DomovZdravje & prehranaPrihajamo v sezono smrtonosne gripe

Prihajamo v sezono smrtonosne gripe

Vsak se je ลพe sreฤal z gripo, pogosto jo smatramo za nenevarno virusno okuลพbo, ki pride in gre. Vฤasih pusti resne posledice, tudi smrt. Skozi ฤloveลกko zgodovino poznamo tudi veliko primerov pandemije gripe, za katero so mnoลพiฤno zbolevali in umirali mladi in stari. Sezonska gripa je nevarnejลกa od navadnega prehlada in lahko vodi tudi do smrti starejลกi oseb in tistih, ki so dojemljivi za druge bolezni ali so kroniฤno bolni. Samo v Veliki Britaniji po javno dostopnih podatkih je izbruh sezonske gripe med letoma 1999 in 2000 terjal skoraj 20.000 ลพivljenj. Za Slovenijo teh podatkov nimamo, saj kot vzrok bolezni navadno pripiลกejo drugo, osnovno bolezen.

gripa

Naravno nad gripo

Najveฤ kar lahko naredite za preprฤitev okuลพbe z gripo, sta higiena in izogibanje prostorom, kjer so potencialno okuลพeni. Ko vas virus enkrat napade, je sicer pomembna odpornost organizma, a v posteljo poloลพi tudi tiste, ki so najbolj zdravi in odporni. Virus se prenaลกa s kuลพnimi kapljicami, ki jih razลกirjajo bolniki v okolico s kaลกljanjem, kihanjem in govorjenjem. Prenaลกa se tudi neposredno oziroma s posrednim stikom preko kljuk, z rokovanjem in podobno. Z virusom se lahko okuลพimo z vdihom okuลพenega zraka skozi nos ali usta, lahko se okuลพimo tudi prek oฤesne sluznice. Zato si redno umivajte in razkuลพujte roke, tudi v zimskih mesecih pa se s prijatelji sreฤujte raje v zunanjih, kot notranjih prostorih. ล e posebej, ฤe imate otroke. V ฤasu sezonske gripe se izogibajte nakupovalnim srediลกฤem, kino dvoranam in podobnim krajem, kjer bolni ljudje kaลกljajo, kihajo in s tem prenaลกajo virus naokoli. Bodite tudi sami odgovorni do drugih. ฤŒe zbolite za gripo, ostanite doma. Nikar pa bolni ne hodite na obiske k starejลกim, h korniฤnim bolnikom ali malim otrokom, saj je pri njih potek bolezni lahko ลกe hujลกi.

Zaฤelo se je cepljenje za sezonsko gripo

V tem ฤasu se zaฤenja cepljenje proti sezonski gripi. Na Nacionalnem inลกtitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporoฤajo zlasti ogroลพenim skupinam: starejลกim od 65 let, kroniฤnim bolnikom in njihovim druลพinskim ฤlanom, ljudem, ki ฤakajo na sprejeme na bolniลกniฤno zdravljenje ter zdravstvenim in drugim delavcem, ki so pomembni za delovanje razliฤnih dejavnosti. โ€œCepljenje je smiselno opraviti vsako leto ลกe pred zaฤetkom zime in obdobjem kroลพenja virusov. V primerjavi z drugimi drลพavami je precepljenosti proti gripi v Sloveniji med najniลพjimi v Evropski uniji,โ€ opozarjajo.

Na NIJZ pravijo, da se virusi gripe stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ลกฤiti proti virusom, ki bodo predvidoma kroลพili v prihajajoฤi sezoni. โ€œฤŒeprav cepivo ne prepreฤi vseh primerov gripe, vseeno predstavlja najboljลกo obrambo pred boleznijo. Zaลกฤita se vzpostavi pribliลพno dva tedna po cepljenju in traja veฤ mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko ลพe prenizka,โ€ dodajajo. Cepiti se je potrebno vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajลกe od devet let, ki se prviฤ cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Uspeลกnost cepiva je odvisna predvsem od starosti in imunske sposobnosti prejemnika cepiva ter od podobnosti virusov, ki kroลพijo, s tistimi, ki so v cepivu. Podatki vsakoletih ลกtudij kaลพejo, da cepivo prepreฤi gripo pri 50โ€“90 odstotkih zdravih odraslih, mlajลกih od 65 let, in prepreฤi hospitalizacijo zaradi pljuฤnice in gripe pri 30โ€“70 odstotkih cepljenih starejลกih osebah in kroniฤnih bolnikih . โ€œCepiti se neย smejo cepiti osebe, ki so kdaj imele resno alergiฤno reakcijo na cepivo proti gripi ali katerokoli snov, ki je lahko prisotna v cepivu v sledovih, npr. jajฤne beljakovine in osebe, ki prebolevajo akutno bolezenย  z visoko telesno temperature,โ€ opozarjajo na Inลกtitutu.

Zgodovina smrtonosnih pandemij

Vsake toliko se pojavi tudi nova pandemija gripe, ki jo povzroฤi nastanek novega seva, na katerega ljudje ลกe nismo odporni. Svetovna zdravstvena organizacija WHO je glede na naravo virusa prepriฤana, da se pandemije obฤasno pojavljajo in se bodo ลกe naprej dogajale. Za padnemije je znaฤilna hitrost, s katero se ลกiri, saj se hitro prenaลกajo in ฤloveka na ฤloveka, iz kraja v kraj in iz celine na celino. Najveฤji vpliv na ลกirjenje okuลพbe imajo v zadnjem ฤasu pogosta potovanja, gripa pa je sicer zelo nalezljiva, saj se prenaลกa s kaลกljanjem in kihanjem. Pred kratkim smo bili priฤa ptiฤji gripi, kasneje pa praลกiฤji gripi. Pred njima, pa so kosile ลกe ลกtevilne druge.

V prejลกnjem stoletju so se zgodile tri velike pandemije gripe. Prva je bila ลกpanska gripa, ki je mnoลพiฤno kosila leta 1918. Razลกirila se je zelo hitro, po nekaterih ocenah se je z njo okuลพilo kar 40 odstotvov celotnega prebivalstva. Zaradi nje je umrlo veฤ kot petdeset milijonov ljudi, starejลกih, mlajลกih, revnih in bogatejลกih. ฤŒez manj kot tri desetletja ji je sledila azijska gripa, za katero je po nekaterih ocenah umrlo toliko ljudi, kot jih prebiva v naลกi drลพavi. Leta 1968 je med prebivalstvom pobijala hongkoลกka gripa, za katero je umrlo okoli 700.000 ljudi.

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJล E