Vsak se je ลพe sreฤal z gripo, pogosto jo smatramo za nenevarno virusno okuลพbo, ki pride in gre. Vฤasih pusti resne posledice, tudi smrt. Skozi ฤloveลกko zgodovino poznamo tudi veliko primerov pandemije gripe, za katero so mnoลพiฤno zbolevali in umirali mladi in stari. Sezonska gripa je nevarnejลกa od navadnega prehlada in lahko vodi tudi do smrti starejลกi oseb in tistih, ki so dojemljivi za druge bolezni ali so kroniฤno bolni. Samo v Veliki Britaniji po javno dostopnih podatkih je izbruh sezonske gripe med letoma 1999 in 2000 terjal skoraj 20.000 ลพivljenj. Za Slovenijo teh podatkov nimamo, saj kot vzrok bolezni navadno pripiลกejo drugo, osnovno bolezen.
Naravno nad gripo
Najveฤ kar lahko naredite za preprฤitev okuลพbe z gripo, sta higiena in izogibanje prostorom, kjer so potencialno okuลพeni. Ko vas virus enkrat napade, je sicer pomembna odpornost organizma, a v posteljo poloลพi tudi tiste, ki so najbolj zdravi in odporni. Virus se prenaลกa s kuลพnimi kapljicami, ki jih razลกirjajo bolniki v okolico s kaลกljanjem, kihanjem in govorjenjem. Prenaลกa se tudi neposredno oziroma s posrednim stikom preko kljuk, z rokovanjem in podobno. Z virusom se lahko okuลพimo z vdihom okuลพenega zraka skozi nos ali usta, lahko se okuลพimo tudi prek oฤesne sluznice. Zato si redno umivajte in razkuลพujte roke, tudi v zimskih mesecih pa se s prijatelji sreฤujte raje v zunanjih, kot notranjih prostorih. ล e posebej, ฤe imate otroke. V ฤasu sezonske gripe se izogibajte nakupovalnim srediลกฤem, kino dvoranam in podobnim krajem, kjer bolni ljudje kaลกljajo, kihajo in s tem prenaลกajo virus naokoli. Bodite tudi sami odgovorni do drugih. ฤe zbolite za gripo, ostanite doma. Nikar pa bolni ne hodite na obiske k starejลกim, h korniฤnim bolnikom ali malim otrokom, saj je pri njih potek bolezni lahko ลกe hujลกi.
Zaฤelo se je cepljenje za sezonsko gripo
V tem ฤasu se zaฤenja cepljenje proti sezonski gripi. Na Nacionalnem inลกtitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporoฤajo zlasti ogroลพenim skupinam: starejลกim od 65 let, kroniฤnim bolnikom in njihovim druลพinskim ฤlanom, ljudem, ki ฤakajo na sprejeme na bolniลกniฤno zdravljenje ter zdravstvenim in drugim delavcem, ki so pomembni za delovanje razliฤnih dejavnosti. โCepljenje je smiselno opraviti vsako leto ลกe pred zaฤetkom zime in obdobjem kroลพenja virusov. V primerjavi z drugimi drลพavami je precepljenosti proti gripi v Sloveniji med najniลพjimi v Evropski uniji,โ opozarjajo.
Na NIJZ pravijo, da se virusi gripe stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ลกฤiti proti virusom, ki bodo predvidoma kroลพili v prihajajoฤi sezoni. โฤeprav cepivo ne prepreฤi vseh primerov gripe, vseeno predstavlja najboljลกo obrambo pred boleznijo. Zaลกฤita se vzpostavi pribliลพno dva tedna po cepljenju in traja veฤ mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko ลพe prenizka,โ dodajajo. Cepiti se je potrebno vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajลกe od devet let, ki se prviฤ cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Uspeลกnost cepiva je odvisna predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki kroลพijo, s tistimi, ki so v cepivu. Podatki vsakoletih ลกtudij kaลพejo, da cepivo prepreฤi gripo pri 50โ90 odstotkih zdravih odraslih, mlajลกih od 65 let, in prepreฤi hospitalizacijo zaradi pljuฤnice in gripe pri 30โ70 odstotkih cepljenih starejลกih osebah in kroniฤnih bolnikih . โCepiti se neย smejo cepiti osebe, ki so kdaj imele resno alergiฤno reakcijo na cepivo proti gripi ali katerokoli snov, ki je lahko prisotna v cepivu v sledovih, npr. jajฤne beljakovine in osebe, ki prebolevajo akutno bolezenย z visoko telesno temperature,โ opozarjajo na Inลกtitutu.
Zgodovina smrtonosnih pandemij
Vsake toliko se pojavi tudi nova pandemija gripe, ki jo povzroฤi nastanek novega seva, na katerega ljudje ลกe nismo odporni. Svetovna zdravstvena organizacija WHO je glede na naravo virusa prepriฤana, da se pandemije obฤasno pojavljajo in se bodo ลกe naprej dogajale. Za padnemije je znaฤilna hitrost, s katero se ลกiri, saj se hitro prenaลกajo in ฤloveka na ฤloveka, iz kraja v kraj in iz celine na celino. Najveฤji vpliv na ลกirjenje okuลพbe imajo v zadnjem ฤasu pogosta potovanja, gripa pa je sicer zelo nalezljiva, saj se prenaลกa s kaลกljanjem in kihanjem. Pred kratkim smo bili priฤa ptiฤji gripi, kasneje pa praลกiฤji gripi. Pred njima, pa so kosile ลกe ลกtevilne druge.
V prejลกnjem stoletju so se zgodile tri velike pandemije gripe. Prva je bila ลกpanska gripa, ki je mnoลพiฤno kosila leta 1918. Razลกirila se je zelo hitro, po nekaterih ocenah se je z njo okuลพilo kar 40 odstotvov celotnega prebivalstva. Zaradi nje je umrlo veฤ kot petdeset milijonov ljudi, starejลกih, mlajลกih, revnih in bogatejลกih. ฤez manj kot tri desetletja ji je sledila azijska gripa, za katero je po nekaterih ocenah umrlo toliko ljudi, kot jih prebiva v naลกi drลพavi. Leta 1968 je med prebivalstvom pobijala hongkoลกka gripa, za katero je umrlo okoli 700.000 ljudi.