“Potrošniške organizacije že nekaj časa opozarjamo, da je razkorak med oglaševano in dejansko porabo goriva pri vožnji z osebnim avtomobilom, prevelik, oglaševana poraba pa zavajajoča,” opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije ZPS. V zadnjih letih se je razlika po njihovih besedah še povečala in lahko doseže tudi več kot petdeset odstotkov. Italijanska potrošniška organizacija Altroconsumo je zato test izvedla v skladu z uradnim protokolom in na enak način kot avtomobilske tovarne. Preverila je resničnost oziroma točnost navedb o porabi pri dveh osebnih avtomobilih: Fiatu Pandi 1.2 in Volkswagnu Golfu 1.6 TDI. Izkazalo se je, da so tudi laboratorijsko izmerjene vrednosti pri obeh avtomobilih za 18 do celo petdeset odstotkov višje od oglaševanih.
“Italijanska potrošniška organizacija je po ustaljenih pravilih, ki veljajo za primerjalna testiranja, anonimno kupila dva avtomobila: Fiata Pando 1.2 in Volkswagna Golfa 1.6 TDI. Po testiranju v skladu s pravili protokola NEDC*so ugotovili, da so navedbe obeh avtomobilskih tovarn o porabi goriva med 18 in petdeset odstotkov nižje od izmerjenih,” opisujejo. To v praksi pomeni, da morajo lastniki teh dveh modelov, ki letno prevozijo 15 tisoč kilometrov, za gorivo na leto odšteti tudi do 500 evrov več, kot bi pričakovali glede na uradne in oglaševane podatke. Zato se se pri Altroconsumu so se odločili, da v imenu potrošnikov vložijo tožbo na italijanskem sodišču.
Medved je največja evropska zver in zaradi svoje moči lahko resno ogrozi človeško življenje. A se to zgodi le izjemoma, saj se medved človeku praviloma umika. Če ga človek ne izziva, bo medved napadel izjemno redko, v Sloveniji smo v zadnjih sedemdesetih letih zabeležili le tri smrtne napade medveda. Kljub temu si je pred naslednjim odhodom v gozd pametno prebrati navodila, kako ravnati ob srečanju z medvedom. V publikaciji “Srečanja z medvedom” je tedanje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že leta 1998 podalo natančna navodila, kako ravnamo najpametneje.
Najbolje je, če medveda sploh ne srečamo in mu omogočimo, da se nam varno umakne. Medved ima sicer odličen vonj, ampak nas zaradi nasprotne smeri vetra morda ne bo pravočasno zavohal. Zato mu pomagajmo z zvokom in bodimo glasni. Stopajmo tako, da nam listje šumi pod nogami, poleg tega pa lahko občasno z vejo udarimo po deblu, se glasno pogovarjamo, pojemo, žvižgamo, za pasom imamo lahko ključe, ki glasno zvončkljajo. Takemu hrupu se bo umaknil vsak zdrav medved, tudi medvedka z mladički.
Ko pride do srečanja
“Naj pride do srečanja z medvedom ali z medvedko z mladiči, na večji ali manjši razdalji, v vsakem primeru je predvsem potrebno ohraniti mir in jasen premislek,” pišejo v publikaciji. Ob srečanju je najbolje, če smo pri miru. Pomisliti moramo na to, da medved ni napadalen, če se ne čuti ogrožen. Morda vas bo to vsaj malce pomirilo in bo začetna panika izginila. Poleg tega nikar ne mislite na tek. Medved teče s hitrostjo do petdeset kilometrov na uro in mu tudi najhitrejši ne morejo uiti niti po ravnem, niti po strmini navzgor ali dol.
“Če medveda zagledamo na razdalji vsaj trideset ali več metrov, ni težko premagati panike in ostati miren, še posebno, če nas medved še ni opazil in se od nas oddaljuje,” pravijo. V takem primeru je najbolje tiho obstati na mestu in pustiti medveda, da nemoteno nadaljuje pot. Opozarjajo: “Nikoli tiho ne zasledujemo medveda in še zlasti ne medvedke z mladiči, četudi od daleč. Če medved in še zlasti medvedka z mladiči zazna vztrajnega zasledovalca, se lahko počuti ogrožena in zelo nepredvidljivo odreagira.
Če se vam medved približuje in vas ne vidi, ga opozorite nase z glasnim vzklikom. Tako bo najpogosteje obstal in se umaknil, prav tako bo njaverjetneje reagirala tudi mamica z mladički. Morda se bo samica svarilno zapodila proti vam, a le redko bo napadla, če boste ostali na mestu in mirni. Ko se bo medvedka po rohnjenju vrnila k mladičem, lahko ritemsko odidete stran. Vendar tako, da vas medvedka ne opazi. Če se obrne proti vam, se ustavite in mirujte.
Tudi če se srečate z medvedom zelo na blizu, je seveda najbolje mirovati. Ponavadi se ne boste nitii zavedali in medveda že ne bo več. Redko se medved ne bo želel umakniti. Praviloma zaradi pravkar najdene mrhovine ziroma kakšne druge hrane, ki je noče deliti. V takem primeru bo najverjetneje renčal. To vzemite kot svarilo in se počasi umaknite stran.
Če v gozdu naletite na mladega medvedka, se kar najhitreje umaknite iz območja. Ne pustite se zamotiti, če medvedek joka in če ljubko in izgubljeno gleda. Najverjetneje je mama medvedka kje v bližini. Če vas bo zalotila z medvedkom, vas bo skoraj zagotovo napadla in posledice njenega napada vas lahko stanejo življenja. Zato odidite stran, pristojni organ pa opozorite, da ste srečali izgubljenega medvedka. Možno je tudi, da ga je medvedka res izgubila.
Če pa do medvedjega napada dejansko pride, se ne morete nikakor braniti, ker je medved premočan. Zato lahko le upate na dober razplet dogodkov. Vsak, ki odide v gozd, se mora zavedati, da odhaja v medvedje domovanje in da se mora vesti temu primerno. Ne izzivajte nobene gozdne živali po nepotrebnem, medveda pa že na daleč opozarjajte nase. Medved je miroljublna žival, ki se človeka boji in se mu umakne.
Slovenski gozdovi z izjemo Koroške, so bogati s kostanjevimi drevesi, ki lahko obrodijo tudi dvesto kilogramov plodov. A je kostanja vse manj, ker ga napada kostanjev rak. Povzroča ga gliva, ki je prišla iz Kitajske in je na začetku v Evropi povzročila hitro odmiranje kostanjev. Tedaj so se pojavljale črne napovedi, da bo pravi kostanj popolnoma izumrl, saj se je gliva zelo hitro širila. Širi se namreč s pomočjo vetra, ptic, dežnih kapljic, veveric in podobno.
A je kostanj pred propadom rešil virus, ki je napadel glivo in tako zaustavil hitro propadanje dreves. Kljub temu bi morali bolj skrbno spremljati okuženost našega kostanja, saj je treba okuženo drevo hitro posekati in odpeljati iz gozda. V nasprotnem primeru, se rak lahko razširi še na druga drevesa. Če je drevo okuženo z glivami, ki jih je že napadel virus, drevesa ni treba posekati, saj ga bo virus rešil. Virusu gre torej zahvala, da bomo lahko kmalu nabirali okusne jesenske plodove.
Hranljiv in zdrav
Plodovi kostanja niso le okusni, pač pa tudi zelo hranljivi, saj vsebujejo kar 45 odstotkov škroba. Samo sto gramov kuhanega kostanja ima okoli 160 kalorij, enaka količina pečenega kostanja pa okoli 250 kalorij. Kostanj ima veliko folne kisline, ki jo potebujemo za tvorbo rdečih krvnih celic in sitezo DNK. Poleg tega pomaga pri preprečevanju okvare nevralne cevi pri plodu.
Kostanj vsebuje še vitamin B6, vitamin C in A, kalij in fosfor. Ima tudi veliko vlaknin, ki znižujejo nivo škodljivega holesterola v krvi in preprečujejo, da bi se prevelike količine absorbirale v črevesje. V sto gramih kostanja je kar za petino odstotkov dnevnih poteb po vlakninah.
Zaradi velike vsebnosti škroba in vlaknin, nas kostanj pogosto napenja. Napenjanje lahko nekoliko omilite, če dosledno lupite kostanj in skrbno odstranite tudi notranjo kožico. Poleg tega kombinacija kostanja z moštom ali mladim vinom z vidika prebave, ni najbolj priporočljiva, saj je idealna za nastajanje plinov. Ker je navada takšna in ker kombinacija res tekne, si jo občasno le privoščite.
Preden kostanj spečemo, moramo zarezati v lupino, da ga preluknjamo. Tako med peko ne bo pokanja in eksplozij. Počasi in postopoma ga pečemo na majhnem ognju, da se peče počasi in postopoma. Med pečenjem ga pogosto premešamo, da bo enakomerno popečen. Tik preden bo kostanj pečen, povečajte ogenj. Na močnem ognju naj se peče še kakšno minutko ali dve. Nato ves kostanj stresite v mokro krpo ali časopisni papir in ga pustite nekaj minut. Tako ga boste lažje lupili.
Nabiranje je lahko dogodek
Tudi nabiranje kostanja je zdravo, saj smo tako v naravi na svežem zraku, ponavadi se moramo za sladek in debel kostanj tudi dlje sprehoditi. V nabiranje kostanja vključite vso družino, tudi najmlajše. Da vas ježki ne bodo preveč bodli, si za nabiranje lahko kupite rokavice. Pri nabiranju nikar ne hitite in ne bodite preveč pohlepni. Naberite ga le toliko, kolikor ga potrebujete. Kostanj, ki nekaj časa stoji, hitro postane črviv in bo neuporaben. Če imate kaj prostora v skrinji, ga sicer lahko tudi zamrznete.
Privoščite si kostanjev pire
Za kostanjev pire potrebujete pol kilograma kostanjev, ki ste jih v vreli vodi kuhali le pet minut in nato olupili. Potrebujete še pol litra mleka, malo masla, 75 gramov sladkorja en vaniljev sladkor in tri žlice ruma. Kostanj, mleko in navaden ter vaniljev sladkor kuhajte pol ure, nato kostanj precedite, pretlačite in dodajte maslo ter rum. Če želite, ga lako do želene gostote razredčite z mlekom, ki vam je ostalo od kuhanja. Najboljši bo, če boste pire servirali v kombinaciji s sladko stepeno smetano.
Herpes se začne s simptomi srbečega vročičnega občutka v ustnici, počasi se naredi mehurček, ki buhti in se jih morda razvije še več. Mehurček se čez dan ali dva začne sušiti, počasi nastane krasta, ki lahko traja tudi teden ali več. Madež na ustnicah zaradi herpesa pa lahko ostane še zelo dolgo. Herpes simplex tipa ena je moteč, ustnica boli, pa še grdo izgleda. Po nekaterih ocenah se s herpesom sreča kar četrtina odraslih.
Kaj je herpes?
Najpogosteje se herpes pojavi na ustnici, pri nekaterih nesrečnežih pa se lahko razširi na lica, nos in brado. Virus herpesa ima po nekaterih podatkih kar 90% ljudi, a se pri večini nikoli ne pojavi.
Virus herpes se prenaša s stikom okužene telesne tekočine z zdravo kožo. Bolniki so kužni v prvih dneh obolenja. Ko se ta oseba enkrat z virusom okuži, ostane virus v telesu do konca življenja. Najpogosteje se virus pojavi ob oslabljenem imunskem sistemu, ponavadi tedaj, ko zbolimo. Zato se bo v prihajajočih mrzlih mesecih najverjetneje pojavljal še pogosteje. Nekateri imajo tako oslabljen imunski sistem, da se herpes kar pojavlja in pojavlja in si ustnice sploh ne opomorejo. Najbolj boleča oblika herpesa je pasovec, ki pa se lahko pojavi po celem telesu.
Krepak imunski sistem je najboljša preventiva za herpes
Pravilo številka ena pravi, da poskrbite za okrepljen imunski sistem, poleg tega pa jejte zdravo hrano, veliko pijte, poskrbite za velik vnos vitaminov, redno se gibajte in veliko spite. Poskrbite pa tudi za srečne in sproščujoče trenutke. Herpes se pogosto pojavi tudi ob prebavnih mornjah, stresu, po kakšni operaciji, ob menstruaciji. Izzove ga pa lahko že blag prehlad. Morda ste med tistimi desetimi odstotki ljudi, ki v sebi še nimajo herpesa. V tem primeru je najboljša preventiva redna higiena, pogosto umivanje rok in uporaba dezinfekcijskih sredstev.
Če ima herpes vaš partner, se v času, ko je kužen, izogibajte poljubom in stikom z njegovimi telesnimi tekočinami. Zelo pa pazite, da se virus ne prenese na oči, ali ne okuži malega dojenčka, saj je v tem primeru lahko izjemno nevaren.
Kaj pomaga proti herpesu?
Kaj najbolje pomaga proti herpesu? Ko dobite herpes, oziroma ko začutite vročo srbečico na ustnici, lahko preizkusite naravne pripravke. Mesto si razkužite z žganjem in ga pustite pri miru. Čez čas pa z vato nanesite na mesto ohlajeno črno kavo. Postopek večkrat ponovite in herpes se bo nehal razvijati in se širiti v vse smeri. Proti virusu herpesa deluje tudi mrzlo okolje – bolj kot je vroče, boljše pogoje ima za izbruh. Zato si na mesto lahko položite obkladek, led ali le nekaj mrzlega iz hladilnika, kar lahko pomaga zavirati proces.
Melisa, česen in aloe vera
Pripravite si tudi koncentrat iz melise, ki dokazano zavira pojav virusa. Meliso pustite teden dni v alkoholu, nato alkohol precedite. Kapljice koncantrata ob prvih znakih herpesa vtrite na prizadeto mesto. Po nekaterih ocenah, naj bi proti herpesu pomagala tudi svež česen ali sveža čebula. Narežite košček in ga vsaj deset minut držite na mestu. Na mesto, kjer se začenja delati herpes, nanesite nekaj soli, ki bo prav tako zavirala širjenje. Če imate doma aloe vero, odščipnite košček njenega lista in gel v njem namažite na mesto herpesa.
Kaj pa, ko se že razvije?
Ko se herpes že razvije pa ga mažite z naravno kremo iz ognjiča. Lahko pa tudi z oljčnim ali konpljinim oljem. Lahko poizkusite tudi z medom, saj vsebuje sladkor, ki iz herpesa vleče vlago in tako onemogoča bakterijam, da bi se razmnožile. Vsebuje pa tudi hidrogen peroksid, ki deluje kot dezinfekcijsko sredstvo, deluje protivnetno in je rahel analgetik. Nekateri strkovnjaki trdijo celo, da zmanjša možnost nastajanja brazgotin. Podobno kot med, deluje tudi propolis. Če ga imate doma, poizkusite še z njim. Da kraste po herpesu ne bodo preveč bolele, ga lahko mažete tudi z vazelinom ali kakšno mastno kremo.
Ljudje smo pogosto prepričani, da imamo tudi naravo pod svojo kontrolo. Vendar vsaka razpoka na stavbi, na katero pozabimo in vsak predmet, ki ga pozabimo na vrtu ali v gozdu lahko hitro vzame nazaj v svoj objem. S tem pa vas seveda ne vzpodbujamo, da to preizkusite tudi sami, ali odložite odpadke kje v gozdu, so pa fotografije vsekakor zanimive.
Veliko ljudi bo dejalo, da žival nikakor ni primerno darilo za otroka. V večini primerov je res tako, saj žival ni igrača, zanjo je treba skrbeti in otroci praviloma še niso dovolj odgovorni, da bi lahko zanjo dobro skrbeli. Poleg tega se otroci živali lahko hitro naveličajo in so živali nato krive za številne prepire med starši in otroki.
Da starši ne zagrešijo napake, se morajo držati le enega pravila. Žival morajo kupiti sebi in ne otroku. Tudi če jo otroku podarijo za darilo, tudi če bo otrok zanjo lepo in redno skrbel, je žival njihova odgovornost. Pripavljeni morajo biti na to, da se je bo otrok naveličal, da bo otrok nekoč odrastel in odšel, da otrok ne bo znal pravilno skrbeti za žival. Žival si morajo sami želeti, želja otroka pa lahko nakup le spodbudi. Če boste vašemu otroku kupili živalico, boste s tem naredili veliko dobrega, ker so otroci v bližini živali praviloma odgovornejši, samozavestnejši in bolj zdravi. Otrok bo v ljubljenčku našel prijatelja in veliko novih načinov igre. Ob živali se bo naučil potrpljenja in nežnosti. Študija univerze v Bonnu je denimo pokazala, da se otroci, ki imajo psa, lepše vedejo, imajo več motivacije in so uspešnejši v šoli. Za živalico pa boste vedno in v vsakem primeru odgovorni vi, starši, zato skrb pripada vam.
Kaj kupiti, kaj posvojiti?
Mačke so inteligentne, čiste in ljubeče. Če je mačka zdrava in nima kakšnih težav, je miroljubna, neagresivna in primerna tudi za otroke. Otroci in mačke so lahko odlični prijatelji, mačke se bodo praviloma rade stisnile k otroku, ko bo otrok starejši, se bodo skupaj z njim učile in ponoči grele njegove noge. Mačke so lahko ves čas v stanovanju, potrebujejo pa prostor za mačje stranišče in prostor za praskalnik in igro, saj zelo rade raziskujejo. Stroški z mačkami niso veliki, niso pa zanemarljivi, za hrano in pesek boste porabili od 20 do 50 evrov na mesec, odvisno od vrste hrane in ali mačka potrebuje posebno dieto. Za nego so manj zahtevne kratkodlake mačke, ki jih je priporočljivo česati enkrat na teden. Dolgodlake mačke pa potrebujejo redno, vsakodnevno nego. Veliko muck je radih v bližini svojih domačih in izkoristijo vsak trenutek za crkljanje in poležavanje v naročju. Druge mačke so rade same in se pridejo le občasno podrgnit okrog nog. Življenjska doba mačke je okoli petnajst let, lahko tudi več. Zato se morate zavedati, da bo najbrž ostala doma tudi po tem, ko bo otrok odšel od doma. Priporočljivo je, da mucko posvojite v zavetišču, lahko tudi odraslo mucko, ki ima izoblikovan karakter. Osebje v zavetišču vam bo rado svetovalo, katera je najprimernejša za vaše življenjsko okolje.
Kaj pa pes?
Veliko otrok si neznansko želi psa. Listajo po pasjih revijah, božajo sosedovega kužka in obljubljajo, da bodo zanj lepo skrbeli, zgodaj vstajali in ga vozili na sprehode. Običajno je tako, da jih od sprehodov odvrne že dež ali mrzla zima. Še hujše pa je zgodnje vstajanje. Psa je namreč treba sprehoditi tudi pred odhodom v šolo. So seveda tudi takšni otroci, ki bodo s psom ves dan, ga redno vozili ven in v pasjo šolo. Najveretneje pa ne boste imeli takšne sreče in bo vsaj delna skrb za kužka pripadala vam. Starši ga morajo čez čas voziti ven, morajo ga učiti higiene, pravilnega vedenja in še in še. Poleg tega pes ni poceni. Hrana je draga, drag je tudi veterinar. Hrana za malega psa bo stala okoli trideset evrov na mesec, za velikega pa okoli sto evrov mesečno.
Če si psa želite tudi sami, ga seveda kupite ali posvojite. Pred tem pa dobro premislite, kaj si od psa želite. Če imate malo prostora in ne marate dolgih sprehodov, kupite manjšo pasmo, ki ni preveč hiperaktivna. Posvojite lahko tudi starejšega psa, ki nima več toliko energije. Če pa radi tečete, izberite primernega partnerja za tek. Tudi dlaka ima pomembno vlogo pri izbiri. So pasme, ki ne puščajo dlake, na primer pudlji ali terierji. In so pasme, ki potrebujejo dnevno nego, nekatere pasme je treba česati tudi več časa vsak dan. Če izbirate psa iz zavetišča, prosite osebje za pomoč. Izbirajte značaj in ne videza psa. Odrasli psi v zavetiščih so ponavadi že izoblikovani, nekateri so prestrašeni, nekateri so trmasti, … Razmislite, ali boste imeli dovolj časa in znanja, da ga dobro prevzgojite.
Bliža se čas ogrevanja prostorov, zato razmislite tudi o tem, kako boste primerno navlažili zrak. Pretirano ogrevanje prostorov ni le neekološko, pač pa suši tudi zrak v prostoru. Tako kot pretirana vlaga, tudi pretirano suh zrak škodi vašemu zdravju.
V presuhem prostoru bodo zelo trpele oči, ki potrebujejo dovolj vlage. Če so vaše oči rdeče, pekoče, če se preveč solzijo, je morda za to kriv suh zrak. Pogosto ga opazijo tisti, ki nosijo leče, ki se v tem primeru lahko neprijetno prilepijo na oko. Stanje še poslabša gledanje v računalnik ali televizijo. Če je suh zrak na vašem delovnem mestu, na to opozorite nadrejene. Če se suhega zraka nikakor ne da odpraviti, lahko v lekarni kupimo pripravke v obliki kapljic, gelov ali pršil, ki preprčujejo izsuševanje. Če se kljub uporabi teh pripravkov stanje ne izboljša v nekaj dneh, pa obiščite zdravika, saj se lahko v primeru nezdravljenja lahko razvijejo hude bolezni, ki lahko vodijo tudi do poslabšanja vida. Poleg tega je možno, da vzrok ni v presuhem zraku, pač pa imate alergijo, kakšno bakterijsko vnetje ali celo poškodbo očesa.
V suhem prostoru bo postala suha tudi koža, ki potrebuje dovolj vlage. Imeli boste suhe in razpokane roke, koža bo napeta, občutljiva, morda tudi rdeča. Tudi koža na obrazu bo bolj suha in občutljiva, ko jo namažete s hidratantno kremo pa to takoj vpije. Tudi tu si poskusite najprej pomagati sami. Veliko lahko naredite s pogostim uživanjem tekočine. Poskusite spiti dva litra in pol vode ali nesladkanega čaja na dan. Roke si umivajte z mlačno vodo, uporabljajte pa le blaga mila in še to v omejenih količinah. Tako kožo na obrazu kot na rokah namažite s hranljivo kremo, ki bo koži vrnila vlago in maščobo. Poleg tega je priporočljivo, da je krema dovolj kvalitetna in ščiti kožo pred zunanjimi vplivi. Poskusite najprej z doma pripravljenimi kremami.
Kremo za obraz lahko pripravite tako, da deset mililitrov oljčnega olja, deset mililitrov kokosovega olja in pet mililitrov kokosovega masla stopite v vodni kopeli in jih dobro premešate. Dodate lahko nekaj kapljic eteričnega olja po vaši želji, sivka je denimo odlična izbira. Mešanico vlijte v steklen lonček in jo vsaj enkrat na dan nanesete na obraz.
Kremo za roke pa lahko naredite tako, da na majhnem ognju zmešate četrtino skodelice čebeljega voska in polovico skodelice madljevega olja. Posebej zavrite polovico skodelice vode in jo prelijte čez cvetove kamilice. Namesto cvetov kamilice, lahko uporabite tudi cvetove ognjiča. Čaju iz kamilic dodajte pol skodelice kokosovega olja, nato pa mešanici dodajte še mešanico voska in mandljevega olja. Kremo prelijte v kozarček in počakajte, da se ohladi.
V prostoru s suhim zrakom trpi tudi nosna sluznica, ki se lahko poškoduje že pri vlagi nižji od štirideset odstotkov. Nekateri boste imeli v nosu le čuden pekoč občutek, pri drugih pa se bodo pojavile celo krvavitve iz nosu ali kašelj. Za pomoč lahko uporabite kapljice ali razpršilo v katerem je fiziološka raztopina. Ta pomaga navlažiti in obnoviti nosno sluznico. V lekarni lahko kupite tudi druge pripravke, ki še dodatno preprečujejo izsuševanje nosne sluznice. Poskusite lahko tudi z rednim inhaliranjem.
Za vlaženje zraka lahko kupite vlažilec zraka, ki ga pa morate redno čistiti, da se v njem ne razvijejo škodljivi mikrobi. Kot dodatek si lahko omislite še ionizator zraka, ki se na naraven način znebi pozitivnih ionov, kot so prah, virusi in bakterije.
Lahko pa za začetek postavite le posode vode po stanovanju. Najboljša so mesta, kjer je toplo, nad radiatorji, kaminom, pečico, … V vodo, ki se bo ogrela in tako hitreje izhlapela, lahko pokapate razna eterična olja, ki bodo zrak še odišavila. Tako bo bivanje še prijetejše. Namesto eteričnega olja lahko uporabite lupino limone ali pomaranče.
Zajtrkovanje je ključno, če želimo biti zdravi, kaže raziskava s Harvardske šole o javnem zdravju. Raziskovalci ugotavljajo, da imajo moški, ki pogosto izpuščajo zajtrak, kar 27 odstotkov več možnosti za bolezni srca in ožilja. Tisti, ki niso jedli zajtrka, so bili kasneje čez dan bolj lačni in so zvečer pojedli občutno več hrane, kar je povečalo tveganje za debelost in za srčno-žilne bolezni. “Raziskava ima res enostavno sporočilo. Zajtrk je zelo pomemben obrok,” je povedal avtor študije Eric Rimm. Če izpustimo zajtrk imamo več možnosti za pojav visokega pritiska, visoke koncentracije holesterola, več možnosti za pojav diabetisa tipa dva, kar lahko čez čas pripelje do srčnega infaktorja.
Kakšen zajtrk je najboljši?
“Prava izbira živil za zajtrk vpliva na občutek lakote tekom celega dne. Raziskovalci pravijo, da uživanje živil z nizkim glikemičnim indeksom za zajtrk lahko prepreči skok sladkorja v krvi po zajtrku in po naslednjem obroku,” pravijo na Inštitutu za nutricistiko Nutrisu. Tudi oni se strinjajo, da je zajtrk pomemben obrok v dnevu, saj nam da energijo, da lažje začnemo nov dan. Če vem zmanjkuje časa za zajtrk svetujejo, da si privoščimo vsaj kakšen zdrav prigrizek, da začnemo nov dan z dodatno energijo. Veliko pa nas ima problem, kaj naj zaužijemo za zajtrk, da bo zdravo, hkrati pa preprosto in nam ne bo vzelo preveč časa. Eni za zajtrk redno jedo sadje in razne sadne napitke, drugi si privoščijo bogat zajtrk z jajcem, polento. Drugi imajo radi rižev narastek, mleko s kosmiči, jogurte, kruh z marmelado, …. Izbira je pestra, ampak kaj je najboljše za naše zdravje? Raziskovalci so ugotovili, da hrana z nizkim glikemičnim indeksom vpliva na občutek lakote čez dan. “Glikemični indeks razvršča živila glede na to, kako se po njihovem zaužitju poveča količina sladkorja v krvi. Živila, ki imajo visok glikemični indeks, se hitro prebavijo ter hitro zvišajo nivo sladkorja v krvi, medtem ko za živila z nizkim glikemičnim indeksom velja ravno obratno. Slednja veljajo za bolj zdrava, še posebej za ljudi s sladkorno boleznijo,” pravijo na Nutrisu in dodajajo, da med živila z nizkim glikemičnim indeksom uvrščamo stročnice, polnozrnata žita, oreščke in semena, rezistentni škrob, in podobno.
Raziskava še iz leta 2009 je pokazala, da se za zajtrk največ uživa žita, kar 83 odstotkov in jajca, 71 odstotkov. Strokovnjaki z Inštituta razlagajo, da uživanje živil z nizkim glikemičnim indeksom za zajtrk lahko prepreči nihanje sladkorja v krvi zjutraj in po naslednjem obroku. “Poleg tega naj bi vplivalo na občutek sitosti in polnosti tekom celega dne. Tako je tudi manj verjetno, da bi se tekom dneva prenajedali,” pravijo. V raziskavi so ugotovili, da je uživanje zajtrka s celimi mandlji dalo daljši občutke polnosti. Preiskovanci, ki so uživali cele mandlje, so imeli tudi nižje koncentracije glukoze v krvi po zajtrku in kosilu kot tisti, ki so uživali zajtrk z visokim glikemičnim indeksom. Če v prehrano dodamo živila z nizkim glikemičnim indeksom, naj bi samodejno jedli manj. “Taka živila za zajtrk pomagajo tudi pri ohranjanju zdrave telesne teže,” dodajajo.
Ideje za zajtrk
Sadje je za zajtrk idealno. Za na pot je odlično jabolko ali hruška. Doma si lahko naredite sadno kupo iz mešanega lokalno pridelanega svežega sadja. Ob sadju lahko pojeste še pest mandljev, kar bo dalo občutek sitosti.
Iz sadja in sveže zelenjave lahko naredite smuti (smoothie), vanj pa vmešate svežo špinačo, korenček, jabolka in drugo sadje, oreščke, semena, … zelo priporočljiva so denimo lanena semena, ki imajo veliko omega 3 maščobnih kislin.
Za zajtrk vam bo teknil tudi polnozrnat kruh, namažete ga lahko z raznimi zelenjavnimi namazi, ali pa z doma narejeno marmelado brez sladkorja. Namaz si lahko naredimo tudi sami, denimo iz avokada, paprika in paradižnika.
V Nutrisu predlagajo polnozrnate palačinke: “Za namaz zmešamo domače jagode, borovnice ali ribez z navadnim jogurtom. Namaz si lahko pripravimo tudi na primer z avokadom. Zraven postrežemo s skodelico toplega mleka.”
“Feng shui je umetnost življenja v harmoniji z naravnimi ritmi. Je eno izmed orodij za obvladovanje tako bivalnega kot delovnega okolja, ki se trudi ustvarjati in ohranjati sozvočje z energijami, ki so v naravi nenehno prisotne.”
Feng shui (izgovori se fung shway) je starodavna kitajska umetnost in znanost, ki so jo razvili pred 6000 leti, njegova načela pa so brezčasna. Korenine feng shuija temeljijo na opazovanju narave in prenašanju spoznanj in izkušenj v bivalne prostore. Spozna nas z načeli, kako bivati v ravnovesju z ritmi in tokovi narave. Ljudje so razlagali vzorce v naravi in jih prenesli v nekaj napotkov, ki so temeljili na zdravi kmečki pameti. Gre za znanje, ki ni bilo locirano le na Kitajskem, je pa res, da se je zaradi pisanih virov pri njih ohranilo.
V starih časih so (tudi na Slovenskem) vedeli, da je Dom domena ženske esence. Ženska esenca zaobjema kvalitete, kot so povezanost, sproščenost, sprejemljivost, notranja umirjenost, harmonija in pomlajevanje. Naše prednice so poznale pomen Doma za našo dušo. Zanje je predstavljal sveto mesto, kjer se je zbirala družina. In ne le, da je bil mesto, kjer so bili ljudje varni pred zunanjimi vplivi vremena, to je bilo mesto, kjer so obnavljali svojega duha. Dom je bil bivališče duše.
In v tistih časih so ženske vedele, da Dom ustvarjajo iz svoje notranjosti – ni pomemben le vpliv tega, kaj daš v dom, temveč je pomembno to, zakaj je to del doma, kaj to predstavlja duši. Časi so se seveda spremenili in ljudje smo izgubili svoj stik z ženskim principom in naravo. In s tem, ko smo izgubljali stik s prvinskimi elementi narave, smo izgubljali stik s prvinsko naravo v sebi. Izgubili smo stik s svojo žensko dušo. Vsak dan izgubljamo prostranstva narave v zunanjem svetu in se ne zavedamo, da s tem izgubljamo tudi stik s svojim notranjim prostranstvom. In feng shui je eden tistih načinov, ki nam pomaga okrepiti sile narave v našem domu, v nas samih, skozi povezanost z naravnim svetom.
Feng shui nam odklene vrata
Bolj ko naše bivalno okolje sledi videzu in delovanju narave, bolj je narava del našega doma. Feng shui nam preda ključe, ki odklepajo stik s samim izvornim razumevanjem narave.
Njegovo izročilo ni dogma pravil, ki bi jim morali slepo slediti. Temelji na načelu, da moramo živeti v uravnoteženem ekološkem odnosu z naravo in naravnimi energijskimi silami v okolju, če želimo v svoj dom privabiti dobro srečo. Feng shui nam nudi iztočnico, usmeritev in nas hkrati opominja, da moramo najti svojo kulturo in svoja prepričanja vtkati v načela, ki niso vezana ne na čas niti na prostor.
Skozi potovanje v globine te vede, nas feng shui uči, kako s posebnimi metodami za postavljanje in urejanje domov, vhodov, pohištva in predmetov privabiti v bivalne prostore ravnovesje jina in janga. Glavni namen mojstra feng shuija je vzpostaviti harmoničen pretok pozitivne energije, ki bo delovala v dobro vseh prebivalcev doma. V kolikor jim to uspe, nam to prinaša srečo, zdravje, uspeh in obilje.
Sestoji iz mnogih vidikov; ni ne religija, prav tako tudi ne duhovna disciplina. Vsebuje prvine praznoverja, zdrave pameti, simbolizma in starodavnega izročila. Feng shui je preprosto umetnost, da živimo v harmoniji s svojim okoljem. To je tehnika za obvladovanje tako bivalnega kot delovnega okolja, ki se trudi ustvarjati in ohranjati sozvočje z energijami, ki so v naravi nenehno prisotne. Zadovoljuje potrebo po skladnem življenju z zemeljskim okoljem in vsem, kar je v njem, pa naj bo umetno ali naravno.
Pred več tisoč leti so Kitajci odkrili, da se je kvaliteta njihovega bivanja izboljšala, če so živeli v harmoniji z zemljo in se z njo niso borili. Tudi drugod je bila ta tradicija poznana pod različnimi imeni in z različnimi lokalnimi simboličnimi motivi. Podobno izročilo najdemo tako pri Indijancih, Indijcih, Aboriginih kot Balinezijcih. In tudi na Slovenskem smo imeli svojo tradicijo umetnosti stavbarstva, ki je temeljila na univerzalnih načelih urejanja prostora.
Še do nedavnega je bil odnos ljudi do narave bolj povezan in spoštljiv, ljudje so živeli v skladu z letnimi časi in so intuitivno gradili svoja bivališča v povezavi s stranmi neba. Dandanes pa je naša povezava z naravo močno oslabljena, če ni celo izgubljena, saj sodoben ritem življenja tega ne dopušča. Feng shui je študij okolja, mest, ljudi, časa in tega kako energije sodelujejo med seboj. Obstajajo zunanji in notranji, povezava z zemljo, nebom in s svojim telesom. Skozi feng shui nežno vplivamo na zastavljene cilje v našem življenju, skladno z okolico in energijo vesolja, brez nasilnih vplivanj, ki bi utegnila škodovati.
Feng shui in sile narave
Feng Shui govori o dveh silah narave: vetru in vodi. Ukvarja se z odnosom med vidnimi in nevidnimi silami narave. Združena veter in voda izražata moč naravnih elementov in njihov vpliv na površino krajine. Skupaj tudi simbolizirata dokaz, da se energija giblje. Feng shui trdi, da sta Zemljino površje oblikovala veter in voda ter da moramo živeti v sožitju z vetrovi in vodami Zemlje, da bi ti dve prvini lahko ustvarjali pretok pozitivne energije, ki bo delovala v naše dobro.
Tako kot veter in voda ste tudi vi in vaše okolje dve sili narave. Vaši cilji, želje, talenti, občutki in vedenje so nevidne sile vetra in domače okolje, v katerem živite, je kot vidna sila vode. Ti dve sili sta v nenehnem stiku in vplivata druga na drugo.
Vaša energija notranjega prostora, vaše Biti in energija zunanjega prostora, vašega Doma, sta v nenehnem spreminjanju. Vedno znova se usklajujeta in prilagajata druga drugi. Pravzaprav gre za uglasitev med njima. In če poznamo osnovne zakonitosti tega odnosa in kako upravljati z energijami, skozi ta odnos ustvarjamo močan temelj, ki nam daje podporo – ne glede na to, kje se nahajamo. Ključ je vedno v tem, da moramo za energijo skrbeti, jo negovati ter se zavedati, da ni nič trajno. Vedno znova je potrebno spremljati, kaj se dogaja z energijo Doma, jo prečistiti, ko je to potrebno, jo uravnovesiti, umiriti hitre pretoke energij ali pospešiti energijske pretoke, vse v skladu z našo namero v življenju. Zato se feng shui vedno začne z jasnostjo tega, kaj si srčno želimo, kam na vodi naša duša.
Je moderen termin za to umetnost, originalno so bile kitajske pismenke za feng shuiHam in Yu. Ham pomeni prejemanje energije od nebeških teles, medtem ko se Yu nanaša na povezovanje Zemlje z galaksijo. Iz starega izraza lahko izluščimo jasno zamisel o možnosti povezave planeta Zemlje z drugimi deli vesolja. Po kitajskem razumevanju je človek tisti, skozi katerega se povezujeta energiji Nebes in Zemlje.
Tulipane sadimo jeseni v rahla, odcedna tla, izogibamo se zbitim in preveč vlažnim tlem.
Čebulice sadimo 10–15 cm globoko, razdalja med njimi naj bo 10–15 cm.
Uporabljamo uležan kompost ali gnojilo z dolgotrajnim delovanjem, ne svežega hlevskega gnoja.
Po cvetenju odstranimo suha stebla, čebulice izkopljemo in shranimo v suhem, hladnem prostoru.
Sajenje tulipanov na domačem vrtu je lahko zelo nagrajujoče, saj njihova lepota v spomladanskih mesecih prinaša posebno veselje. S pravilno izbiro čebulic, pripravo zemlje in ustrezno nego bodo vaši tulipani vsako leto cveteli bolj bujno in bogato.
Tulipani so eni izmed najbolj priljubljenih spomladanskih cvetlic, ki s svojimi živahnimi barvami in elegantno obliko razveseljujejo vrtove in parke. Čeprav se morda komu zdi sajenje tulipanov zapleteno opravilo, je v resnici precej preprosto, če poznate nekaj osnovnih korakov. Ključ do uspeha je v pravilni pripravi in negi čebulic in rastlin.
Kdaj sadimo tulipane?
Tulipane sadimo od oktobra do decembra oz. tako dolgo, dokler zemlja ne zmrzne. Sadimo v rahla, za vodo prepustna tla. Ne sadimo jih v zbita, kisla in zamočvirjena tla. V preveč vlažnih in zbitih tleh čebulica lahko zgnije.
Kako izbrati prave čebulice?
Izbira kakovostnih čebulic je prvi korak k uspešnemu sajenju tulipanov. Ko izbirate čebulice, bodite pozorni na naslednje lastnosti:
Velikost čebulice: Večje čebulice običajno proizvedejo večje in bolj zdrave cvetove.
Zdrav videz: Izogibajte se čebulicam, ki so poškodovane, plesnive ali mehke na dotik.
Čebulice so najpomembnejši del za zdravje vašega vrta. Večjiein bolj zdrave čebulice tulipanov bodo obrodile lepše in močnejše ter odpornejše rastline.
Gnojenje tulipanov
Vsako jesen pred sajenjem gredici dodamo kompost ali gnojilo z dolgotrajnim delovanjem. Tulipani ne prenesejo svežega hlevskega gnoja, zato vedno uporabljamo uležan gnoj. Če jeseni nismo gnojili, potem gnojimo spomladi preden tulipani odženejo liste. Tekom rasti jih gnojimo še enkrat (ko so tulipani visoki 10 cm) in to zato, da bodo imeli kasneje dovolj hrane za polnjenje čebulice.
Kako sadimo tulipane?
Čebulice tulipanov sadimo na globino dvakratne do trikratne velikosti čebulice, 10-15 cm globoko. Razdalja sajenja je odvisna od tipa tulipana. Pri navadnih tulipanih je dovolj 10-15 cm, pri večcvetnih kakšen centimeter več.
Pred sajenjem tla zrahljamo, z motiko naredimo luknjo, pravilno vstavimo čebulico ter jo prekrijemo. Če imate težave z voluharjem, čebulice posadite v plastično sadilno posodo ali mrežo za saditev čebulice. Gosto tkana kovinska mreža preprečuje dostop voluharja do posajenih čebulic.
Po sajenju čebulice zalijemo. Če je jesen suha, jih tudi kasneje redno zalivamo.
Tulipane sadimo v skupinah po 6-11 čebulnic. Zasadimo več skupin enakih barv ali kontrastnimi barvami, da popestrimo gredico. Za gredice izberemo različne tipe tulipanov, ki nam bodo cveteli od zgodnje do pozne pomladi. Sadimo jih tudi skupaj z ostalimi okrasnimi čebulnicami, v trato ali med trajnice in pred grmovnice.
Zalivanje in skrb po sajenju
Ko so tulipani enkrat posajeni, je pomembno, da jim zagotovite ustrezno količino vode. Zalijte jih po sajenju, da se zemlja usede okoli čebulic, nato pa jih pustite, dokler ne začnejo kazati znakov rasti spomladi. Prekomerno zalivanje lahko povzroči gnitje čebulic, zato bodite previdni.
Če je suha pomlad gredice tulipanov redno zalivamo. Zelo hitro se lahko zgodi, da se bo čebulica v zemlji izsušila še preden bi pognala liste.
Nega tulipanov skozi leto
Tulipani so relativno nezahtevne rastline, vendar potrebujejo nekaj nege skozi vse leto. Spomladi, ko začnejo tulipani rasti, jim lahko dodate gnojilo, ki bo pomagalo pri cvetenju. Po cvetenju sproti odstranjujemo suha in odmrla cvetna stebla, tako, da rastlina vso energijo preusmeri v tvorbo hrane za čebulico. Ko rastlina porumeni lahko čebulice izkopljemo, odstranimo zemljo in jih skladiščimo v suhem in hladnem prostoru.
