Virus je rešil kostanj

    Slovenski gozdovi z izjemo Koroške, so bogati s kostanjevimi drevesi, ki lahko obrodijo tudi dvesto kilogramov plodov. A je kostanja vse manj, ker ga napada kostanjev rak. Povzroča ga gliva, ki je prišla iz Kitajske in je na začetku v Evropi povzročila hitro odmiranje kostanjev. Tedaj so se pojavljale črne napovedi, da bo pravi kostanj popolnoma izumrl, saj se je gliva zelo hitro širila. Širi se namreč s pomočjo vetra, ptic, dežnih kapljic, veveric in podobno.

    A je kostanj pred propadom rešil virus, ki je napadel glivo in tako zaustavil hitro propadanje dreves. Kljub temu bi morali bolj skrbno spremljati okuženost našega kostanja, saj je treba okuženo drevo hitro posekati in odpeljati iz gozda. V nasprotnem primeru, se rak lahko razširi še na druga drevesa. Če je drevo okuženo z glivami, ki jih je že napadel virus, drevesa ni treba posekati, saj ga bo virus rešil. Virusu gre torej zahvala, da bomo lahko kmalu nabirali okusne jesenske plodove.

    kostanj

    Hranljiv in zdrav

    Plodovi kostanja niso le okusni, pač pa tudi zelo hranljivi, saj vsebujejo kar 45 odstotkov škroba. Samo sto gramov kuhanega kostanja ima okoli 160 kalorij, enaka količina pečenega kostanja pa okoli 250 kalorij. Kostanj ima veliko folne kisline, ki jo potebujemo za tvorbo rdečih krvnih celic in sitezo DNK. Poleg tega pomaga pri preprečevanju okvare nevralne cevi pri plodu.

    Kostanj vsebuje še vitamin B6, vitamin C in A, kalij in fosfor. Ima tudi veliko vlaknin, ki znižujejo nivo škodljivega holesterola v krvi in preprečujejo, da bi se prevelike količine absorbirale v črevesje. V sto gramih kostanja je kar za petino odstotkov dnevnih poteb po vlakninah.

    PREBERITE TUDI:  Zapakirane žive rakovice

    Zaradi velike vsebnosti škroba in vlaknin, nas kostanj pogosto napenja. Napenjanje lahko nekoliko omilite, če dosledno lupite kostanj in skrbno odstranite tudi notranjo kožico. Poleg tega kombinacija kostanja z moštom ali mladim vinom z vidika prebave, ni najbolj priporočljiva, saj je idealna za nastajanje plinov. Ker je navada takšna in ker kombinacija res tekne, si jo občasno le privoščite.

    Preden kostanj spečemo, moramo zarezati v lupino, da ga preluknjamo. Tako med peko ne bo pokanja in eksplozij. Počasi in postopoma ga pečemo na majhnem ognju, da se peče počasi in postopoma. Med pečenjem ga pogosto premešamo, da bo enakomerno popečen. Tik preden bo kostanj pečen, povečajte ogenj. Na močnem ognju naj se peče še kakšno minutko ali dve. Nato ves kostanj stresite v mokro krpo ali časopisni papir in ga pustite nekaj minut. Tako ga boste lažje lupili.

    Nabiranje je lahko dogodek

    Tudi nabiranje kostanja je zdravo, saj smo tako v naravi na svežem zraku, ponavadi se moramo za sladek in debel kostanj tudi dlje sprehoditi. V nabiranje kostanja vključite vso družino, tudi najmlajše. Da vas ježki ne bodo preveč bodli, si za nabiranje lahko kupite rokavice. Pri nabiranju nikar ne hitite in ne bodite preveč pohlepni. Naberite ga le toliko, kolikor ga potrebujete. Kostanj, ki nekaj časa stoji, hitro postane črviv in bo neuporaben. Če imate kaj prostora v skrinji, ga sicer lahko tudi zamrznete.

    Privoščite si kostanjev pire

    Za kostanjev pire potrebujete pol kilograma kostanjev, ki ste jih v vreli vodi kuhali le pet minut in nato olupili. Potrebujete še pol litra mleka, malo masla, 75 gramov sladkorja en vaniljev sladkor in tri žlice ruma. Kostanj, mleko in navaden ter vaniljev sladkor kuhajte pol ure, nato kostanj precedite, pretlačite in dodajte maslo ter rum. Če želite, ga lako do želene gostote razredčite z mlekom, ki vam je ostalo od kuhanja. Najboljši bo, če boste pire servirali v kombinaciji s sladko stepeno smetano.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte