Rožmarin se za lajšanje prebavnih težav in za pomiritev živcev uporablja že stoletja. Je zdravilna rastlina, ki ji pripisujejo blagodejne učinke tudi pri izgorelosti in onemoglosti, pri nespečnosti in pri nekaterih vrstah migrene. Polega tega je lahko tudi lep in dišeč okras vašega vrta ali terase. Če bi želeli imeti rožmarin na vrtu kot trajnico, je za sajenje zdaj pravi čas.
Za rožmarin potrebujete sončen prostor, prst pa naj bo lahka in dobro odcedna, saj ne mara pretirane vlage. Žal ni pirmeren za vse slovenske kraje, večina sort ne bo preživela na prostem, če se pozimi temperature spustijo pod minus petnajst stopinj Celzija. Če živite v hladnejših predelih, ga zato posadite raje v velik lonec, ki ga čez zimo premaknete v zaščiten prostor. Poleg tega rožmarin ne bo uspeval v pretirano vetrovnem podnebju.
Posadite ga lahko ob meji, saj naredi čudovito živo mejo. Če ga ne boste uporabljali za živo mejo, ga posadite vsaj 1,2 metra narazen. Sicer pa ga lahko posadite malce bolj skupaj, da bo živa meja bolj gosta. Če bi imeli rožmarin le kot okras in za lastno uporabo, sta za štiričlansko družino dovolj že dve sadiki. Ko se rožmarin razraste, je lahko visok tudi 1,8 metra in njegovih vejic ter listkov boste imeli na pretek. Bo pa takšno višino dosegel v milem in toplem podnebju.
Sadike lahko naredite sami
Sadike lahko kupite, lahko pa jih naredite sami, saj se rožmarin razmnožuje tudi s podtaknjenci. Če bi sadike raje naredili sami, počakajte do spomladi in tedaj odrežite 15 centimetrov dolge vrhove stebel. Ko opazite, da so podtaknjenci pognali korenine, jih lahko od pozne pomladi do jeseni posadite v vrt. Če živite v hladnejših predelih države, lahko že zdaj narežete podtaknjence in jih posadite v lončke, da prezimijo v notranjosti. V tem primeru jih postavite ob okno, nekam kjer bo čez dan največ sonca. Če imate prostor, ki ni ogrevan, ga čez zimo dajte raje tja. Rad ima hladnejše noči. Poleg tega pazite, da ga ne boste preveč zalivali. Zalijte ga le tedaj, ko se zemlja že skoraj osuši. Tedaj jih lahko zalijete močno, a vedno počakajte, da se pred ponovnim zalivanjem zemlja osuši. Če boste rožmarin preveč zalivali, bo hitro porjavel. Rožmarin se lahko razmnožuje tudi z grebeničenjem.
Zdravilna moč
Zdravilni čaj iz listov navadnega rožmarina uporabljamo za lajšanje prebavnih težav, kot so denimo slaba prebava in blagi prebavni krči. V tem primeru prelijte žličko posušenih listov rožmarina s skodelico vrele vode in pustite stati okoli petnajst minut. Čaj precedite, sveže pripravljen čaj pa pijte dvakrat ali trikrat na dan. Čaja iz rožmarinovih listov pa ne smete piti, če imate obolenje jeter ali kakšno obolenje žolčnih poti.
S čajem si lahko pomagamo tudi pri bolečinah v sklepih in mišicah ter pri motnjah prekrvavitve. V tem primeru pet žlic posušenih listov prelijte s polovico litra vrele vode. Posodo pustite na ognju še minutko, nato pustite pokrito stati pol ure. Čaj precedite in ga dodajte h kopeli, kjer se namakate petnajst minut. Takšno kopel ob rednih težavah pripravite vsaj enkrat na teden, še bolje pa dvakrat. Poleg tega rožmarinova kopel vzbudi čute in izbistri um. Tople rožmarinove kopeli pa strokovnjaki ne priporočajo osebam, ki imajo oslabljeno delovanje srca ali huda kožna obolenja.
Sami doma lahko naredite tudi olje, ki ga boste uporabili po naporni telesni vadbi za masažo mišic. Z oljem se boste lahko namazali tudi, če imate težave z revmatičnimi obolenji. Rožmarin prelijete s hladnim oljčnim oljem v steklen kozarec in ga postavite na sonce za mesec in pol. Olje nato precedite, hranite ga v temnih steklenicah, ki jih postavite nekam na hladno.