Kumkvat, znan tudi kot fortunella je eden tistih sadežev, ki jih pogosto opazimo šele, ko se pojavijo na trgovskih policah pozimi ali kot okrasna rastlina v loncu. Majhen, ovalen, živahno oranžen in na videz podoben mini pomaranči. Marsikdo ga kupi iz radovednosti, nato pa obstane pri vprašanju, kaj z njim sploh početi in zakaj ima tako nenavaden okus. Ravno ta posebnost pa je razlog, da kumkvat že dolgo velja za sadež, ki presega zgolj dekorativno vlogo.
Ključni poudarki:
- Kumkvat je poseben citrus, pri katerem uživamo tudi lupino, meso pa ostane izrazito kislo.
- Kumkvat je bogat z vitaminom C, vlakninami in antioksidanti, ki krepijo imunski sistem in podpirajo prebavo.
- Najpogosteje se pojavlja pozimi, ko dozori in je najbolj aromatičen.
- Lahko ga gojimo v loncu; potrebuje sončno lego, dobro odcedno zemljo in zaščito pred mrazom.
Od kje kumkvat sploh prihaja?
Kumkvat izvira iz jugovzhodne Azije in je bil prvič omenjen v kitajski literaturi v 12. stoletju. Sadež se je postopoma razširil po Aziji, nato pa je v 19. stoletju našel pot tudi v Evropo in Ameriko. Zanimivo je, da za razliko od večine drugih citrusov, pripada rodu Fortunella, ime pa je dobil po angleškem botaniku Robertu Fortune, ki je sadež prinesel na Zahod.
Koristi za zdravje
Kumkvat ni le okusen, ampak tudi izjemno zdrav sadež. Je bogat vir vitamina C, ki je ključen za krepitev imunskega sistema, poleg tega pa vsebuje tudi vlaknine, ki so pomembne za našo dobro prebavo, v njem pa najdemo tudi antioksidante.
Kako uporabljati in uživati kumkvat
Ena od posebnosti kumkvata je, da se lahko uživa cel sadež, skupaj z lupino, ki je sladka, medtem ko je notranjost sadeža kiselkasta. To ustvarja zanimivo kombinacijo okusov, zato je lahko odličen dodatek k različnim jedem.
Uživate lahko svežega, ga dodate v solate ali uporabite kot dekoracijo in okusen dodatek k različnim jedem. Sveži sadeži so odlični tudi v sadnih solatah, kjer njihova edinstvena aroma pride še posebej do izraza.
Kumkvat lahko uporabite tudi v kuhinji. Odličen je za pripravo marmelad, sirupov in likerjev. Prav tako ga lahko kandirate ali dodate v različne vrste peciv. Prav tako se odlično poda k mesnim jedem, kjer lahko njegova kislost izboljša okus in dodaja svežino.
Uporaba kumkvata v kuhinji
Kumkvat je vsestranski sadež, čeprav se pogosto uporablja precej omejeno. Najbolj znan je v predelanih oblikah, saj njegova kislina in aroma lepo prideta do izraza pri toplotni obdelavi.
Pogosto se uporablja:
- za marmelade in džeme
- za kandiranje
- v sirupih in likerjih
- kot dodatek sladicam
- v kombinaciji z mesnimi jedmi
Dobro se ujame tudi s čokolado, oreščki in začimbami, kot sta cimet in ingver.
Zakaj ima kumkvat pozimi poseben pomen
Pozimi, ko je izbira svežega sadja manj raznolika, kumkvat izstopa kot zanimiva alternativa. Zaradi izrazitega okusa ga običajno ne uživamo v velikih količinah, temveč kot dodatek ali poudarek.
Poleg tega njegova svetla barva in aromatična lupina delujeta osvežujoče v času, ko prevladujejo težje, bolj nasitne jedi. Prav zato se pogosto pojavlja v zimskih receptih in prazničnih jedeh.
Kumkvat kot rastlina v loncu
Kumkvat je priljubljen tudi kot lončnica. Zaradi svoje kompaktne rasti in dekorativnih plodov je primeren za svetle notranje prostore ali zaščitene balkone.
Za uspešno rast potrebuje:
- veliko svetlobe
- zmeren, a reden režim zalivanja
- dobro odcedno zemljo
- zaščito pred prepihom in mrazom
Pozimi je pomembno, da rastlina ne stoji preblizu radiatorja, saj suh zrak in toplota lahko povzročita odpadanje listov ali plodov.
Pogoste napake pri ravnanju s kumkvatom
Pri kumkvatu se pogosto pojavljajo enake napake kot pri drugih citrusih v loncu. Najpogostejša je pretirano zalivanje v hladnejšem delu leta, ko rastlina porabi manj vode.
Druga pogosta napaka je postavitev na premalo svetlo mesto. Preživi sicer tudi v slabših svetlobnih pogojih, vendar bo v takem primeru slabše cvetel in redkeje obrodil.
Pomembno je tudi, da se rastlina postopno prilagodi na spremembe okolja, zlasti ob prenosu iz zunanjega prostora v notranjost.
Kako shranjevati kumkvat
Svež kumkvat lahko v hladilniku zdrži več dni, včasih tudi do dva tedna, če je pravilno shranjen. Najbolje ga je hraniti v zračnem predalu in ga pred uporabo dobro oprati, saj uživamo tudi lupino.
Če ga ne nameravamo porabiti takoj, je dobra možnost tudi predelava v marmelado ali sirup, kjer pride njegova aroma še posebej do izraza.
Ali lahko kumkvat posadimo tudi pri nas?
Na trgovskih policah se počasi že veča izbira zdravih citrusov, ki nam bodo s svojimi dišavami in okusi popestrili hladne dni. Žal doma zardai hladnejše zime ne moremo vzgajati pomaranč. Razen v najtoplejših slovenskih krajih, bodo neuspešno uspevale tudi mandarine. Čisto vsak pa ima lahko malo drevesce kumkvata, okusnega in zdravega sadeža, ki ga pojemo z lupino vred.
V drevesnicah in nekaterih cvetličarnah lahko kupite čisto majhno ali že večje drevo, ki običajno zraste v višino do štiri metre. V krajih, kjer kumkvat domuje, so drevesa višja, tudi do osem metrov. Pri nas jih lahko zunaj sadijo le v najtoplejših krajih, saj praviloma prezimi do minus pet stopinj Celzija. Nekatere sorte so trpežnejše in prenesejo tudi krajša obdobja, ko se temperatura spusti do minus deset stopinj Celzija. Sicer pa drevo sadimo v večji lonec, ki ga čez zimo premaknemo v notranje prostore.
Rast in pogoji za uspevanje
Kumkvat raste počasi, je prečudovito zimzeleno drevo. Njegovi listi so bleščeči, beli zvezdasti cvetovi pa omamno dišijo. Kumkvat cveti poleti, iz cvetov pa se razvijejo odlični sadeži, ki izgledajo kot majcene pomaranče ali mandarine. Najpogostejši so ovalne oblike, poznamo tudi sorte, ki imajo plodove okrogle oblike. Ko so sadeži zreli, se obarvajo v rumeno oziroma oranžno bravo. Pojemo jih cele, z lupino vred. Lupina je sladka in najboljši del sadeža. Znotraj je nekoliko kisel, pogosto ima tudi koščice.
Ko kupite drevo, ga presadite v čim večjo glineno ali leseno posodo. Kumkvat ne mara premokre zemlje, zato mora biti posoda dobro prepustna. Zalivamo ga le malo, saj je navajen sušnih tal. Če ga boste pretirano zalivali, bo hitro zgnil. Postaviti ga moramo na sončno lego, saj potrebuje veliko svetlobe, ne smemo pa ga imeti na prepihu. Izberite dobro zemljo, saj najbolje raste v rahli zemlji, ki bo dobro prepuščala vodo in je bogata s huminskimi snovmi.
Ko bodo dnevi zanj premrzli, ga premaknemo v notranjost, a ne v ogrevane prostore. Naj bo v hladnem prezimovalnem mestu, kjer si bo lahko privoščil zimski počitek. Pozimi ga zalivamo še manj, spomladi pa mu porežemo poškodovane poganjke in ga postavimo na staro sončno mesto. Če boste kumkvat kupili v zimskem času, bo imel naravno zrele plodove in jih boste lahko takoj poskusili.
Kumkvat tudi kot odličen liker
Lahko pa se sprehodite do bolje založene trgovine, kjer vse pogosteje najdemo tudi majhne sadeže. Kumkvat sicer izvira iz Kitajske, v katonščini pa njegovo ime pomeni zlato pomarančo. V krajih, kjer je rastlina domača, se lupina sadeža obarva tudi v oranžno bravo. V Evropi najuspešnejše uspeva v Grčiji in Španiji, kjer ga gojijo tudi za izdelavo okusnega kumkvatovega likerja.
Liker lahko izdelate tudi sami, za tri litre likerja potrebujete pol kilograma kumkvatov, dva vinilijeva stroke, 250 gramov sladkorja, žličko pimenta, cimetovo plačko, žlico nageljnovih žbic, lupino domačih limon in liter vinjaka ali konjaka. Sadeže dobro operemo, prebodemo in prelijemo z vrelo vodo. Nato plodove damo v kozarec za vlaganje, med sadeže pa porazdelimo še sladkor, nageljnove žbice, vanilijeve stroke, piment, cimet, limonino lupino in žganje. Kozarec dobro zapremo in ga postavimo na sonce za dva meseca. Po dveh mesecih sladek liker precedimo v steklenico, za dekoracijo lahko pustimo še nekaj sadežev.
Kumkvat je tako kot pomaranča ali mandarina zdrav, saj vsebuje veliko vitamina C in mineralov. Poleg likerja lahko izdelujemo iz njih tudi marmalade, džeme in sladice, pogosto jih uporabljajo tudi za kuhanje, kot dodatek k mesnim omakam. Lahko jih narežemo na majhne kolobarje in dodamo solati, ali pa za okras k sladicam ali pijačam.
Preberite tudi:
- Presenetljiv trik: Tako enostavno lahko vzgojite čajoto iz kupljenega sadeža
- To je najboljši čas za obiranje kakija – tako bodo sadeži najbolj sladki in obstojni
