Baobab ali drevo opičjega kruhovca je mogočno drevo, ki ga najdemo v predelih tropske afrike. Ime opičji kruhovec je dobil, ker opice njegov sadež obožujejo in je redno na njihovem jedilniku. Zaradi netipične oblike, jih Angleži imenujejo bottle tree, domačini pa tudi narobe obrnjeno drevo. Njegova krošnja namreč spominja na korenine drevesa. Obstajajo tudi primerki stari več tisočletij, a to zelo težko dokažemo zaradi votlega debla, saj nimajo starostnih obročev. Iz votlih dreves domačini včasih pridobivajo tudi vodo, ki se pogosto nabira v deblu.
Baobab – mogočno drevo z velikimi plodovi
Baobab je mogočen, v višino zraste 30 metrov, njegova krošnja pa je široka tudi deset metrov in več. Največji baobab naj bi imel obseg debla 47 metrov, a je kasneje počil na dva dela. Najstarejši baobab naj bi imel kar šest tisoč let, kar je po mnenju znanstvenikov možno. Sicer pa naj bi bila najstarejša drevesa stara okoli tri tisoč let. Ima čudovite cvetove, ki so lahko beli, rumeni ali oranžni. Barve se tudi prelivajo ena v drugo. Cvetove oprašujejo netopirji, ki velikokrat celo prespijo na teh orjaških drevesih. Po oprašitvi se razvijejo do pol metra veliki rjavi, zeleni ali temni plodovi.
Plodovi so polni semen bogatih z vitamini, semena v sadežu pa so zelo okusna, saj imajo močan okus po karameliziranih hruškah. Sezona za obiranje se prične praviloma v decembru in traja vse do začetka deževne dobe v aprilu. Če sadeža ne oberejo, se kar na drevesu posuši in pade na tla. Domačini iz svežih plodov pripravljajo tudi zdravilen napitek, ki jim krepi imunski sistem. Napitek in sveže sadeže dajejo jesti tudi otrokom, saj pomaga pri rasti kosti in zob. Domačini semena popečejo in jih uporabljajo tudi za napitke, podobne kavi. Koreninice mladih dreves pa kuhajo, z njimi delajo juhe in razno razne okusne jedi.
Baobab prekašal zdravilo Svetovne zdravstvene organizacije
Lupinica zdravilnega ploda je trda in dlakava. Drevo je z dlakami našlo naravno rešitev pred nadležnimi zajedalci. Domačini ga že dolgo uporabljajo kot zdravilni napoj, saj vsebuje veliko C vitamina, riboflavina, ki je zelo pomemben za rast, obnovo živčevja, oči in kože. Vsebuje tudi veliko niacina, linolne kisline, kalcija, kalija, železa in podobno. Domačini z njim zdravijo diarejo in grižo. Prehrana Afričanov je namreč v večini sestavljena iz zelenjave in moke, manjka pa jim proteinov in kalorij, kar pogosto vodi do omenjenih bolezni. Zato je baobab za domačine tako pomemben. Ena izmed študij je dokazala, da je baobab pri zdravljenju teh bolezni dosegel celo boljše rezultate kot zdravilo, ki ga je dala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Znanstveniki predvidevajo, da so za to najverjetneje zaslužene čresovina, sluzi, celuloza in citronska kislina v baobabu. Baobab je tudi antioksidant. Ženske v afriki iz lubja drevesa pridobivajo nekakšen prah, ki ga uporabljajo v kozmetiki, deluje namreč proti gubam.
Moka iz plodov
Tudi v nekaterih slovenskih prodajalnah že najdemo mleto sredico opičjega kruhovca, ki ga prodajajo kot moko oziroma nekakšen sadni prašek. V Evropski uniji se ga namreč lahko prodaja vse od leta 2008 naprej. Poleg številnih zdravilnih učinkov pomaga tudi pri hujšanju, saj pospešuje odvajanje in povečuje količino blata. Poleg tega poveča in podaljša občutek sitosti. Baobab stimulira tudi rast mikroflore v črevesju, kažejo raziskave. Vodotopne snovi v baobabu simulirajo podvajanje bifido bakterije v sistemu. Raziskovalci dokazujejo tudi, da je baobab anti-peretik in analgetik. Anti-peretik pomeni, da je zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature. Če pa imamo normalno telesno temperature, je antiperetik ne bo dodatno znižal. Najbolj znana antiperetika sta aspirin in paracetamol, ki sta prav tako tudi analgetika.
Moko baobaba, ki jo lahko kupite tudi v slovenskih trgovinah pridobivajo iz še zaprtih plodov baobaba. Sredico posušijo znotraj zaprte lupine, tik pred predelavo pa lupino strejo in jo ločijo s sredico. Nato sredico zmeljejo na tak način, da pridobijo ločeno moko, semena pa ostanejo nepoškodovana. Semena uporabljajo za pridelavo zdravilnega olja, nekatera semena pa uporabijo za ponovna sajenje. Poznamo pa tudi baobabe iz Madagaskarja in iz Avstralije, ki se precej razlikujejo od baobaba v centralni Afriki. Povsod pa je to mogočno, zdravilno in od domačinov čaščeno drevo.