Prihajamo v sezono smrtonosne gripe

    Vsak se je že srečal z gripo, pogosto jo smatramo za nenevarno virusno okužbo, ki pride in gre. Včasih pusti resne posledice, tudi smrt. Skozi človeško zgodovino poznamo tudi veliko primerov pandemije gripe, za katero so množično zbolevali in umirali mladi in stari. Sezonska gripa je nevarnejša od navadnega prehlada in lahko vodi tudi do smrti starejši oseb in tistih, ki so dojemljivi za druge bolezni ali so kronično bolni. Samo v Veliki Britaniji po javno dostopnih podatkih je izbruh sezonske gripe med letoma 1999 in 2000 terjal skoraj 20.000 življenj. Za Slovenijo teh podatkov nimamo, saj kot vzrok bolezni navadno pripišejo drugo, osnovno bolezen.

    gripa

    Naravno nad gripo

    Največ kar lahko naredite za preprčitev okužbe z gripo, sta higiena in izogibanje prostorom, kjer so potencialno okuženi. Ko vas virus enkrat napade, je sicer pomembna odpornost organizma, a v posteljo položi tudi tiste, ki so najbolj zdravi in odporni. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo bolniki v okolico s kašljanjem, kihanjem in govorjenjem. Prenaša se tudi neposredno oziroma s posrednim stikom preko kljuk, z rokovanjem in podobno. Z virusom se lahko okužimo z vdihom okuženega zraka skozi nos ali usta, lahko se okužimo tudi prek očesne sluznice. Zato si redno umivajte in razkužujte roke, tudi v zimskih mesecih pa se s prijatelji srečujte raje v zunanjih, kot notranjih prostorih. Še posebej, če imate otroke. V času sezonske gripe se izogibajte nakupovalnim središčem, kino dvoranam in podobnim krajem, kjer bolni ljudje kašljajo, kihajo in s tem prenašajo virus naokoli. Bodite tudi sami odgovorni do drugih. Če zbolite za gripo, ostanite doma. Nikar pa bolni ne hodite na obiske k starejšim, h korničnim bolnikom ali malim otrokom, saj je pri njih potek bolezni lahko še hujši.

    PREBERITE TUDI:  Ne dovolite, da vam mraz pride do živega

    Začelo se je cepljenje za sezonsko gripo

    V tem času se začenja cepljenje proti sezonski gripi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporočajo zlasti ogroženim skupinam: starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, ljudem, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje ter zdravstvenim in drugim delavcem, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. “Cepljenje je smiselno opraviti vsako leto še pred začetkom zime in obdobjem kroženja virusov. V primerjavi z drugimi državami je precepljenosti proti gripi v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji,” opozarjajo.

    Na NIJZ pravijo, da se virusi gripe stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. “Čeprav cepivo ne prepreči vseh primerov gripe, vseeno predstavlja najboljšo obrambo pred boleznijo. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka,” dodajajo. Cepiti se je potrebno vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Uspešnost cepiva je odvisna predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki krožijo, s tistimi, ki so v cepivu. Podatki vsakoletih študij kažejo, da cepivo prepreči gripo pri 50–90 odstotkih zdravih odraslih, mlajših od 65 let, in prepreči hospitalizacijo zaradi pljučnice in gripe pri 30–70 odstotkih cepljenih starejših osebah in kroničnih bolnikih . “Cepiti se ne smejo cepiti osebe, ki so kdaj imele resno alergično reakcijo na cepivo proti gripi ali katerokoli snov, ki je lahko prisotna v cepivu v sledovih, npr. jajčne beljakovine in osebe, ki prebolevajo akutno bolezen  z visoko telesno temperature,” opozarjajo na Inštitutu.

    PREBERITE TUDI:  Zamašen nos - pomagajmo si z naravnimi pripravki

    Zgodovina smrtonosnih pandemij

    Vsake toliko se pojavi tudi nova pandemija gripe, ki jo povzroči nastanek novega seva, na katerega ljudje še nismo odporni. Svetovna zdravstvena organizacija WHO je glede na naravo virusa prepričana, da se pandemije občasno pojavljajo in se bodo še naprej dogajale. Za padnemije je značilna hitrost, s katero se širi, saj se hitro prenašajo in človeka na človeka, iz kraja v kraj in iz celine na celino. Največji vpliv na širjenje okužbe imajo v zadnjem času pogosta potovanja, gripa pa je sicer zelo nalezljiva, saj se prenaša s kašljanjem in kihanjem. Pred kratkim smo bili priča ptičji gripi, kasneje pa prašičji gripi. Pred njima, pa so kosile še številne druge.

    V prejšnjem stoletju so se zgodile tri velike pandemije gripe. Prva je bila španska gripa, ki je množično kosila leta 1918. Razširila se je zelo hitro, po nekaterih ocenah se je z njo okužilo kar 40 odstotvov celotnega prebivalstva. Zaradi nje je umrlo več kot petdeset milijonov ljudi, starejših, mlajših, revnih in bogatejših. Čez manj kot tri desetletja ji je sledila azijska gripa, za katero je po nekaterih ocenah umrlo toliko ljudi, kot jih prebiva v naši državi. Leta 1968 je med prebivalstvom pobijala hongkoška gripa, za katero je umrlo okoli 700.000 ljudi.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte