvat posadimo tudi pri nas?

Na trgovskih policah se počasi že veča izbira zdravih citrusov, ki nam bodo s svojimi dišavami in okusi popestrili hladne dni. Žal doma zardai hladnejše zime ne moremo vzgajati pomaranč. Razen v najtoplejših slovenskih krajih, bodo neuspešno uspevale tudi mandarine. Čisto vsak pa ima lahko malo drevesce kumkvata, okusnega in zdravega sadeža, ki ga pojemo z lupino vred.

V drevesnicah in nekaterih cvetličarnah lahko kupite čisto majhno ali že večje drevo, ki običajno zraste v višino do štiri metre. V krajih, kjer kumkvat domuje, so drevesa višja, tudi do osem metrov. Pri nas jih lahko zunaj sadijo le v najtoplejših krajih, saj praviloma prezimi do minus pet stopinj Celzija. Nekatere sorte so trpežnejše in prenesejo tudi krajša obdobja, ko se temperatura spusti do minus deset stopinj Celzija. Sicer pa drevo sadimo v večji lonec, ki ga čez zimo premaknemo v notranje prostore.

PREBERITE TUDI

Strokovnjaki opozarjajo: 3 načini, kako lahko kurkuma vpliva na zdravila

Rast in pogoji za uspevanje

Kumkvat raste počasi, je prečudovito zimzeleno drevo. Njegovi listi so bleščeči, beli zvezdasti cvetovi pa omamno dišijo. Kumkvat cveti poleti, iz cvetov pa se razvijejo odlični sadeži, ki izgledajo kot majcene pomaranče ali mandarine. Najpogostejši so ovalne oblike, poznamo tudi sorte, ki imajo plodove okrogle oblike. Ko so kumkvati zreli, se obarvajo v rumeno oziroma oranžno bravo. Pojemo jih cele, z lupino vred. Lupina je sladka in najboljši del sadeža. Znotraj je nekoliko kisel, pogosto ima tudi koščice.

Ko kupite drevo, ga presadite v čim večjo glineno ali leseno posodo. Kumkvat ne mara premokre zemlje, zato mora biti posoda dobro prepustna. Zalivamo ga le malo, saj je navajen sušnih tal. Če ga boste pretirano zalivali, bo hitro zgnil. Postaviti ga moramo na sončno lego, saj potrebuje veliko svetlobe, ne smemo pa ga imeti na prepihu. Izberite dobro zemljo, saj najbolje raste v rahli zemlji, ki bo dobro prepuščala vodo in je bogata s huminskimi snovmi.

Ko bodo dnevi zanj premrzli, ga premaknemo v notranjost, a ne v ogrevane prostore. Naj bo v hladnem prezimovalnem mestu, kjer si bo lahko privoščil zimski počitek. Pozimi ga zalivamo še manj, spomladi pa mu porežemo poškodovane poganjke in ga postavimo na staro sončno mesto. Če boste kumkvat kupili v zimskem času, bo imel naravno zrele plodove in jih boste lahko takoj poskusili.

Kumkvat tudi kot odličen liker

Lahko pa se sprehodite do bolje založene trgovine, kjer vse pogosteje najdemo tudi majhne sadeže. Kumkvat sicer izvira iz Kitajske, v katonščini pa njegovo ime pomeni zlato pomarančo. V krajih, kjer je rastlina domača, se lupina sadeža obarva tudi v oranžno bravo. V Evropi najuspešnejše uspeva v Grčiji in Španiji, kjer ga gojijo tudi za izdelavo okusnega kumkvatovega likerja.

Liker lahko izdelate tudi sami, za tri litre likerja potrebujete pol kilograma kumkvatov, dva vinilijeva stroke, 250 gramov sladkorja, žličko pimenta, cimetovo plačko, žlico nageljnovih žbic, lupino domačih limon in liter vinjaka ali konjaka. Sadeže dobro operemo, prebodemo in prelijemo z vrelo vodo. Nato plodove damo v kozarec za vlaganje, med sadeže pa porazdelimo še sladkor, nageljnove žbice, vanilijeve stroke, piment, cimet, limonino lupino in žganje. Kozarec dobro zapremo in ga postavimo na sonce za dva meseca. Po dveh mesecih sladek liker precedimo v steklenico, za dekoracijo lahko pustimo še nekaj sadežev.

Kumkvat je tako kot pomaranča ali mandarina zdrav, saj vsebuje veliko vitamina C in mineralov. Poleg likerja lahko izdelujemo iz njih tudi marmalade, džeme in sladice, pogosto jih uporabljajo tudi za kuhanje, kot dodatek k mesnim omakam. Lahko jih narežemo na majhne kolobarje in dodamo solati, ali pa za okras k sladicam ali pijačam.