Dogodki na Plavici

0

 

Dan divjega kostanja

5. oktober, med 16 in 19 uro. Predstavili vam bomo Divji kostanj in vse za kar ga uporabljamo. Izdelali bomo tinkturo, mazilo in prah divjega kostanja.

Dogodek je brezplačen; prijave na 031 304 970, [email protected]

Kje: Kmetija Plavica , Cerovec 34, Dol. Toplice

divjikostanj

Vikend seminar na Bledu

7. do 9. november

Seminar o zdravilnih rastlinah z Jožetom Majesom, na idiličnem Bledu, v hotelu Ribno. 2 krat polpenzion, obilo znanja in sprostitve.

Prijave in info na 031 304 970, [email protected]

 

Več informacij na uradni strani Kmetije Plavica.

Dvorišče in vrt v jeseni

Prišla je jesen in z njo jesenska opravila, ki nas še čakajo. Ker je jesen že mokra, jo lahko dobro izkoristite za sajenje rožic in za novo grmovje ali drevesa.

Če boste sadili novo grmovnico, se najprej prepričajte, da je res zdrava in primerna za sajenje. Če jo boste kupili, je včasih bolje dati kakšen evro več, če ocenite, da je takšna rastlina močnejša in bolj zdrava. Preden jo boste posadili, dobro izberite mesto, glede na vaše želje in potrebe grmovnice. Pomembna je namreč informacija, ali potrebuje veliko ali malo svetlobe. Luknja za grmovnico naj bo prilagojena njenim koreninam, jama naj bo v dvakratnem premeru koreninske osnove in le malo plitvejša od višine koreninske osnove. Ko položite grmovnico v luknjo, jo zagrebite tako, da bo vrh koreninske osnove ostal na nivoju okoliške zemlje. Grmovnico dobro zalijte in z roko rahlo poteptajte zemljo. Če se zemlja preveč posede, dodajte novo zemljo do vrha koreninske osnove.

Dvorišče in vrt v jeseni

Za dišečo pomlad

Če bi imeli radi v pozni jeseni in spomladi lepe rožice, kot so hiacinte, zvončki, tulipani ali narcise, se potrudite zdaj. Čebulnice lahko zasadite skoraj kamorkoli, saj so dokaj neobčutljive. Le preveč mokrih tal ne marajo. Lahko jih posadite na grede, ob ograjo, na rob vrta, lahko tudi kar na naključna mesta na dvorišču oziroma vrtu. Zelo hvaležne čebulnice so narcise, ki skoraj vedno poženejo in nas razveselijo s svojim dolgim cvetenjem in omamnim vonjem. Če boste izbrali pravilno sorto, bodo lahko cvetele od februarja do maja. Tako lahko kombinirate čisto prvo sorto, ki zacveti pozno pozimi, February Gold. Zadnja vrsta, ki cveti bolj pozno spomladi pa je Thalia. Sicer poznamo tudi različne velikosti narcis, najbolj padejo v oči velike narcise z izjemno dehtečimi cvetovi. Pogosti, a kar občutljivi so tulipani. So izjemno lepi in vrtnarji so nanje vedno ponosni. Žal njihove čebulice pogosto pojedo voluharji, zato jih je smiselno dobro zaščititi. Med tulipani so zadnja leta zelo priljubljeni tulipani z izjemno dehtečimi cvetovi, kot sta denimo sorti Abba in Monsella.

Sajenje dreves

Jamo za sajenje dreves izkopljite dovolj globoko za velikosti sadike. Izkopani zemlji dodajte tudi gnoj, ki ste ga nameravali dodati. Za sajenje pripravite tudi dovolj močan kol, na katerega privežete sadiko. Ko kupujete sadiko, bodite previdni, da je res zdrava in močna. Odstranite ji poškodovane dele korenin, močnejše korenine pa malce prikrajšajte. Večer preden drevo posadimo, ga lahko pomočimo v vrč, kjer sta zmešana voda in zemlja. Ko posadimo drevo, lahko po vrhu dodamo star in kvaliteten kompost. Med zasipavanjem sadiko rahlo stresajte, da se bo zemlja dobro razporedila med koreninami. Lahko dodamo tudi po vrhu gnoj, vse skupaj zalijemo in potlačimo. Sadika novega drevesa mora biti posajena tako globoko, kot je rastla v drevesnici. Sadike ne pozabite zaščititi pred divjadjo, najboljša je kar uporaba mreže.

Zdaj je pravi čas tudi za vašo travo. Če imate vašo trato namen gnojiti, to storite zdaj, saj bo na ta način trata spomladi prej ozelenela. Zdaj je pravi čas tudi za rahljanje zemlje. Ko boste travo letos zadnjič kosili, naj bo dolga okoli tri centimetre. Takšna višina je najboljša, da bo trava ostala močna in da je ne bodo napadle bolezni. Košnja je pa v jeseni nujna tudi zaradi listja, ki ga bo iz dneva v dan več. Listje skrbno odstranjujte, da ne uniči trave. Mecite ga na kompost, saj iz listja nastane visoko kvaliteten in uporaben kompost.

Bazična voda za manjšo zakisanost telesa

Kislost in bazičnost se merita na podlagi pH faktorja, česar se učimo že v osnovni šoli. Čista deževnica naj bi bila pH nevtralna tekočina, to se pravi bi morala imeti pH vrednost 7,0, če seveda ne vsebuje kakšnih primesi, kot na primer kisli dež. Vse pod pH vrednostjo 7 je kislo, nad to vrednostjo pa bazično oz. alkalno.

Ko gre za pH človeškega telesa, ne moremo govoriti o idealni pH vrednosti celotnega telesa. Naša koža ima na primer pH okoli 5,5 in rahlo kisla, saj je to njena naravna vrednost. Če pogledamo pH sline, se le-ta giblje v območju približno 6,5 do 7,4. Naš prebavni trakt pa ima pH vrednosti od 1,5 pa vse do 7,0.

Ko smo zdravi, pH naše krvi znaša 7,35 – 7,45 (rahlo bazična).

Naše telo je sposobno samo, brez pomoči ohranjati pH vrednosti v ravnovesju, predvsem preko ledvic in pljuč, vendar kronično neravnovesje v telesu izčrpava moč naših čistilnih organov.

Zakaj je bazična voda?

Naše telo v veliki meri deluje na osnovi vode oz. tekočin, katerih pH vrednosti vplivajo na naše zdravje in tudi razvoj bolezni, ki se lahko razvijejo v določenih pogojih, ko je pH vrednost porušena.

bazična voda

Pomen pitja alkalne vode

Ker je naša sodobna prehrana sestavljena predvsem iz predelanih živil, vključno s soljo, sladkorjem, kofeinom in alkoholom, je velika možnost, da je naše telo preveč kislo oziroma zakisano.

Znaki za preveč kislo okolje v telesu so utrujenost, glavoboli, bolečine v trebuhu in oslabljen imunski sistem.

Če je kislosti telo nikakor ne more več postaviti v ravnovesje in to traja daljše časovno obdobje, lahko presežene kisle snovi začne odlagati v nekaterih delih telesa v upanju, da se bo vzpostavilo bazično ravnovesje drugod po telesu.

Tako se kislost v nekaterih delih telesa močno poveča in nekatere celice začnejo umirati, druge pa lahko še naprej živijo, ali pa se prilagodijo novemu okolju, kar pomeni, da lahko postanejo tudi maligne.

Tudi mrtve celice prispevajo k kislosti območja okoli njih. Maligne celice pa rastejo v naprej in se s časom lahko razširijo na druge dele telesa, kar poznamo kot metastaze.

Rakave celice ne morejo živeti v bazičnem okolju

Naše telo ima svoje nadzorne sisteme, ki so poleg mnogih funkcij odgovorni tudi za ravnovesje našega pH. To storijo tako, da sproti odstranjujejo ostanke mrtvih celic in kislin iz telesa, brez da bi pri tem poškodovali zdrave celice.

Bazična voda odlično hidrira naše telo, saj jo le-to lahko absorbira ter pomaga razkisati preveč zakisan organizem. Dobra hidracija pa je pomembna tudi za zdravje naših možganov, saj jih sestavlja kar 90% tekočine.

Kako lahko sami naredimo bazično vodo?

Voda je bazična oz. alkalna, ko je njena vrednost pH približno 8 ali 9. Preprost način, da si naredimo svojo bazično vodo je sledeč:

Potrebovali boste:

  • 1 kozarec vode (2 litra) čiste filtrirane vode
  • 1 limono iz ekološke pridelave, oprano in narezano na krhlje
  • 1 žličko himalajske soli

Priprava:

  1. Napolnimo vrč in vanj dodamo limonin rezine, ki jih ne ožemajte
  2. Nato dodamo 1 čajno žličko himalajske soli, pokrijte in pustite stati čez noč (8-12 ur) pri sobni temperaturi.
  3. Zjutraj ko se zbudimo spijemo 3 kozarce bazične vode pred zajtrkom.
  4. Seveda pa se ne pozabite posvetovati z zdravnikom, če imate kakršne koli težave s prebavili ali želodcem.

Podnebni shod tudi v Sloveniji

Včeraj se je eden največjih svetovnih okoljevarstvenih protestov odvijal tudi v naši prestolnici, kjer so ze zbrali predvsem predstavniki nevladnih organizacij Focusa, Greenpeaca in Umanotere. Shod so poimenovali People‘s Climate March. Podnebni shod je podkrepilo več sto tisoč ljudi v več kot dva tisoč krajih v 150-ih državah. “Zahtevamo svet, kjer gospodarstvo služi ljudem in planetu; svet, ki je varen pred pustošenji podnebnih sprememb; svet zdravih skupnosti z dobrimi delovnimi mesti ter čistim zrakom in vodo.

greenpeace shod
Podnebni shod na Prešernovem trgu v Ljubljani. (foto: Greenpeace)

Verjamemo, da tak svet ni utopija,” pravijo v Focusu, društvu za sonaravni razvoj. Pravijo, da so rešitve že na voljo in da je podpora usklajenemu mednarodnemu ukrepanju vse večja: “Posledice podnebnih sprememb že čutimo povsod po svetu in skrajni čas je, da svetovni voditelji podnebne spremembe vrnejo na vrh političnih prioritet. Podnebni vrh 23. septembra v New Yorku je priložnost, da voditelji predstavijo odločne ukrepe svojih držav in s tem mednarodno skupnost usmerijo na pravo pot za sprejetje mednarodnega sporazuma, ki ga pričakujemo decembra 2015 v Parizu.” Podnebna konferenca v Parizu prihodnje leto bi morala biti po njihovih ocenah politična točka preobrata – začetek dokončnega prehoda od fosilnih goriv k čisti, pravični in varni podnebni prihodnosti. “Evropa in z njo Slovenija ima pri zagotavljanju takšne prihodnosti odločilen vpliv,” dodajajo.

Naše nevladne organizaciej pričakujejo, da bo slovenska vlada podprla zavezujoče cilje za 55 odstotkov zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 45 odstotkov delež obnovljivih virov energije in 40 odstotkov zmanjšanje predvidene porabe energije do leta 2030 na ravni EU.

Obdržite postavo tudi po poletju

Poletje je mimo, ni nam več treba v kopalke in nekateri radi pozabimo na postavo. Čez jesen in zimo pojemo veliko nezdrave prehrane, zanemarimo gibanje in se do pomladi nekoliko poredimo. Na pomlad pa spet hitimo s hitrimi in nezdravimi dietami, ki so le delno učinkovite, a za telo kar nezdrave. Zato poskusite že letošnjo jesen postopati drugače. Ohranjajte zdrav način življenja čez vse leto in poskrbite, da vzdržujete kondicijo. Pomlad bo manj stresna in poletje toliko lepše …

Dieta hujšanje

Niso potrebne hitre diete

Če boste poskrbeli za telo že danes, vam do poletja ne bo potrebno stradati in poskusiti hitrih diet. Postavo lahko obdržite ali dodatno oblikujete na številne zdrave načine. Seveda bo uspeh odvisen tudi od tega, kakšno postavo imate, saj boste tisti s prekomerno težo, praviloma prej opazili rezultate, kot ostali.

Eden od enostavnih trikov je zdravo prehranjevanje. Vaš uspeh je odvisen predvsem od hrane, po nekaterih ocenah v kar sedemdesetih odstotkih. Hrana naj bo raznolika in naj vsebuje veliko zelenjave. Ker bo kmalu tu zima, bo sveže in lokalno pridelane hrane manj. Zato se toliko bolj potrudite in poiščite res zelenjavo, ki bo ekološka in domača. Najlažje boste našli motovilec, zelje in radič, na voljo pa boste imeli tudi brokoli, brstični ohrovt, dolgo je lahko obstojen korenček in podobno. Poskusite pojesti veliko zelenjave, saj vsebuje veliko vitaminov za zdrav imunski sistem, poleg tega pa še veliko vlaknin, ki pomagajo pri hujšanju. Da bo vaš imunski sistem v mesecih prehladov in grip odpornejši, jejte tudi veliko sadja. Odlična so jabolka, ki ostanejo v skladiščih dolgo obstojna. Kmalu bo prišel tudi čas odličnih kakijev, čez zimo si pa le privoščite agrume iz oddaljenih krajev, saj vsebujejo veliko vitaminov, poleg tega pa so ena od redkih izbir, ki jih imamo. Posezite tudi po nesladkanem suhem sadju. Vseeno pa bodite pri sadju previdni, saj se ob pretiranem uživanju sadja, posebej v večernih urah, lahko tudi poredite. Kljub temu se mu nikar ne odpovejte.

Za lepo postavo poskrbite tudi tako, da jeste redno, vsaj štirikrat ali petkrat na dan. Obvezno jejte zajtrk, saj so številne raziskave pokazale, da boste na ta način shujšali, čeprav bo vnos kalorij večji. Ne velja pa več pravilo, da se morate zjutraj zelo najesti. Naš organizem je še zaspan, zato je tudi majhen zajtrk čisto dovolj. Če boste ob zajtrku pojedli še nekaj mandljev, boste dlje siti, kar bo dodatno pomagalo pri doseganju vašega cilja. Jejte raznoliko čez cel dan, večerne obroke pa zmanjšajte ali izpustite. Nikar ne jejte tik pred spanjem, saj nastane tako tudi nevarnost zgage. Večerni obroki naj ne vsebujejo sladkorjev. Če nimate težav z želodčno kislino, so zvečer priporočljive solate. Zvečer si lahko privoščite tudi manj mastno skuto, ali morda riževe in sojine napitke. Izogibajte pa se enostavnim ogljikovim hidratom.

Poleg hrane je pomembno tudi gibanje. Če ste brez kondicije, začnite gibati počasi. Za začetek bo dovolj dvakrat ali trikrat tedenska vadba, ki traja vsaj pol ure. Na začetku je to lahko le hitra hoja ob kateri ste zadihani in se vam poveča srčni utrip. Postopoma pa vadbo podaljšujete, hitra hoja pa lahko postane tek ali kolesarjenje. Pozimi se lahko udeležite tudi vadbe v zaprtih prostorih, obiščite fitnes, organizirano vadbo, kot so plesi in aerobika, lahko pa obiskujete tudi bazen, kjer boste celo leto v kopalkah in s tem v stiku z vašo postavo. Poleg tega skrbite za zdrav način življenja. Redili se boste tudi zaradi stresa in zaradi neprespanih noči, zato poskrbite tudi za sprostitev in dovolj spanca.

debelost in zdravje

Debelost in zdravje

Z dieto pa je dobro začeti, če ste prekomerno težki. Zaradi nezdravega in hitrega načina življenja je namreč vse več debelih otrok in odraslih, kar predstavlja velik javno zdravstveni problem. Prekomerna telesna teža in debelost sta po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO vzrok za približno osemdeset odstotkov vseh primerov diabetesa tipa II, 35 odstotkov vseh ishemičnih bolezni srca in 55 odstotkov vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi.

“Ker so v modi vitka telesa, so se pojavile številne diete z različnimi imeni, ki praviloma niso strokovno vodene. Njihova značilnost je, da so pogosto energijsko zelo omejene in obljubljajo hitro hujšanje. Nevarnost pri tem pa je, da posameznik izgubi predvsem mišično maso in vodo, zelo malo pa maščobnega tkiva. Poleg tega ponavadi ne prinašajo trajnega uspeha, niso pestro sestavljene in ne vsebujejo dovolj nujno potrebnih esencialnih hranilnih snovi za telo. Dokazano pa je, da stalna nihanja telesne teže pomenijo nevarnost za zdravje,” opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Modne shujševalne diete nas namreč lahko pripeljejo do pomanjkanja posameznih hranil, to pa naprej vodi k boleznim, psihičnim spremembam, motnjam krvnega obtoka in srčnega utripa itd., lahko pa pride tudi do tako imenovanega jo–jo efekta, kjer telesna teža po koncu dietnega prehranjevanja lahko celo naraste nad prvotno vrednost. “Shujševalne diete lahko v izjemnih primerih privedejo do prehranskih motenj. Pogosto se ljudje odločajo za shujševalne diete večkrat zaporedoma, kar kaže na njihovo neučinkovitost. Dietam z zelo malo kalorijam se moramo izogibati, ker lahko spremenijo našo presnovo. Nekatere diete, ki so opisane v naših revijah ter knjigah, so lahko celo zdravju škodljive,” dodajajo. Tudi oni pa razlagajo, da niso vse diete slabe: “Pri teh hujšamo počasi, spremenimo sestavo hrane po priporočilih za zdravo prehrano ter povečamo fizično aktivnost.” Po njihovih ocenah je treba hujšati počasi, kar ne presega več kot kilogram izgube na teden.

Eliksir za zdravo prebavo, krvni tlak in več energije

Med in jabolčni kis sta bogata s kalijem, ki ureja raven natrija v krvi in normalizira krvni tlak. Vsebujeta tudi magnezij, ki zmanjšuje pritisk na stene ožilja. Ta recept se pogosto uporablja tudi kot ‘anti-aging’ eliksir, čisti telo in pomaga v boju proti različnimi mikrobi.

Sestavine:

  • kozarec tople vode
  • 1,5-2 žlici jabolčnega kisa
  • 1,5-2 žlici cvetličnega medu

Priprava:
V toplo vodo vmešamo sestavine. Počakamo, da se med popolnoma raztopi in nato počasi spijemo. Morda vam okus na začetku ne bo preveč všeč, vendar se boste nanj hitro privadili.

Predlagani odmerek: 1-2 kozarca na dan.

Zdravilni učinki:

  • izboljša prebavo in deluje na zdravje črevesja
  • razstruplja organizem
  • pospešuje prekrvavitev
  • krepi sluznico žrela
  • preprečuje hripavost
  • deluje proti utrujenosti
  • znižuje krvni tlak
  • upočasni prezgodnje staranje
  • pomaga pri izčrpanosti

Biotski pestrosti se izteka čas

0

V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opozarjajo na letošnje barvito dogajanje na področju kmetijske in gozdarske politike v Evropi. “Programi razvoja podeželja, ki jih morajo države članice pripraviti po reformi Skupne kmetijske politike, so v zaključnih fazah priprave in sprejemanja. To so pomembni dokumenti, na podlagi katerih bodo v prihodnjih šestih letih kmetje in organizacije, ki delujejo na podeželju, lahko pridobile sredstva za ukrepe, kot so blaženje vpliva kmetijstva na okolje, investicije v kmetijstvo in gozdarstvo, podpora razvoju podeželskega gospodarstva in izboljšanje socialne strukture,” opisujejo v društvu.

Smrdokavra

V DOPPS-u so razočarani nad reformo Skupne kmetijske politike v EU, ki je bila sprejeta lansko leto, saj ni izpolnila pričakovanj, da bo zaustavila trend vse hitrejšega izginjanja biotske pestrosti na evropskem podeželju. Menijo, da je nujno, da so programi razvoja podeželja v državah članicah zasnovani tako učinkovito, da bodo javna sredstva resnično porabljena za ukrepe, ki bodo v naslednjih letih prinesli opazne rezultate. “Kljub temu vsebina predlaganih ukrepov v številnih državah ni obetavna. Tudi v Sloveniji je več resnih razlogov za zaskrbljenost, saj je v preteklem letu in pol priprav vse več dobrih naravovarstvenih ukrepov izginilo iz osnutka nacionalnega dokumenta. Žal je prostora za izboljšave zdaj ostalo zelo malo, saj je proces sprejemanja v zaključnih fazah, ko potekajo pogajanja med Evropsko komisijo in državami članicami,” so zaskrbljeni.

Zadnje upanje za ptice in metulje

Ta teden je sicer v Bruslju potekala konferenca o prispevku novih programov razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020 k doseganju ciljev varstva narave in okolja v EU. Dogodek so organizirale vodilne okoljske nevladne organizacije v Bruslju BirdLife Europe, CEEweb in EEB ter romunska Fundatia ADEPT. Srečali so se predstavniki nevladnih in vladnih organizacij iz več kot 15 držav, med katerimi je tudi DOPPS. Ariel Brunner, vodja enote za politiko EU pri BirdLife Europe, je v zaključnem govoru na konferenci po poročanju DOPPS-a poudaril, da se, medtem ko se je na političnem parketu izgubila še ena priložnost, biotski pestrosti v kulturni krajini izteka čas: “Izgubili smo že več kot 50 odstotkov populacij nekdaj pogostih gnezdilk kmetijske kulturne krajine, na nekaterih območjih pa so populacije evropskih metuljev upadle za več kot 70 odstotkov. A še več – čas se izteka tudi za majhne, tradicionalne družinske kmetije, ki na evropskem podeželju hitro izumirajo. Skupaj z njimi pa tudi pomembno znanje o tradicionalni rabi in kmetovanju, ki je ustvarilo krajino, kot jo v Evropi poznamo danes.”

Primož Tominc: Izdelal je svoje kolo na sončne celice

0

Tokrat smo se pogovarjali s Primožem Tomincem, ki je svoje znanje in ideje uporabil za izume, ki koristijo skončno energijo.

Primož Tominc

Primož, se lahko za začetek malce predstavite? Kaj vse počnete? S čim se ukvarjate?

Že od malega sem vedno nekaj skupaj ‘šraufal’, se malo igral. Že kot zelo majhen sem si naredil prvo igračo, prvi tovornjak. Šli smo na neko razstavo, kjer so nam pokazali, kako si lahko tudi otroci sami naredijo igrače, če na primer nimajo denarja, da bi si jih kupili.

Tako sem potem dobil idejo, da bi lahko tudi jaz ustvaril kakšno svojo igračo. Nekje v četrtem razredu sem naredil svojo prvo igračo. Potem pa sem tehnično vedno bolj napredoval in stvari so postajale vedno bolj tehnično dodelane.

Naslednja igrača je bil tudi tovornjak, vendar je bil ta že na daljinsko upravljanje.

tovornjak na daljinsko upravljanje

Odločil sem se za študij strojništva na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Takrat sem se potem lotil stvari, ki so bile bolj povezane s stroko, ampak ko sem zaključil fakulteto, smo šli na neko potovanje v Peru in tam je bilo res zelo močno sonce. Takrat sem začel premišljevati o tem, kako bi lahko sonce koristno uporabil, da bi na primer imel neko sončno celico in da bi s tem poganjal neko vozilo. Če bi dal sončno celico na avto oziroma na neko težko vozilo, potem ne bi nič naredil, ker bi se proizvedlo premalo energije. Torej je potrebno neko manjše vozilo. Tako sem prišel na idejo, da bi lahko šlo za manjše trikolo. In takrat, ko pa ni sonca, pa lahko kolo poganjaš sam. Ko pa je sonce, imaš pa nad glavo strehico, ki ti dela senco, hkrati pa se napaja baterija. Ko pa ni sonca, pa imaš možnost koristiti energijo iz baterije, lahko pa ga poganjaš tudi z nogami.

Takole izgleda tole trikolo: Zgoraj je sončna celica, ki proizvede približno 100 vatov in če bi poleti kolo pustil na soncu, se v baterija napolni v enem sončnem dnevu. Baterija pa zdrži 50 kilometrov. Kolo ima elektronsko blokado, tako da je njegova največja hitrost 25 km/h, tako tudi ustreza vsem predpisom, da ga ni treba registrirati. Če pa izklopim to elektronsko blokado, pa gre kolo 40 km/h. To je maksimalna hitrost. Kolo je kar močno – ima približno 1,5 kilovata moči. Zanimivo je, da ima kolo tudi tempomat. Nastaviš si torej neko hitrost in kolo jo bo vzdrževalo. Kolo lahko poganjamo sami, lahko kombiniramo poganjanje in baterijo ali pa se pelješ samo na baterijo.

Koliko časa je trajalo od same ideje do končne izvedbe?

Seveda sam hodim normalno v službo, zato je taka stvar šla malo bolj počasi. To me načeloma ni motilo, ker sem veliko stvari naročal preko interneta. Stvari sem naročal od čisto vsepovsod. Najprej sem si zamislil, kaj sploh potrebujem, potem pa sem tisto naročil. Ko nekaj naročiš preko interneta, potem stvar zagotovo potuje kakšen mesec.

Ogrodje je narejeno iz aluminija. Decembra 2012 sem kupil to ogrodje, potem pa sem počasi nabiral še preostale sestavne dele. Nekje aprila sem se povezal, tudi oče mi je pomagal, z enim kleparjem na Ptuju, ki mi je izdelal to streho in nosilce za baterijo. Potem nekje maja je kolo že bilo vozno. Lahko si se peljal, vendar še ni imelo luči, bilo je še treba dodelati nekaj stvari. Vendar je bilo od takrat naprej vozno.

Za izdelavo neke grobe verzije kolesa sem tako potreboval približno pol leta, v naslednjih mesecih pa sem kolo le še izpopolnjeval.

Kolo na sončne celice

Katere so bile tiste finese?

Pod sončno celico se nahaja nek števec, merilnik, ki meri, koliko energije proizvaja sončna celica, tako da lahko približno sledim, koliko je močno sonce. Potem sem spredaj in zadaj dodal še luči, dodal sem tudi flaško za vodo. Tudi elektroniko sem ustrezno zaščitil. Vse te malenkosti sicer niso videti nič posebnega, vendar ti vzamejo čas.

V čem vidite dodano vrednost samega kolesa?

Meni je blizu predvsem ta ideja glede transporta. Živim na Ptuju, na delo se vozim v Maribor in opazujem, da se ljudje na delo pretežno vozijo sami v avtu. To, da se pelješ s Ptuja v Maribor in s sabo pelješ še tono in pol težek avto, poleg tega da nisi ekonomičen, je tisti avto še zelo velika stvar, poleg tega pa  imaš potem še težave s parkiranjem. Jaz pa sem si zamislil, da bi izdelal neko tako prevozno sredstvo, ki ne bo zasedlo veliko prostora, poleg tega pa bo še ekonomično. Videl sem, da se ljudje na delo večinoma vozijo sami, le redkokdaj se jih v avtu pelje več. Avtomobili so večinoma prazni. Hotel sem izdelati tako prevozno sredstvo, s katerim se bom lahko sam peljal, ki bo okolju prijazno, istočasno pa bom tako poskrbel še za svojo rekreacijo. Sam opravljam pretežno pisarniško delo, med študijem sem se še občasno ukvarjal s športom. Ko si v službi, se od začetka se še nekoliko trudiš, potem pa kar nekako pozabiš na to. Začne ti primanjkovati časa, dobivaš vedno večje zadolžitve, nemalokrat 8 ur ni več dovolj in delaš dlje. Razmišljal sem, kako izkoristiti ta čas, ki ga porabim za prevoz na delo. Ta čas je tako nekako izgubljen, saj se na delo vozim 45 minut. Razmišljal sem, da bi ta čas lahko izkoristil za rekreacijo. S takim kolesom pa se lahko zjutraj pelješ na baterijo, da prideš svež v službo, popoldne pa se lahko na poti domov dodbra znojiš in rekreiraš.

Sam sem se nekajkrat že pripeljal v službo, imam pa do službe v eno smer dobrih 30 kilometrov, vendar je šlo. Časovno sem potreboval le približno 15 minut več kot z avtom.

Kje pa ga potem parkirate?

Ko narediš eno tako stvar, se kar malo navežeš nanjo in se še ne počutim v redu, če bi kolo pustil kar nekje na ulici, tako da ga puščam pri sodelavcu. Enkrat v bodoče pa je cilj ravno ta, da se pripelješ v službo, pustiš kolo na soncu, v osmih urah se v sončnem dnevu baterija napolni. Ti delaš, kolo se lepo sonči.

Ali razmišljate kaj v tej smeri, da bi zadevo patentirali? Kako gre to?

Ko se lotiš enega takega projekta, začneš razmišljati tudi o tem in iskati, kaj je kdo že naredil. Taka kolesa že obstajajo.

Bilo je tudi že organizirano neko tekmovanje iz Francije do Kazahstana z vozili na sončne celice. Med tistimi vozili sem opazil tudi kolesa, podobna mojemu.

Po mojem bi bilo težko patentirati kolo kot celoto, vendar pa bi lahko patentiral posamezne dele oziroma posamezne rešitve.

Kolo na sončne celice

Koliko pa finančno nanese izdelava enega takega kolesa?

Ogrodje je bilo okrog 2000 evrov, ampak gre res za dober izdelek, potem pa se ne ustavi.  Jaz sem tak človek, da me bolj boli, če si kupim dobro obleko kot pa če kaj drugega (smeh).

Končna cena se giblje okrog 5000 evrov. Bi pa rekel, da je bil moj primarni namen ta, da bo stvar funkcionalna. Ko se lotiš take stvari, te žene predvsem entuziazem. Seveda bi lahko ceno tudi do neke določene mere optimizirali.

Ali za bodoče morda načrtujete, da bi začel izdelovati taka kolesa, jih prodajati?

Opazil sem, da je kolo zelo vpadljivo. Včasih se z njim pelje tudi moje dekle in ljudje za njo kar ploskajo – ne vem, ali zaradi nje ali zaradi kolesa (smeh). So za mano tudi že ploskali, ampak ne tako pogosto (smeh). Nekaj tudi voznik naredi.

Ljudje na splošno kolo zelo dobro sprejemajo. Nekateri se prav ustavijo, ga pogledajo, spregovorijo kakšno besedo. Vsekakor se mi zdi smiselno, da bi zadevo nekako nadaljeval. Zdaj recimo razmišljam o tem, kje bi bilo mogoče ceneje dobiti sestavne dele. Gledam, kako bi bilo to mogoče tržiti.

Malo sem se pozanimal v tovarni Podjemov v Mariboru, če bi mi tam lahko kaj svetovali. So me predstavili z nekaj podjetniki in en zelo v redu fant mi je malo pomagal, zdaj mi včasih kaj nakaže, v katero smer naj grem. Zdaj poskušam najti kakšno tržno pot, kako bi to lahko spravil naprej. Moja ideja je, da bi kolesa vsaj za zdaj izdeloval po naročilu, saj bi tako bi bilo veliko lažje. Nekdo, ki bi mu bilo kolo všeč, bi ga lahko preizkusil, potem pa bi mu lahko kolo izdelal po naročilu. To bi bilo v tej fazi izvedljivo. Kaj naprej, pa še razmišljam. Izdelek je šele prvi korak, nato pa je velika umetnost zadevo predstaviti širši javnosti.

Kolo na sončne celice

Kje pa se vse vidite, da bi se predstavljali?

Jaz že tako ali tako zelo rad kolesarim in zdi se mi, da bi dober pristop, če bi se na primer na poletje udeleževal različnih kolesarskih maratonov, različnih srečanj. Tudi sicer imajo vozniki trikoles različna srečanja in bi bila tudi to ena od možnosti. Tu vidim priložnosti.

Vas je že kdo ustavil na cesti in ti rekel, da bi imel tako kolo?

Zanimivo mi je bilo, da večina ljudi, ki mi je ustavila, ni pomislila, da sem jaz naredil to kolo, ampak so me vprašali, kje sem to kupil. To mi je bilo zanimivo. Kljub temu, da je bil izdelek takrat še v neki precej osnovni fazi, so oni že vprašali, kje se to kupi. Niso pomislili, da bi bil to moj domači izdelek. Včasih pa dam tudi kolo komu za voziti, da malo poskusi in navadno se čisto vsi navdušijo.

Kako se je peljati na takem kolesu? Je udobno? Verjetno ste vse prilagodili svojemu okusu, željam in potrebam?

Vožnja s takim kolesom je zagotovo bolj udobna kot pa s klasičnim kolesom. Tu sediš na stolu/fotelju in gledaš naprej. Ko pa se voziš z normalnim kolesom, pa gledaš pred sabo. Na tem kolesu imaš širši panoramski pogled in nekako bolj doživiš naravo. Pogosto ko sem prišel iz službe poleti, sem se usedel na kolo in se odpeljal v bližnji gozd. Če se pelješ z motorjem ali avtom, naravo samo vidiš, ne vohaš pa narave, mokre ceste, na kolesu pa postaneš bolj eno z naravo.

Kakšen je vaš pogled na te zelene rešitve, tudi kar se tiče prevoznih sredstev. Ne nazadnje ste strojnik in se spoznate na vse to …

Po mojem slej ko prej ne bo druge možnosti, tako da se bo kar treba usmeriti na zeleno tehnologijo.

Sedenje in pojav depresije

Nova raziskava pravi, da so ljudje, ki veliko sedijo in gledajo televizijo ali v računalnik, veliko bolj nagnjeni k depresiji kot drugi. Po njihovih podatkih, naj bi ljudje, ki več sedijo, imeli za kar 25 odstotkov več možnosti, da bodo depresivni. Long Zhai iz Qingdau medicinske univerze v Sangogu pravi, da ima raziskava svoje omejitve, kljub temu pa dokazuje, da gibanje na nek način preprečuje oziroma zavira pojav depresije. Zato bi gibanje morali priporočati ljudem, ki so nagnjeni k depresiji. Megan Teychenne iz Centra za telesno aktivnost in raziskave o hrani pravi, da tudi ob dokočani raziskavi še vedno ostaja odprto vprašanje, ali res sedeči položaj poveča tveganje za depresijo, ali pa tisti z depresijo raje sedijo in gledajo televizijo ali v računalnik.

depresija sedenje tv

Poleg tega so raziskovalci ugotovili velike razlike med tistimi, ki sedijo in gledajo televizijo in med tistimi, ki veliko sedijo za računalnikom. Tisti, ki veliko gledajo televizijo, imajo 13 odstotkov več možnosti, da postanejo depresivni. Tisti, ki pa veliko sedijo za računalnikom, imajo za kar 22 odstotkov večje tveganje za pojav depresije. Raziskavalcev v tej raziskavi sicer ni zanimalo, zakaj ti ljudje toliko sedijo za televizijo in računalnikom. Raziskava je tako izločila ven stvari, ki jih predhodne podobne raziskave upoštevajo. Tako študija ni upoštavala ostalih faktorjev, kot je denimo bolezen, ki lahko pojasni pretirano sedenje. Kljub temu, je zaključek raziskave jasen: Veliko se gibajte in manj sedite.

 

Čas za zemljiške pravice

Na svetovni konferenci domorodnih ljudstev, ki bo od ponedeljka do torka, bodo predstavili tudi poročilo o zemljiških pravicah teh lokalnih prebivalcev. Žal domorodna ljudstva po svetu nimajo urejenih in priznanih zemljiških pravic, kar vodi v uničenje njihovega okolja in posledično v uničenje samih skupnosti. Če bi jim priznali zemljiške pravice, bi s tem zaščitili tudi mnogo svetovnih gozdov, pravi poročilo. Raziskovalci v poročilu se namreč zavedajo, da so trenutne pobude in boji, da bi se krčenje gozdov nehalo, slabi in neučinkoviti.

zemljiške pravice

Poročilo o zemljiških pravicah so napisali v Iniciativi za pravice in vire in v Mednarodnem centru za domorodna ljudstva za politične raziskave in izobraževaje. Oboji opozarjajo, da vse večji pritisk na zemljišča in vire ogroža dolgoročno prihodnost domorodnih ljudstev, ki so odvisna od tropskih gozdov. Poleg tega je treba te ekosiseme ohraniti za blažitev podnebnih sprememeb in zagotavljanje globalne okoljske koristi, dodajajo. Ugotavljajo tudi, da si vlade nekaterih držav želijo urediti takšne pravice. “V indoneziji je denimo vlada nenadoma ugotovila in javno priznala, da je nujno in potrebno spoštovati zemeljske pravice,” pravi Andy White z Iniciative. Ob tem pa opozarja, da ne obstajajo nobeni mehanizmi, ki bi ponujali državam podporo pri uvajanju takšnih pravic. Države nimajo niti potrebne tehnične pomoči. “Problem z zemeljskimi pravicami je bil od nekdaj šibki člen izmed vseh ostalih globalnih pobud,” je zaključil.