Slovenci smo športen narod. Že res, da zaznavamo porast športne aktivnosti, vendar žal prepogosto pozabimo na njihovo kakovost izvajanja. Tokrat pišemo o tem, kakšne posledice lahko prinese ukvarjanje s športom, kako lahko preprečimo športne poškodbe in kako si lahko pomagamo tudi sami.
Celosten pristop k športu
Ko se nekdo odloči, da se bo premaknil s kavča in naredil nekaj zase in ima v glavi morda celo cilj, bi se bilo zadeve treba lotiti celostno. Ukvarjanje s športom namreč ne pomeni samo treninga. To velja tako za profesionalne športnike kot tudi za čiste rekreativce in popolne začetnike. Za te morda še bolj.
Tako imamo torej trening kot čisto fizično aktivnost v
želeni ali želenih disciplinah. Pri treningu so pomembni naši cilji in želje,
ki pa morajo biti v skladu z našimi zmožnosti. Trening mora biti ustrezno
strukturiran, da ne pripelje do težav oz. poškodb. To najbolje rešimo z dobrim
osebnim trenerjem in s pametnim programom.
Verjamem, da je namen vsakega, ki se začne ukvarjati s
športom, predvsem dolgoročna fizična aktivnost. Preveč je primerov, ko se
začeta športna pot prehitro zaključi zaradi poškodbe ali preutrujenosti.
Preutrujenost je problem treninga, ko hočemo preveč naenkrat. Pogosto to velja
tudi za poškodbe. Zato je pomemben dober program.
Izredno veliko lahko naredimo sami z namenom zdravega in
dolgoročnega športnega udejstvovanja ter preprečevanja poškodb. Najprej
ogrevanje, raztezanje, kopeli, uporaba masažnega valjčka, uporaba
aromaterapije, hladno-vroča prha, krepitev osrednjega dela telesa ipd.
Ogrevanje je zelo pomembno, da preprečimo športne poškodbe
Ogrevanje je zelo
pomembno, veliko bolj, kot je morda videti, in obvezno je pred čisto vsakim
športom. S tem v veliki meri preprečimo poškodbe in telo pripravimo na poznejši
napor. Ogrevamo se vsaj 15 minut. Glede na to, s katerim športom se ukvarjamo,
je ogrevanje lahko počasen tek ali hitra hoja, počasno kolesarjenje ipd.
Raztezanje pred treningom
Raztezanja se lotimo,
ko smo ogreti ali pa po končanem treningu, ko je telo še ogreto. Z raztezanjem
poskrbimo za dobro gibljivost telesa in za prožnost mišic. Pred začetkom
treninga uporabimo t. i. dinamično raztezanje, kot so npr. poskoki, vrtenje
rok. Po končanem treningu pa nam vsem bolj znano t. i. statično raztezanje.
Tukaj je pomembno je, da mislimo na izvedbo vaje. Raztezanje ni nekaj, kar se
naredi »tako spotoma«. Treba se je poglobiti, pravilno dihati in se raztegovati
samo do točke, ki je še udobna.
Ogrevanje in raztezanje sta torej aktivnosti, ki ju najlaže
izvedemo v sklopu treninga: najprej se ogrejemo, dinamično raztegnemo, opravimo
trening in se na koncu še statično raztegnemo.
Nato pa imamo še spremljajoče aktivnosti in pripomočke, s
katerimi lahko tudi bistveno vplivamo na svoje zdravje, na preprečevanje
poškodb in hitrejšo regeneracijo.
Vaje za krepitev osrednjega dela telesa oz. t. i. core vaje.
Primer take vaje je npr. »dilca« ali »plank«. Te vaje so
pomembne za splošno dobro počutje in bi jih morali izvajati vsi. Gre namreč za
krepitev predela, ki nas dejansko drži pokonci in z njegovo delujemo na splošno
dobro počutje. Morda potrebujemo na začetku nekoga, da nam jih pokaže, nato pa
jih lahko delamo sami. Edini pripomoček, ki ga potrebujemo, je telovadna
blazina, sicer pa gre za vaje, ki jih lahko delamo samo na podlagi lastne teže.
Športne poškodbe lahko preprečimo tudi s pomočjo različnih tehnik
Zbrali smo tudi nekaj tehnik in pripomočkov, ki lahko
pomagajo preprečiti športne poškodbe in boleče mišice.
Masažni pripomočki,
pri čemer imamo v mislih predvsem masažne valje, pa morda še kakšno žogico za
tenis. Žogica za tenis je odlična za sprostitev stopalnega loka, uporabimo pa
jo lahko tudi za bolj točkovno »samomasažo« hrbta. Masažni valj ni ravno
najbolj prijeten za uporabo na bolečih mišicah, vendar pa z njim dosežemo zelo
dobre rezultate pri sprostitvi mišic. Seveda pa ti pripomočki v nobenem primeru
ne odtehtajo dobre ročne masaže.
Kopeli so zelo
dobrodošle po tekmi, po daljšem treningu, skratka po večjem naporu. V vodo si
stresemo 1–3 pesti navadne soli. Sol lahko obogatimo oz. dodamo regeneracijske
in sproščujoče učinke s pomočjo ustreznih eteričnih olj. V kopel gremo čisti in
v njej ostanemo do 15 minut. Slane kopeli so bazične in naše telo sprostijo.
Vroče – hladno
naredimo najlaže pod prho. Gre za preprosto izmenjavo polivanja mišice s čim
bolj vročo in nato čim bolj hladno vodo, skratka za nekakšno poenostavljeno
knajpanje. S tem pospešimo krvni obrok in dosežemo hitrejše razstrupljanje.
Aromaterapija je
uporaba eteričnih olj, ki jih lahko uporabimo ali v kopelih ali pa v oljih za
samomasažo. Eterična olja so pri obremenjenih mišicah zelo dobrodošla, saj
sproščajo, razstrupljajo, delujejo protibolečinsko, povečajo cirkulacijo ipd.
Glede uporabe eteričnih olj se je treba ustrezno izobraziti, da znamo z njimi
ravnati. Pri preobremenjenih in bolečih mišicah si pomagamo z eteričnim oljem
sivke, rožmarina in poprove mete.
Vsako izmed obravnavanih področij bi seveda lahko obdelali precej bolj na široko, vendar pa tudi v tej kratki obliki dajo predstavo o tem, kaj vse naj spremlja dolgoročno aktivnost. Ne nazadnje večina idej dobro deluje tudi na naše splošno počutje in posledično zdravje, zato bi jih bilo smiselno vpeljati v naš vsakdan.
Prihodnost
nedvomno pripada obnovljivim virom energije. Njihovih prednosti v primerjavi s
fosilnimi viri energije je ogromno.
Predvsem zato,
ker so na voljo lokalno, zmanjšujejo odvisnost od uvoženih virov energije in
obenem povečujejo energetsko varnost. Ker gre za enega izmed najhitreje
rastočih sektorjev, spodbujajo tudi zaposlenost in razvoj podeželja.
Prednosti obnovljivih virov energije
Poleg tega v
primerjavi s fosilnimi gorivi pri njihovi uporabi nastajajo manjše emisije
toplogrednih plinov, kar seveda prinaša pozitivne učinke na kakovost okolja,
prav tako pa okolju prijaznejše in učinkovitejše tehnologije rabe obnovljivih
virov energije privlačijo naložbe za obnovo zastarelih tehnologij energije. Ker
se prav tako povečuje njihova uporaba, postajajo tudi cenovno dostopnejši,
njihova razpršenost in dostopnost pa omogoča boljšo uskladitev rabe energije z
lokalnimi potrebami.
Slovenija ima skladno z evropsko direktivo[1] zastavljen nacionalni cilj doseči najmanj 25-odstotni delež rabe obnovljivih virov energije v končni bruto uporabi energije do leta 2020.
Najpomembnejši obnovljivi vir energije v Sloveniji je lesna biomasa, sledi vodna energija, v zadnjih letih pa je razvoj najbolj dinamičen prav pri izkoriščanju sončne energije, ki postaja čedalje bolj nepogrešljiv obnovljivi vir energije.
Sončni kolektorji so lahko dobra naložba
Za namene
shranjevanja te vrste energije obstajajo sončni kolektorji, to so
naprave, ki sprejemajo sončno sevanje in
ga shranjujejo v obliki toplotne energije v hranilniku.
Moč sončnega sevanja na kvadratni meter
površine znaša v povprečju približno 1000 vatov, odvisno seveda od vremena, od lokacije
in orientacije.
V Sloveniji pade na leto na kvadratni
meter v povprečju približno 1200 kWh sevanja, kar je približno enako 120 litrom
kurilnega olja, ali pa 120 kubičnim metrom zemeljskega plina.
Za primerjavo – na področjih blizu
ekvatorja, pade na leto na kvadratni meter tudi do 2500 kWh sevanja.
Sončni kolektor segreva sanitarno vodo ali pa vodo za ogrevanje. Obstajajo pa tudi tako imenovani sončni parabolični kolektorji, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije.
Sončni
kolektorji so eden izmed najbolj ekoloških (ne izpuščajo emisij) in ekonomičnih
načinov segrevanja vode. Z njimi lahko dosežemo do 80 % potreb po topli vodi.
Toplo vodo se lahko uporablja za kuhanje, prhanje, ogrevanje prostorov, za pomivalne
in pralne stroje. Pri slednjih dveh lahko na ta način prepolovimo porabo električne
energije.
Možnost pridobitve sredstev in ugodnega kredita za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema
Vsi
tisti, ki želite živeti ekološko, poleg tega pa še prihraniti pri stroških za
energijo, boste veseli novice, da lahko prek Eko sklada kandidirate za
pridobitev nepovratne finančne spodbude za vgradnjo solarnega ogrevalnega
sistema v stanovanjski stavbi.
Gre za javni poziv za pridobitev
nepovratnih sredstev, katerega namen je povečanje rabe obnovljivih virov
energije in večja energijska učinkovitost v stanovanjskih stavbah ter
zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
Za sofinanciranje po tem pozivu
obstajajo nekateri posebni pogoji, in sicer lahko za pridobitev finančne
spodbude kandidirajo le fizične osebe (in ne denimo tudi samostojni
podjetniki).
Vloga za pridobitev sredstev za
ta namen mora biti oddana pred začetkom del za izvedbo naložbe, ta pa mora biti
izvedena skladno z vsemi veljavnimi (gradbenimi, okoljskimi, tehničnimi)
predpisi.
Solarni sistem mora vgraditi le
za to usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo (kar pomeni, da seveda odpade
kakršno koli delo na črno).
Višina dodeljenih sredstev lahko
znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, a je pri tem nominalno omejena z
najvišjim možnim zneskom, ki se lahko izplača za ta namen.
Sredstva se vlagatelju izplačajo
na podlagi sklenjene pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude, skladno
z izdano dokončno odločbo, s katero mu je bila dodeljena pravica do nepovratne
finančne spodbude.
Rok za zaključek naložbe je sicer
devet mesecev od dokončnosti odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne
spodbude.
Poleg nepovratne finančne
spodbude pa lahko vsi tisti, ki se zanimate za sončne kolektorje, oziroma za
vgraditev solarnega sistema, zaprosite tudi za odobritev ugodnega bančnega
kredita za ta namen.
Kredit se odobri do višine
priznanih stroškov naložbe in največ do 20.000 evrov.
Tudi za ta kredit so pogoji zelo
ugodni, in sicer se kredit obračunava po obrestni meri v višini trimesečnega
EURIBOR-a plus 1,3 %, odplačilna doba pa znaša do 10 let.
Več o možnosti tovrstnega sofinanciranja lahko izveste tudi na spletni strani Eko sklada: www.ekosklad.si
Matej Kline,
permakulturni načrtovalec in učitelj z enako mislečo ekipo v demonstracijskem centru Permakulturnega
inštituta v Mariboru zagnano polni zdrave zabojčke z zelenjavo, ki jo
pridelujejo po načinu, ki ga imenuje ekosistemska pridelava. Na 0,5 ha veliki
površini pridelujejo več kot 40 vrst in sort razne zelenjave brez kakršnih koli
škropiv in gnojil, s katero lahko nahranijo približno 150 družin na teden, a
njihov glavni cilj je razširiti permakulturo na čim več kmetij in domov po
Sloveniji in spremeniti splošno razširjeno miselnost, da je permakultura samo
vrtičkanje po vzoru naših babic. Včasih so bili seveda zaradi krožnega sistema gospodarjenja
z viri bolj samozadostni kot smo danes, vendar to še zdaleč ni permakultura: »Permakultura
v svojih načrtih vpeljuje rešitve, ki jih je narava vpeljala že pred milijoni
leti in so trajnostne, a obenem uporablja tudi najnovejše tehnološke rešitve.
Vse temelji na etičnih načelih in trajnosti.«
Ste permakulturni načrtovalec in učitelj ter ustanovitelj Permakulturnega
inštituta Maribor neprofitne narave, kjer si, kot pravite, prizadevate
spremeniti konvencionalno uničevalno upravljanje naravnih virov v trajnostno
upravljanje narave. Kako to počnete?
Skupaj z Jernejem sva ustanovila prvi permakulturni inštitut
v Sloveniji. Sloveniji želimo ponuditi znanje o trajnostnih sistemih, da bi
skupaj regenerirali okolje, ki je vedno bolj degradirano, in zaustavili
klimatske spremembe. Konvencionalna in v večini primerov tudi ekološka
agronomija namreč povzroča več kot 40 % izpustov toplogrednih plinov v
atmosfero. Agronomija je največji onesnaževalec in uničevalec okolja na svetu. Ker
razumemo, da samo govorjenje ni dovolj, smo se odločili, da ljudem rešitve
pokažemo na primerih. V našem demonstracijskem centru se lahko ljudje izobrazijo
o permakulturnem načrtovanju trajnostnih sistemov. Trenutno prikazujemo
ekosistemsko pridelavo zelenjave in holistično pašno rejo zajcev. Upamo, da
bomo še letos naš spekter praktičnih izobraževanj razširili na sadjarstvo in
žita. Možno si je ogledati tudi različne trajnostne sisteme izkoristka
energije. V prihodnosti želimo vzpostaviti več demonstracijskih centrov po
Sloveniji ter razširiti permakulturo po Sloveniji na čim več kmetij in domov
ter kmetijskih industrijskih obratov. Permakultura namreč ni zgolj
zagotavljanje kakovostnega zraka, vode, energije in hrane, pač pa tudi velika
poslovna priložnost za vse nas Slovence, saj je ta veda o trajnostnem
načrtovanju dodobra testirana, vendar še zmeraj v povojih.
Zanimivo, da ste malce mlajša ekipa – zakaj ste se odločili za takšen
projekt? Ali trajnostni razvoj in samooskrba po vašem mnenju postajata vrednoti
tudi med mladimi?
Za spremembe, ki jih želimo uvesti, je potrebno ogromno energije
in veliko fizičnega dela, prav tako pa bo za uspeh ključna miselnost, ki jo je
pri nekaterih starejših ljudeh izredno težko spremeniti. Naš kader izbiramo
glede na to, kako vidijo trenutno stanje sveta. Oba z Jernejem že dolgo poznava
problematiko naravne degradacije za izkoriščanje hitrih poslovnih priložnosti
in večanje dobička na račun narave ter negiranje negativnega vpliva sodobnega,
hitrega kapitalizma na življenjsko okolje vseh nas. Če se posameznik, ki želi
postati del PI Maribor, tega ne zaveda oziroma ne živi za to, da bi ta problem
rešili, potem ne more postati naš član. Mi namreč razumemo tako pozitiven vpliv
regeneracijskega ravnanja z okoljem na naše zdravje kot tudi izreden tržni
potencial, ki ga pravilno ravnanje z naravo dolgoročno zagotavlja. Če ne
razumeš, da je trenutni sistem pokvarjen in da ga je treba popraviti ter da je
smiselno začeti pri hrani, ki nam daje energijo za to, da opravljamo vse druge
funkcije v življenju, potem ne misliš dovolj široko. S tem želim povedati, da
smo že pred dolgo časa prešli točko, ko se je bilo o vrednotah še smiselno
pogovarjati. Treba se je namreč zavedati, da bo vsak posameznik, ne glede na
njegova prepričanja in vrednote, moral spoznati, da je ta planet edini dom, ki
ga imamo, in da je trenutno ravnanje z našim življenjskim prostorom
nesprejemljivo in nedopustno.
Definicija permakulture je načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti
trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Kako se pri tem
povezujejo znanja naših babic in modernejša znanja?
Permakultura je znanost načrtovanja trajnostnih sistemov.
Kot je v enem od intervjujev dejal oče permakulture Bill Mollison: »Naše babice
niso poznale ali uporabljale permakulture,
pridelovale so zelenjavo.« Včasih so bili seveda zaradi krožnega sistema
gospodarjenja z viri bolj samozadostni kot danes, vendar to še zdaleč ni
permakultura. Permakultura v svojih načrtih vpeljuje rešitve, ki jih je narava
vpeljala že pred milijoni leti in so trajnostne, obenem pa uporablja tudi najnovejše
tehnološke rešitve. Vse temelji na etičnih načelih in trajnosti.
Koliko pa se lahko ljudje še naučimo o permakulturi – ekološka obdelava in
pridelava namreč postajata vedno bolj popularna, tudi ljudje postajajo vedno
bolj ozaveščeni.
Permakultura ni način pridelovanja hrane, pač pa je veda o
trajnostnem načrtovanju življenjskega okolja. Je veda, ki celostno zajema
trajnostne energetske rešitve, bivališča in bivalne skupnosti, trajnostno
upravljanje z naravnimi viri, trajnostno ekonomijo, velik poudarek pa daje
trajnostnemu pridelovanju živil, saj razume, da je to izredno povezano z našim
okoljem. Trenutno je v Sloveniji zgolj peščica ljudi, ki celostno razume
permakulturo, nismo pa še srečali posameznika ali ekipe, ki bi celostno
filozofijo permakulture aplicirala in jo tudi kot celoto promovirala. Večina
ljudi, ki je že slišala za permakulturo, misli, da je permakultura vrtičkanje.
Pa se da z do okolja prijaznejšim načinom pridelave tudi preživeti?
Jasno nam je postalo, da za spremembo miselnosti
posameznikov, ki se preživljajo z destruktivnim ravnanjem, niso dovolj besede,
kot so pomagajmo naravi in nehajmo uničevati, zato želimo prikazati tudi
pozitiven ekonomski prispevek naših sistemov. Naša organizacija je neprofitne
narave, vendar se mora tudi financirati in pokrivati stroške obstoja. Trenutno tako
v našem centru pridelujemo zelenjavo po načinu, ki ga imenujemo ekosistemska
pridelava. Takšna pridelava zahteva ogromno znanja in aplikacijo tega na
sistem, ki pa v zameno za trud obrodi čudovito zelenjavo. Prodaja zelenjavnih
zabojčkov, v katerih je zgolj zelenjava, vzgojena v našem demonstracijskem
centru, nam omogoča promocijo, predstavitve in gradnjo novih učno- demonstracijskih
centrov. Znamka Zabojček Zdravja skrbi za tedensko prodajo naše zelenjave prek
spleta. Na 0,5 ha veliki površini nam sistemi načrtovanja omogočajo pridelavo
več kot 40 vrst in sort razne zelenjave. Pridelamo pa tudi zelišča, lansko
sezono smo dodali še lubenice. Kapacitet imamo za nekje 150 štiričlanskih
družin na teden. Smo redki pridelovalci, ki uporabljamo načine pridelave s
posnemanjem vzorcev iz narave, zato je naša zelenjava izredno bogata s hranili.
To pobiramo največ 24 ur pred dobavo. Ne uporabljamo nobenih škropiv (niti
ekoloških!) razen kompostnih čajev za inokulacijo z mikroorganizmi. Kompost za
kompostne čaje pripravljamo sami. Prav tako ne orjemo ali kako drugače obračamo
zemlje, in ne gnojimo z umetnimi gnojili. Pridelava je še mnogo kompleksnejša.
V kakšni povezavi pa sta permakultura in lokalna samooskrba?
Lokalna oskrba gre s permakulturo z roko v roki. Lokalni
pridelovalci lahko s pomočjo trajnostnega načrtovanja vzpostavijo sistem, kot
ga imamo mi na Pobrežju v Mariboru. Naša farmica Zabojček Zdravja pridela na
0,5 ha pridelovalne površine do 8-krat več produktov v primerjavi s
konvencionalno pridelavo. Kot vidimo mi, je permakultura ena redkih trajnostnih
vej, ki bi lahko ponudila zadostno količino hrane v urbanih naseljih. Prav tako
lahko takšni sistemi dajejo nova delovna mesta in s pravilnimi tehnikami ter
upoštevanjem ekosistema kot celote regenerirajo okolje in skladiščijo odvečni
ogljik v zemlji. Lokalna pridelava na trajnosten način bi lahko dobila
popolnoma novo dimenzijo, saj bi lahko predstavljala košček narave v urbanih
naseljih, ki skrbi tako za zdravo prehrano kot tudi za čisto okolje.
Bi lahko naravne vzorce prenesli še kam drugam kot na vrt ali njivo? V naš
dom?
Absolutno! To permakulturno načrtovanje tudi počne. Vzorci
se uporabljajo tudi pri načrtovanju ekonomskih struktur, energetskih rešitev,
gradnje … Ko se dela načrt bivališč, na primer hiše, je treba upoštevati tako
energijske vzorce v okolici, kjer bo objekt stal, kot tudi notranje energijske
vzorce. Sliši se kompleksno, vendar je stvar, ko se enkrat naučiš prepoznavati
te vzorce, dokaj enostavna. Na poglobljenem izobraževanju za permakulturnega
načrtovalca se močno poglobimo tudi v tematiko vzorcev in kako jih
prepoznavamo.
Kdo vse se lahko loti permakulture in kako sploh začeti, če smo denimo doma
sredi mesta?
Permakultura se začne z učenjem. Učimo se lahko kjer koli in
za začetno navdušenost ne potrebujemo vrta ali njive. Ko enkrat človek spozna
permakulturo, začne drugače razmišljati. Kar naenkrat mu je narava bližje, zato
mu življenje v središčih mest ni več prioriteta. Povezovanje z naravo,
opazovanje njenih vrhunskih arhitekturnih, energetskih, logističnih in
gradbenih rešitev kmalu preraste iz hobija v način življenja, zato se ljudje,
ki začnejo permakulturo spoznavati prek spleta ali knjige, običajno odločijo za
popolno spremembo življenja in si hitro najdejo košček narave zase ali pa se
povežejo z isto mislečimi in začnejo širiti zavest o pomembnosti trajnostnega
načrtovanja. Nekateri gredo tako daleč, da si v stanovanjih ali na balkonih
vzpostavijo košček narave. Vsak lahko prispeva k regeneraciji okolja, tudi če
si sam ne prideluje hrane. Pomembna je miselnost in vrednote, po katerih ljudje
živimo. Z vsakim zapravljenim evrom v trgovini glasujete, kaj bo naslednjič na
polici. Tako velja tudi za vsa naša dejanja.
Nam zaupate kak konkreten permakulturni nasvet, ki nam bo prišel prav v
mesecu maju?
Če se osredotočim na vrt, je v maju čas, ko v našem podnebju
sadimo plodovke na prosto. Zato bi podal nasvet za pridelavo okusnejših
paradižnikov. Najprej pripravimo gredico tako, da je ne prekopavamo. Pri
paradižniku dodamo v stalne gredice nekaj apnenčastega peska, če ne živite v
predelu, kjer je matična kamnina iz apnenca. Preko tega posujete kompost, ki je
primerno kompostiran (ne uležan gnoj). Kompost mora bit bogat z mikroorganizmi.
Preko komposta naredite zastirko iz sekancev ali drugače pridobljene lesne
biomase. Bolj ko je les strohnel, boljše je. Piko na i pa doda aroma zelišč, ki
jih lahko gojite med sadikami paradižnika. Najpomembnejša so bazilika, česen,
drobnjak in peteršilj. Med drugim lahko v prazen prostor nasadite solato, ki bo
delovala kot živa zastirka, dokler rastline paradižnika ne zasenčijo zemljo pod
sabo. Še majhen nasvet glede zalivanja. Bolj ko boste zalivali, bolj bodo
plodovi vodeni in brez pravega okusa.
Arašidi (kikirikiji) so zemeljski oreščki in se razlikujejo od drevesnih oreščkov. Dejansko gre za stročnico, torej sorodnico soje, fižola in graha. Vendar tako kot drevesni oreščki vsebujejo tudi arašidi polno zdravih hranil, kar jih lahko uvršča med zdrava živila. A vedno hujše alergije nanje ravno ne prepričajo, da gre za zdravo živilo. Alergija na arašide je namreč ena pogostejših alergij na hrano in je vodilni vzrok za smrt zaradi alergije na hrano.
Ključni poudarki:
Arašidi so stročnice, bogate z beljakovinami, zdravimi maščobami, folno kislino in vitaminom E.
Pogoste so močne alergije na arašide, zato jih morajo nekateri popolnoma izločiti iz prehrane.
Študije kažejo, da zmerno uživanje arašidov zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen.
Domače arašidovo maslo brez dodanega sladkorja in olja je boljša izbira od kupljenih različic.
Pri nekaterih ljudeh lahko alergijsko reakcijo sproži že samo vonj po arašidih, rokovanje z nekom, ki je pravkar jedel smokije, ali poljub z nekom, ki je jedel arašide. Reakcija je lahko tako huda, da povzroči celo smrt zaradi anafilaksije.
Arašidovo maslo v zadnjih letih osvaja Slovenijo. Če smo se včasih čudili ameriškim sendvičem z marmelado in arašidovim maslom, dandanes tudi pri nas vse več ljudi posega po tem okusnem in hranljivem namazu. Po drugi strani pa je vedno več ljudi alergičnih na arašide, saj so ti najbolj alergeno živilo. Kakšna je torej resnica o arašidih? Jih je priporočljivo uživati ali ne?
Zakaj so arašidi tako alergeni?
Arašidi so
podzemni gomolji. Sadijo jih na površinah, ki jih želijo očistiti pesticidov. Ker
služijo kot čistilci zemlje, ni presenetljivo, od kod tako hude alergijske reakcije.
V ZDA je danes kar 1,5 milijona otrok alergičnih na arašide (za Slovenijo žal
ni podatkov, vendar njihovo število strmo narašča). Gre za pravo epidemijo.
Število alergičnih otrok se je v obdobju od 1980 do 2000 podvojilo. Od takrat
do danes se je ta številka še enkrat podvojila.
Po letu 1960
se je začelo tudi pospešeno cepljenje prebivalstva, v cepivih pa so uporabljali
arašidovo olje. Če je v ZDA še leta 1980 vsak prebivalec prejel 20 cepiv, jih
je tri desetletja kasneje že 68. Z vnosom cepiva je telo senzibilizirano in pri
ljudeh, nagnjenih k alergijam, lahko pride ob uživanju arašidov do alergijske
reakcije.
Arašide
najdemo v vrsti predelanih živil, kot so sladoledi (kot aroma), marinade,
prigrizki, piškoti, peciva in sladkarije. Nekatere etnične kuhinje veliko
uporabljajo arašide ali arašidovo olje. Mednje vsekakor sodijo afriška,
kitajska, indonezijska, mehiška, tajska in vietnamska kuhinja. Se pa arašidovo
olje ne uporablja le v etničnih kuhinjah. Tudi naša živilska industrija
(vključno z restavracijami) pri praženju in cvrtju pogosto uporablja arašidovo
olje, zato morajo biti alergiki na arašide zelo previdni na vsakem koraku.
Arašidi so kljub vsemu lahko tudi zelo koristni
Kljub vsem
naštetim težavam pa so arašidi tudi zelo koristni. Vendar naj pri tem poudarim,
da priporočam izključno arašide in izdelke iz njih, ki so iz kontrolirane
ekološke pridelave. Kajti le tako boste lahko prepričani, da v svoje telo ne
vnašate cele gore pesticidov, ki so jih arašidi posrkali vase. Ti lahko namreč
povzročajo prirojene okvare, degenerativne bolezni in ADHD (primanjkljaj
pozornosti in motnja hiperaktivnosti) pri otrocih.
Arašidi so bogati
s folno kislino, mineralom, ki je zelo pomemben za pravilen razvoj in zdravje
možganov. Zato so primerni za vegetarijance, ki jim pogosto primanjkuje folne
kisline, kakor tudi za nosečnice, saj folna kislina ščiti zarodek pred
prirojenimi napakami. Arašidi so pomemben rastlinski vir beljakovin. V 100 g jih
najdemo kar 26 g. Beljakovine so gradniki vseh celic in zato nujno potrebne za
razvoj, rast in regeneracijo tkiv in mišic.
Tako kot
oreščki tudi arašidi vsebujejo polno zdravih maščob in vitamina E. V 100 g
arašidovega masla je 24 g enkrat nenasičenih maščob in 16 g večkrat nasičenih
maščob. Ekološko pridelano arašidovo maslo v primerjavi s konvencionalnim
arašidovim maslom ne vsebuje hidrogeniranih maščob, ki se preoblikujejo v
transmaščobe. Ker gre za živilo rastlinskega izvora, ne vsebuje niti
holesterola. Z dvema žlicama arašidovega masla na dan pa zaužijemo tudi 2 g
vlaknin, ki so nujno potrebne za prehodnost črevesja in izločanje škodljivih
snovi iz telesa. Vse to so lastnosti zdravega živila, zato je uživanje bio
arašidovega masla zelo priporočljivo.
Kaj pa pravi o arašidih znanost?
Najnovejša
študija s priznane univerze Harvard je pokazala, da lahko dnevno uživanje
arašidov vodi do daljše življenjske dobe. Moškim in ženskam, ki so dnevno zaužili
30 g arašidov, se je tveganje za smrt zaradi diabetesa, srčnih bolezni ali
pretirane debelosti zmanjšala za 20 %. Raziskovalci so ugotovili tudi, da so
jedci arašidov bolj suhi, zato so zelo primerno živilo v shujševalnih dietah.
Študija je trajala 30 let in zajemala kar 119.000 moških in žensk.
Rezultati so
pokazali tudi, da pogosto uživanje oreščkov in arašidov zmanjšuje tveganje za
smrt. V primerjavi z ljudmi, ki nikoli ne uživajo oreščkov in arašidov, imajo
tisti, ki jih uživajo le občasno, 7 % nižje tveganje, tedenski uživalci 11 %
nižje tveganje, tisti, ki jih jedo dvakrat tedensko, 13 % nižje tveganje in
tisti, ki uživajo vsak dan, 20 % nižje tveganje za smrt zaradi katere koli
bolezni.
Če
primerjamo uživanje izključno arašidov z uživanjem arašidov skupaj z oreščki,
raziskovalci niso odkrili praktično nobenih bistvenih razlik. Dnevno uživanje
arašidov zmanjša tveganje za razvoj srčnih bolezni kar za 29 %. Arašidi namreč
znižujejo krvni tlak in slab holesterol LDL ob ohranjanju iste ravni dobrega
holesterola HDL. Čeprav najpogosteje uživamo pražene in soljene arašide, ti še
vedno vsebujejo trikrat manj soli kot slane prestice.
Druga
študija, opravljena na Univerzi Perdue, je vključevala 150 moških in žensk, ki
so 12 tednov v svojo prehrano vključevali arašide. Vsem se je v tem času znižal
krvni tlak (četudi so uživali soljene arašide). Raziskovalci pojasnjujejo, da
je znižanje krvnega tlaka posledica vsebnosti arginina, ki pospešuje nastajanje
dušikovega oksida, ki širi žile in s tem poveča pretok krvi skozi žile ter
zniža arterijski krvni tlak. Arašidi vsebujejo več arginina kot drugi
oreščki in več kot katera koli druga polnovredna hrana. Študija je pokazala
tudi, da se je raven holesterola in trigliceridov pri preiskovancih znižala.
Recept: Domače arašidovo maslo
Glede na vse zgoraj naštete pozitivne lastnosti vsekakor priporočam dnevno uživanje arašidov vsem, ki nimate alergije nanje. Arašidovo maslo si lahko pripravite tudi sami doma. Za to potrebujete zmogljiv mešalnik, v katerega daste dve skodelici olupljenih arašidov in žlico do dve poljubnega olja (olivno olje, arašidovo olje ali olje makadamije). Nato mešate tako dolgo, dokler ne dobite gladke paste. Z njo napolnite steklene kozarčke, dobro zaprite, shranite v hladilniku in porabite v enem tednu.
Lepota, nega
in zdravje so povezani pojmi. Ko pomislimo na kozmetično nego, si vedno
predstavljamo rastlinsko nego, čeprav je večina kozmetičnih izdelkov izdelanih
izključno iz kemikalij. Dandanes se v zahodni civilizaciji časti tehnološki
napredek, ki daje prednost kemijski tehnologiji, farmaciji in zunanji podobi.
Zaupamo ustanovam, belim haljam in blagovnim znamkam, o škodljivosti
kozmetičnih izdelkov pa se običajno ne sprašujemo. Ozaveščenost je vedno večja
in dandanes nam ekološki certifikati zagotavljajo tudi kakovostno rastlinsko kozmetično
nego.
Slaba ozaveščenost pri negi las
»Nega« las je dandanes tudi pri ozaveščenih damah, razen glede uporabe naravnih šamponov, večinoma še vedno nespremenjena. Informacij o škodljivosti kemičnega barvanja in o njegovih dolgoročnih posledicah (bolezni, mrtvi lasje, izpadanje las, težave z lasiščem, redčenje las, cepljenje las) je premalo. Pomembna je le zunanja podoba – pobarvati se moramo na hitro, saj za to nimamo veliko časa, zdravje pa nima neke vrednosti, pomembno je le, da si v skladu s podobo, ki jo diktira duh časa – moda.
Dandanes je široka lestvica barv za lase primernejša za avtomobilsko karoserijo kot za lase. Poleg tega se za umivanje uporabljajo kemični šamponi s smolami in silikoni, ki sicer vsaj približno omehčajo slamnate lase, ter mineralnimi olji, ki prilepijo prhljaj na lasišče. Za konvencionalno barvanje se uporabljajo kemikalije, kot so azo barvila in ciklični amini, ki so dokazano mutageni, povzročijo lahko namreč škodljive genetske spremembe, in so kancerogeni – povzročajo raka na mehurju, ne-Hodgkinov limfom, multipli mielom in seveda kontaktni dermatitis.
Peroksid nepovratno poškoduje lase – ne le ovojnice, temveč tudi razbarva pigmente v naših pigmentnih celicah las, ki so večinski del lasu. Zato se las sesede in ni več živ. Razlika med konvencionalno barvo in barvnim prelivom je minimalna – ista kemija z manj peroksida. Previdni moramo biti tudi pri psevdo naravnih barvah za lase, ki imajo naravne pigmente, vsebujejo pa peroksid. Za nameček lase »negujemo« še s silikonom ali »maroškim oljem« – trgovsko ime za kemikalije z malo arganovega olja – na koncu pa jih polakiramo z lakom za lase, ki vsebuje PVP – polivinilpirolidon, ki je podoben PVC-ju.
Lasje, ki niso kemično obdelani, so živi
Pri naravni negi las nam lahko pomaga ajurveda, kjer je del celostnega zdravljenja hranjenje in nega organov prek kože z oljenjem in zelišči, ki telo razstrupljajo in ga obenem hranijo ter obnavljajo. Prav zato je redno oljenje lasišča in las tako pomembno. Naj vam razložim s preprostim primerom. Sezamovo olje ima izjemno lastnost, da se prek kože vpije do kosti v manj kot šestih minutah (na lasišču in stopalih pa pride do takojšnje absorpcije v krvni obtok). Tako skrbimo za zdravje notranjih organov, posledično pa imamo lepo kožo.
Tudi naši lasje in lasišče so lahko zdravi in negovani na isti način. Redno oljenje lasišča in las omogoča hitrejšo rast las, večji volumen, lasje se ne cepijo, uravnovesi se maščenje lasišča, lasje so nahranjeni, elastični in sijoči. Lase in lasišče lahko negujemo s preprostimi bazičnimi ekološkimi olji (sezamovo, kokosovo, oljčno …) ali pa uporabljamo tradicionalna ajurvedska olja z mešanico bazičnih olj in dodanimi zelišči, ki terapevtsko poskrbijo za prhljaj, luskavico, prekomerno maščenje, upočasnjujejo sivenje las, prekomerno izpadanje in tanjšanje las ali pa poskrbijo za hitrejšo rast las.
To je za nas
popolnoma nov pristop do nege las, zlasti zato, ker še vedno prepogosto velja,
da so lasje zgolj frizura. Lasje, ki niso kemično obdelani, so živi in so del
živčnega sistema. So kot naše tipalke. Kemično neobdelani imajo posebno
strukturo, ki v naše energijsko polje privablja življenjsko energijo. Dokaz, da
so lasje živi in odražajo naše psihično stanje, je dejstvo, da lahko zaradi
velikega stresa čez noč osivimo.
Kako v pol leta do zdravih las – gostejših, bolj sijočih, hitro rastočih in živih?
1. Nemudoma zamenjajmo vse konvencionalne izdelke za nego in oblikovanje las in uporabimo ekološke certificirane naravne izdelke. Barvanje z rastlinskimi pigmenti v 70 % primerih odpravi srbečico, prhljaj, prekomerno maščenje in podobne težave.
2. Lasje in lasišče pred vsakim umivanjem negujemoz rastlinskim eko oljem. Od bazičnih ekoloških olj priporočam sezamovo (do kosti se vpije v šestih minutah) ali kokosovo, ki hitro prodre v lase in jih obnovi. Lasišče oljimo zato, da spodbudimo rast las, sočasno pa uravnovešamo maščenje lasišča. Pozor! Če imate tanke lase, jih boste morali po oljenju trikratno šamponirati.
3. Namesto konvencionalnih izdelkov za oblikovanje las uporabimo gel za lase ali razpršilo za oblikovanje las na osnovi bambusa, lak za lase na osnovi pšeničnih proteinov in šelaka.
4. Redno barvanje las s 100 % rastlinskimi barvami. Rastlinske barve so zmlete rastline, kot so kana, indigo, amla, sena, rabarbara, orehove lupine, kava, ratanija, rdeča pesa … Redno barvanje bo okoli las naredilo zaščitni plašč, ki lasem daje sijaj in volumen, uravnoveša maščenje las in spodbuja njihovo rast. Tako so lasje dobro zaščiteni tudi poleti na soncu in na morju, prav tako pa pozimi pred mrazom.
Če se z rastlinskimi pigmenti barvamo prvič, lahko naredimo alergijski test. Žlico barve zmešajte s 30 ml tople vode in maso nanesite na notranjo stran zapestja. Če po dveh urah ni draženja, lahko nadaljujete z barvanjem. Madež bo izginil v dveh dneh. Pri čiščenju madeža si lahko pomagate tako, da na vato nanesete limono in podrgnete po madežu.
Kaj moramo vedeti o barvanju
las z rastlinskimi barvami?
Lasje so sestavljeni iz povrhnjice, skorje – kjer so naravni lasni pigmenti in kamor se vežejo rastlinski pigmenti (lavson) in sredice, kamor pigmenti ne prodrejo. Rastlinski pigmenti pomešani z vodo prodrejo v skorjo (lavson), kjer se permanentno vežejo, prav tako kot plašč obložijo povrhnjico (večje pigmentne molekule). V primerjavi s kemičnimi barvami se povrhnjica v tem procesu ne poškoduje, pravzaprav se okrepi z rastlinskimi hranili in minerali, rastlinski proteini pa regenerirajo poškodovane lase oziroma povrhnjico.
S 100 % naravnimi rastlinskimi pigmenti las ne moremo posvetliti.
Z las, pobarvanih z rastlinsko barvo na osnovi kane, je težko odstraniti barvo.
Priporočamo, da si po uporabi rastlinskih barv zaradi nepredvidenih rezultatov ne belite las.
Rastlinske barve ne prodirajo v telo, temveč se vežejo na keratin, ki je protein v nohtih in laseh. Z njim se vežejo in puščajo barvne sledove, tudi na dlaneh in podplatih. Madeži na drugih delih teles izginejo v enem dnevu.
Rastlinske barve so prosojne in bodo na svetlobi odsevale različne barvne odtenke; odvisno od kombinacije izbranega odtenka rastlinske barve in od originalne izhodiščne barve las. V nekaterih primerih bodo po barvanju lasje čutiti izsušeni, kar kaže na to, da so rastlinski pigmenti nevtralizirali lipide v povrhnjici. Včasih ta proteinski učinek naredi občutek izsušenosti las, kar je zelo dober indikator, da so zdaj lasje obloženi z rastlinskimi proteini in minerali in bodo okrepili lase. Ta učinek se nevtralizira nekaj ur po umivanju barve. Za nevtralizacijo nanesite na lase ekološko sezamovo, kokosovo ali ajurvedsko olje za lase.
Naj poudarim, da mora biti naravna barva za lase 100 % ekološkega rastlinskega izvora. Če sta na embalaži navedeni dve komponenti, bo vaš las po koncu barvanja trajno poškodovan.
Viktorija Hočevar iz Ljubljane z bogatim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami o zdravi prehrani in zeliščih ter naravnem zdravljenju pomaga ljudem do dobrega počutja in zdravja. Kljub letom ji ne zmanjka energije in dobre volje, za sogovornike pa vedno najde tudi dobro besedo, prijazen nasmeh in številne napotke iz zakladnice zdravilstva.
Z zdravo prehrano in naravnim zdravljenjem se je začela ukvarjati zaradi sinove bolezni, ki je žal izgubil bitko z malignim melanomom. Odprla je majhno in prijazno trgovino z ekološkimi živili v Ljubljani, ki zdaj praznuje že trinajsti rojstni dan in ji daje smisel in veselje do življenja. Svoje poslanstvo je odkrila v pomoči ljudem, ki se nanjo obračajo zaradi različnih telesnih in duševnih težav. Nekateri med njimi pridejo z vrečkami tablet. Ugotavlja, da s tem, ko pomaga drugim, pomaga tudi sebi. Pri tem sodeluje z zeliščarico Magdaleno Metelko, ki vsak petek nudi tudi brezplačne grafološke analize. Te odkrivajo ne le značaj in čustveno naravo človeka ter njegove talente, pač pa tudi njegovo zdravstveno stanje, delovanje žlez z notranjim izločanjem ipd. Če stranke zanima, katerih vitaminov in mineralov jim primanjkuje, in želijo preveriti merjenje toksinov v telesu, je na voljo tudi merjenje s posebno bioresonančno napravo. Na podlagi tega Viktorija priporoča prehrano, kapljice, čaje, vitamine …
Svetovanje za onkološke bolnike
Vse več ljudi prihaja tudi s težjimi diagnozami, kot je denimo rak. »Ko pridejo ljudje s to diagnozo, običajno ne vedo, kaj storiti, kaj bi z življenjem, prestrašeni so. A ni rečeno, da je ta bolezen vedno nerešljiva. Je rešljiva. In da se veliko pomagati po naravni poti, z naravnimi sredstvi. Upoštevati pa je seveda treba tudi uradno medicino. Najprej se mora človek duševno umiriti. Potem sta na vrsti zdrava prehrana in mirno življenje. Vsa razočaranja, žalosti, zamere je treba skušati odpraviti, če se da, odpustiti, se osvoboditi, da potem lahko živimo naprej. Če nam ta stvar uspe vsaj delno, gremo že po poti ozdravitve.«
Hrana za onkološke bolnike mora biti ekološka, ne sme biti škropljena, izločiti je treba določena živila, npr. meso, sladkor, belo moko … Priporočljivo je čim več piti sveže stisnjene zelenjavne sokove in uživati kuhano zelenjavo. Živalske beljakovine pa lahko nadomestimo z raznimi stročnicami in semeni, ki tudi lahko nadomestijo tisto, kar organizem potrebuje, da se lahko potem zdravi.
Od prehranskih dopolnil onkološkim bolnikom priporoča sibirsko čago. »To je goba, ki parazitira na brezi. In raste pri izjemno nizkih temperaturah, tudi do minus 40 stopinj Celzija. Iz breze se pridobiva betulinska kislina, ki vpliva na obnavljanje celic. Slabe celice odvrže, te, ki so še v pogonu, pa obnovi. Čaga okrepi imunski sistem.« Sicer pa pomagata krepiti imunski sistem tudi vitamin B17, ki ga je veliko v mareličnih pečkah, in goba reiši (Ganoderma lucidum).
Kot ugotavlja Viktorija, je običajno pri raku treba popraviti kri. »Da se okrepi imunski sistem, je pomembno, da ima človek dobro kri. Pri tem imajo velik pomen regrat, kopriva, rman in trpotec. Uživamo jih lahko v kapljicah ali posušene v čaju ali v obliki sveže stisnjenih sokov. Suhe slive vsebujejo veliko železa, prav tako kakav, dobro je spiti tudi kozarček ali pol kozarčka terana na dan. Veliko moč pri raku imajo korenine regrata. Korenine je treba izkopati ob pravem času in jih posušiti. Potem pa se uživajo skupaj s tekočino.« Pri zdravljenju s kemoterapijo Viktorija svetuje posebno kašo, narejeno iz zelišč, orehov in korenin regrata. Ta kaša pomaga, da bolniki premagajo izčrpanost in prebrodijo težke trenutke.
Za razstrupljanje onkoloških bolnikov je zelo učinkovit sok iz koprive. »Kopriva je zelišče kar za petnajst bolezni. Ima ogromno železa in krepi imunski sistem. Poleg koprivnega soka je priporočljiv tudi regratov sok z limono. Kopriva in regrat v soku delujeta že v petnajstih minutah, če pa regrat poješ, ta deluje v štirih urah. Če spijemo več soka, se moramo klistirati, da izločimo strupe, ker ti gredo nazaj v organizem. Priporočam kozarec ali dva … Tudi sok iz listov rdeče pese deluje blagodejno,« pojasnjuje Viktorija in dodaja: »Seveda ni vse samo v prehrani, zelo pomembni so odnosi, ljubezen, podpora družinskih članov. Družina mora stati bolniku ob strani, držati skupaj … Veliko primerov je bilo že ozdravljenih. Za vsako tegobo je upanje. S pozitivnimi mislimi lahko zelo vplivaš na potek bolezni. Zdaj verjamem, da je s podporo in pravilno prehrano mogoče ozdraviti tudi težje bolezni. Potrebno bi bilo sodelovanje uradne in alternativne medicine, ker bi tako lahko bolj učinkovito reševali težave.«
Žlahtna kapljica za zdravje
Viktorija pravi, da vin, ki jih prodaja, nima za nalivanje, ampak predvsem za zdravje. Za vsako priložnost priporoča svoja vina in prehrano. Strankam priporoča po kozarec terana na dan za dobro kri. Pri sladkorni bolezni priporoča pitje cvička in čaja »sladkosned«. Cviček znižuje holesterol in sladkor v krvi. Modra frankinja je dober vir antioksidantov. Priporočljiva je za kri, prav tako refošk. Od vin je sicer pri strankah zelo priljubljeno sladko belo vino renski rizling. Vina dobiva iz vse Slovenije. Cviček in frankinja sta iz Kostanjevice na Krki, refošk, sauvignon, malvazija, zelen, kabernet sauvignon iz Vipavske doline, teran je iz Sežane (iz Ponikev), renski rizling pa je iz Slovenske Bistrice.
Preprečila izpadanje zob
Viktorija se lahko pohvali, da nima zdravstvene kartoteke, in glede na to, da šteje štiriinšestdeset let in neutrudno dela že šestinštirideset let, je to velik dosežek. Prehranjuje se skromno in zdravo ter poskrbi, da je vsak dan vsaj malo na svežem zraku. Uporablja seveda tudi zelišča. Zdrav duh in pravilna prehrana sta vsekakor ključna.
»Tudi če si skromen, se lahko zdravo živi. Sama se skromno prehranjujem. Vsi pravijo, da je zdrava prehrana draga. Ampak menim, da ni tako. S skromnimi stvarmi se da lepo živeti. Nisem vegetarijanka. Večinoma se prehranjujem z žiti, semeni, zelenjavo, proseno kašo, ajdovo kašo, kvinojo, rižem, solato, regratom …Skratka: hrana je bila, je in bo zdravilo. Pomembno je, kaj človek je, da se prehranjuje zdravo, ne pa da kupuje hrano v trgovinah, kjer ponujajo vse vrste izdelkov, ki škodujejo zdravju. Tako pride med drugim tudi do debelosti in zaradi nje do bolezni.«
Edina stvar, ki ji je povzročila malo preglavic, so zobje. Te pa s pomočjo naravnih pripravkov tudi že uspešno zdravi. Zaradi parodontoze so ji svetovali ruvanje vseh zob. A se je vzela v roke in zaustavila izpadanje zob. Dva zoba sta ji namreč padla ven. »Uživam Magdalenine koriandrove kapljice za dlesni, drenovo tinkturo, čemaževo tinkturo … To vse so naravni antibiotiki. Parodontoza je vnetje. Vnetje pa je treba zdraviti notranje in zunanje. Protivnetno deluje tudi kurkuma, ki jo dodam v sok ali kot začimbo. Ne sme se kuhati, ker se uniči. Do 30 stopinj Celzija lahko, več pa ne, sicer izgubi učinek. Svež ali posušen žajbelj dajem na dlesni vsak večer. Če so zvečer dlesni vnete in rdeče, zjutraj ni več vnetja. To delam vsak dan. In moram reči, da v roku enega leta nimam več vnetij in zobje ne izpadajo več. Dlesni popršim tudi s koriandrovim hidrolatom. Ker so kapljice narejene na alkoholni osnovi, lahko razžirajo dlesni, zato potem začnem raje uporabljati hidrolat, ki je narejen na vodni osnovi. Ko se dlesen umiri, spet začnem uporabljati tinkture. Vzrok za parodontozo je med drugim tudi stres, pri meni je to bila zagotovo sinova smrt. In včasih temu botrujeta tudi nepravilna prehrana in pomanjkljiva higiena. Trikrat, štirikrat na dan se ščetkam po vsaki jedi.«
Naravna kozmetika
Meni, da bi ljudje morali živeti bolj mirno in veselo, da ne bi prišlo do stresa in težkih bolezni, kot je rak ali katerakoli druga bolezen. Da krepi imunski sistem, redno uživa vitamin C in ameriški slamnik. Vitamin C, ki je povezan z železom, ima dvojno funkcijo. Prisoten mora biti pri vseh boleznih in vnetjih, zato ga uporablja vsak dan. Uživa kapljice z vitaminom C, hrano, ki vsebuje veliko vitamina C, kot so limone, pomaranče … Organizem razstruplja z limono in s čaji. Telo občasno čisti in razstruplja s čajem za ledvice in čajem za jetra. Dopoldne pije čaj za ledvice, popoldne pa za jetra. V čaju za ledvice »čistim telo« so preslica, breza, kopriva, peteršilj, v čaju za jetra pa so orehovi listi, ptičja dresen, peteršilj, ognjič in regrat.
Ženskam, ki so v menopavzi in imajo težave s hormoni, priporoča ženski čaj. Ta vsebuje plešec, rman, plahtico in ognjič. Hormone uravnava tudi črna detelja. Težave s ščitnico in druge menopavzne težave pa blaži tudi želodova kava. Vse našteto zmanjšuje vročinske oblive.
Glede na to, da imamo vsi parazite, eni več, drugi manj, sploh pa otroci, ki so v stiku z zemljo ipd., priporoča protiparazitsko tinkturo, ki dobro vpliva na črevesje. Pije se trikrat na dan. Vsebuje pelin, klinčke, črni oreh, cimet … Pri hujših primerih sta dobri še čemaževa ali česnova tinktura, ki delujeta proti bakterijam.
Za dobro počutje in svež videz uporablja izključno naravno ekološko kozmetiko, ki se lahko tudi zaužije. Vrtnico ima najraje, saj ta tudi dobro vpliva na razpoloženje in videz. Primerna je zlasti za suho kožo. Najprej se poprši s hidrolatom iz vrtnice, koža se napne, osveži, daje mladosten videz. Potem se namaže z mazilom iz vrtnice in je sveža ves dan, tudi če je utrujena.
Največje plačilo – zadovoljne stranke
Za vsakega človeka se najde košček zdravja, je prepričana Viktorija. Z zeliščarico Magdaleno sodeluje že sedem let in od takrat gre trgovini dobro. Grafološka analiza, ki jo opravi Magdalena Metelko, razkrije čustvene težave, težave v prehrani, delovanju žlez z notranjim izločanjem … Na podlagi tega se priporoča celotna prehrana. Potrebna je tudi sprememba v glavi. Obe skupaj rešujeta kar težke primere in največje plačilo je to, ko pride stranka nazaj in ji karkoli pomaga, lahko so to kapljice, krema, čaji, prehrana …
Tako sta denimo pred kratkim pomagali gospodu, ki vozi vlak in mu je zaradi poslabšanja vida grozila odpoved. Za prekrvavitev sta mu svetovali borovničevo tinkturo in ginko ter kapljice za čiščenje jeter. Gospod se je vrnil že tretjič, vid se mu je tako izboljšal, da lahko normalno opravlja svoje delo. Dva meseca je jemal kapljice po trikrat na dan.
Starejša gospa, stara okrog osemdeset let, je padla po tleh in si zlomila roko. Vsak dan si je mazala roko s tinkturo iz arnike, gabezovim in propolisovim mazilom. Roka se je zacelila in je ne boli več. Trenutno hodi okrog brez bolečin. Neko gospo je zelo bolelo koleno, namazala se je s koriandrovim mazilom, čez pol ure ni imela več bolečin. Koriander je rastlina, ki je velikega pomena. Deluje protivnetno, protibakterijsko, protivirusno, protialergijsko in protibolečinsko. Koriandrovo mazilo je izdelek, ki bi ga moral imeti vsak v torbici. Kapljice ali hidrolat in mazilo iz koriandra pomagajo tudi pri alergijah.
Pri težavah s sklepi Viktorija svetuje ljudem, da uživajo žolco, zelje in pijejo poseben čaj za sklepe. »Zelje vsebuje veliko vitamina C in to dobro deluje na sklepe. Popravlja imunski sistem. Višnja pomaga pri putiki ali bolečih sklepih. Višnja je lahko v obliki soka ali namaza (marmelada), lahko uživamo tudi sveže višnje. Čaj za sklepe vsebuje jesensko vreso, lipo, koprivo, meto in meliso. Liter čaja je dobro spiti vsak dan. Zelje pa jesti trikrat na dan. Lahko kuhano ali presno. Pomaga tudi gabezovo mazilo. Koriandrovo mazilo pa deluje zoper bolečine.«
»Pri naravnih stvareh moraš biti vztrajen, ljudje, ki niso potrpežljivi, niso uspešni. Ker bolezen pride počasi, traja več let in čez noč lahko pomagajo samo tablete. Zdravje pa se vrača čez čas, ne pride hitro nazaj. Človek mora biti vztrajen, samo z vztrajnostjo prideš tudi do zdravja,« opozarja naša sogovornica. Poudarek v trgovini ima vsekakor na slovenskih izdelkih, če nečesa res ne more dobiti (denimo riža), išče drugod. Ali pa če gre za posebne izdelke, ki jih potrebuje za zdravljenje bolnikov. Meni, da je Slovenija tako bogata, zdrava in odprta dežela, da se za vsako bolezen najde rožica. Prepričana je, da se nobena trgovina tako poglobljeno ne ukvarja z zdravjem kot njena. In namesto kartoteke pri zdravniku vsakomur priporoča zelišča.
V tradicionalni
kitajski medicini (TKM) se velikokrat srečujemo z izrazom veter. Veter v TKM pomeni
energijo iz okolja, ki je povezana z elementom lesa ter jetri in žolčnikom.
Veter je tudi eden izmed šestih škodljivih ali patogenih vplivov, ki se prek
zunanje okolice naseli v našem telesu. Veter kot tak je zelo agresiven, hiter
in s seboj prenaša tudi druge vplive, kot so hlad, mraz, suša, vročina, vlaga.
Kaže se tudi kot kronične bolečine v sklepih in kosteh
S hitrim dvigovanjem in spuščanjem se naseli tudi v najbolj oddaljene dele, kot so stopala, dlani, glava, ter zlahka prodre v globino, v mišice, tkiva, kosti. Takšen veter telesu povzroči kar precejšen nered in kaos, pojavljati se začnejo zdravstvene težave, kot so glavoboli, migrene, bolečine, ki se selijo po telesu, prehladna obolenja in podobno. Če s seboj prenaša patogeni dejavnik hlad, nas hitro zazebe ali imamo občutek, da nas zebe vse do kosti. Veter prenese hlad tudi do najšibkejših delov v telesu, kjer se lahko za dalj časa naseli. To se predvsem lahko kaže kot kronične bolečine v sklepih in kosteh, revmatična obolenja. Veter v telesu lahko povzroči tudi bolezni, pri katerih se naše telo trese (npr. epilepsija), lahko se pojavlja bolečina, lahko izgubimo možnost gibanja (paraliza), vpliva na akutne bolezni (gripa, prehlad) in bolezni, ki prizadenejo zunanje dele telesa (težave s kožo).
Kitajci v
TKM in feng šuju priporočajo, naj ne živimo na predelih, kjer je stalen veter,
in naj se izogibamo prepihu, še posebej, če smo preveč siti ali smo popili malo
več alkohola. Takrat je telo še posebej nepretočno in hitro ga lahko napade kak
zunanji dejavnik. Če pa so meridijani v telesu polni energije in dobro
pretočni, takrat ne glede na zunanje okoliščine človek ne bo zbolel. Če nas že
napade element vetra, je treba hitro ukrepati z akupunkturo in določenimi
kitajskimi zelišči, da veter ne prodre globlje v telo in ne poškoduje organov.
Akupunkturna točka za izganjanje vetra iz telesa
GB31ali fengši (fengshi) – mesto vetra: Točka leži na meridijanu žolčnika na zunanji strani stegen. Najlaže jo najdemo v stoječem položaju, ko roke prosto visijo ob telesu. Kjer se konča sredinec, pritisnemo ob stegno in začutimo točko. Najučinkoviteje je točko stimulirati z akupunkturo, pomaga pa tudi stimulacija s pritiski prstov, večkrat na dan po nekaj minut. Že takoj se začuti sproščujoč in razbremenilen občutek, ki ga ima točka na noge in kolke kot tudi na živčni sistem. Točka se veliko uporablja tudi pri nespečnosti, saj umiri um. Zdravi tudi vse težave, ki jih imamo v nogah, kot so bolečine, izguba moči, za hitrejše okrevanje po poškodbah, pri zatekanju nog in občutku teže v nogah. Je tudi odlična točka za lajšanje pri ukleščenem živcu ali išiasu ter pri paralizi nog, za revmatične težave.
Poleg izganjanja vetra iz telesa pomaga tudi pri vdoru ali prebitku vlage in vročine znotraj telesa. Veter draži kožo, pojavljajo se lahko srbečice ali druge alergije na koži. S stimulacijo te točke se srbečica kaj kmalu umiri. Točka se pri akupunkturi uporablja tudi za zdravljenje herpesa zostra, pri luskavici in koprivnici. Točka odpre celoten meridijan žolčnika, na katerem je. Meridijan je navit preko ušes in se spušča po trupu vse do nog. Iz tega razloga se točka uporablja tudi za zdravljenje tinitusa, bolečin v ušesih in glavobolov.
Kitajsko zelišče, ki izganja veter iz telesa, pomaga pri kožnih boleznih, sprošča bolečino ter odpira meridijane
Fang feng ali koren – zaščitnik pred vetrom: Fang feng raste predvsem na severovzhodnem delu Kitajske, nabirajo pa ga v spomladanskem in jesenskem času. Ima prijeten vonj in rahlo sladkast okus ter spada med zelišča, ki so po lastnostih topla. Še posebej dobro vpliva na jetra, pljuča in vranico. Ima tudi moč, da razprši notranji veter in druge škodljive vplive iz telesa, kot je vlaga, in hkrati ublaži bolečino telesa. Še posebej je priporočljivo, kadar ima telo prebitek vetra/hladu, vetra/vlage ter vetra/vročine. Iz tega razloga se zelo veliko uporablja tudi pri prehladnih obolenjih. Lahko se kombinira z več drugimi zelišči, če pa želite okrepiti obrambni ali vej či pa je odličen skupaj z zeliščem astragalus (grahovec), o katerem smo v prejšnjih številkah že pisali.
Uporaba zelišča
Pri nas se koren uporablja v posušeni obliki, narezan na majhne koščke. Pripravite ga tako, da ga najprej razdrobite ali zmeljete v prah ali čim manjše delčke, nato ga 10 g potopite v hladno vodo. Vse skupaj postavite na ogenj do vretja. Nato ga še 5 minut prevrite in počasi, še toplega, začnete uživati. Dovolj bo že 3 dcl vode za mešanico. Zelišča nato ne zavrzite, ampak ga lahko pustite namočenega nekaj ur (do 12 ur) ter ga nato ponovno prelijete z vodo in pogrejete. Ugotovili boste, da ima še močnejši okus kot tudi močnejši učinek. Pijete lahko 2 skodelici na dan, 7 do 10 dni. Če boste dodali tudi astragalus, potem naredite mešanico iz 5 g astragalusa ter 5 g fang fenga.
Za kožne bolezni: To zelišče ustavi tudi srbenje in se lahko uporablja za vse vrste kožnih bolezni, še posebej pri urtikariji in izjemni srbečici, ki jo ustvarja notranji veter. Srbenje je v TKM povezano tudi s krvjo, temu pravimo pomanjkanje ali primanjkljaj krvi v telesu, ni pa s tem mišljena kakovost krvi. Veter v tem primeru je suhega značaja in dobro je, da se telo in notranji organi navlažijo, s čimer pridobi kri moč, da lažje potisne veter iz telesa. V tem primeru je zelišče fang feng odlično v kombinaciji s kitajsko angeliko dang gui (o njej smo tudi že pisali v prejšnjih člankih) ali z lepljivo rehmanijo ali šu di (shu di), kot jo imenujejo na Kitajskem.
Proti bolečinam in krčem: Fang feng ima sposobnost, da pomaga tudi pri bolečinah v sklepih ali če so sklepi rdeči, otekli in slabo gibljivi. V tem primeru pravimo v TKM, da je telo napadel patogeni dejavnik veter/hlad/vlaga. V tem primeru si lahko naredite prevretek iz fang fenga ter zelišča ji ji ren (Yi Yi Ren), ki mu tukaj pravimo tudi Jobove solze. Kadar pa je telo prizadeto zaradi krčev, še posebej mišičnih krčev, trzanja udov, togega občutka v tilniku in vratu, pa uporabite fang feng v kombinaciji z zeliščem tian ma (Rhizoma gastrodiae).
Nasvet za sproščanje jeter: Ker nas v tem času še vedno preizkušajo jetra in žolčnik, nikar ne pozabimo na ta organa. Najboljše so seveda redne vaje iz tehnik čigong (qigong), taj či čuan (taijiquan) in daojin (daoyin). Takšna praksa daje dolgotrajne učinke na celotno telo in našega duha, saj se telo na ta način samo zdravi. Kadar pa nas začne tiščati ali zbadati v predelu jeter, žolčnika in bolečina prehaja naprej prek sončnega pleteža do leve strani, kjer leži vranica, pa lahko uporabimo to tehniko:
Usedemo se na stol, nogi rahlo razpremo, trup sprostimo in se nagnemo naprej. Mišice trebuha naj bodo sproščene. Nato začnemo s srednje močnimi pritiski gnesti kožo vse od predela žolčnika na desni strani do predela vranice na levi strani telesa. Hitro bomo ugotovili, da nas določeni predeli kar močno zabolijo, ko samo rahlo stisnemo in gnetemo kožo. To vajo lahko izvajamo večkrat na dan po nekaj minut in že čez nekaj dni bomo opazili, da nas pravzaprav nič več ne zabolijo mesta, ki so bila prvič zelo občutljiva. Ta »samomasaža« je dobrodošla tudi, kadar smo zelo obremenjeni in pod stresom, saj se takrat jetra hitro zakrčijo. Dovolimo si vzeti nekaj minut in izvajajmo vajo. Um se bo umiril in sprostil in ponovno bomo kos opravljanju vseh pomembnih stvari v dnevu, ki nas čakajo.
Smilj nekateri imenujejo kar zlato iz sonca. Zanj obstaja celo več imen – med drugim mu pravijo peščeni smilj, laški smilj, nesmrtnica ali suhocvetnica, ker njegovo suho cvetje zelo dobro in dolgo obdrži zlato rumeno barvo in aromatičen vonj. Smilj je dragocena sestavina v kozmetiki, saj koži povrne mehkobo in prožnost ter pomirja razdraženo kožo.
Smilj raste po vsem Sredozemlju
Poznamo več vrst smilja in najbolj znana je vrsta Helichrysum italicum. Je zelo stara mediteranska rastlina, opevana že iz časov Homerja. Lepota in vonj te rastline sta opevana v ljudskih pesmih in bajkah, po njej so poimenovali celo otroke. Tako sta nastali znani imeni Smiljan in Smilja, kar po francosko pomeni nesmrtnost.
Raste po vsem Sredozemlju, najbolj razširjena rastišča plantaž so v Franciji (na Korziki in drugod), Severni Afriki, Španiji in Hercegovini. Zaradi bojazni po naravni iztrebitvi smilja je Hrvaška močno poostrila nadzor nad to rastlino, ki pa raste tudi pri nas v Sloveniji, predvsem na Krasu in ob obali.
Nasadi so prava paša za oči
Smilj je nezahtevna rastlina, ustrezajo ji peščena in dobro odcedna tla. Uspeva celo v razpokah skal, kjer je malo rodovitne zemlje, dobro prenaša veter in sušo. Rastlina ljubi sonce in je tako ves prepojen s sončno energijo.
Gojimo ga lahko tudi v notranjosti, vendar se ne razbohoti tako močno kot v svojem naravnem okolju. Sadimo ga v posode, ki jih pozimi prenesemo v rastlinjak, da jih tako obvarujemo pred zmrzaljo.
Smilj se razraste v grmiček, visok okrog 40–60 cm, v širino pa do 100 cm, ima intenzivno sivozelena stebla z ozkimi dlakavimi listi ter značilne številne male rumene cvetove, ki cvetijo od konca maja pa do začetka avgusta. Nabiramo ga, ko še ni v polnem razcvetu.
Njegovi nasadi so v času cvetenja prava paša za oči, z rumeno barvo cvetov se bohotijo kot valovita preproga in lepšajo kamniti svet.
Dragoceno eterično olje
Nasadi smilja so odlična hrana raznovrstnim žuželkam, predvsem pa se daleč naokoli širi njegov značilen vonj po kariju. To je zelo zanimiv vonj, ki z omamno milino in sladkobno opojnostjo očara. To je vonj eteričnega olja smilja, ki ga je v rastlini zelo malo, manj kot 0,05 %, in prav zaradi tega je rastlina tako cenjena in zaščitena v naravnem okolju.
Eterično olje je zelo drago, ker potrebujemo več kot tono rastlin, da pridobimo le en kilogram eteričnega olja, ki je zelo kakovostno. Pridobivamo ga z destilacijo z vodno paro, ki je primerna za toplotno neobčutljive surovine. Dobimo eterično olje, ki ga ločimo od aromatične vode (hidrolata), ker se v njej ne raztaplja. Kot edina rastlina smilj vsebuje keton-italidion, ki mu daje moč regenerativnega obnavljanja, in tega je v eteričnem olju približno 30 odstotkov.
Smilj pomirja razdraženo kožo
V rastlini smilja najdemo grenčine, čreslovine, fitosterole in glikozide in še številne flavonoide. Zaradi izjemno visoke cene olja si lahko pomagamo z njegovim hidrolatom. Nosilec tipičnega vonja eteričnega olja je hidroksiftalid. Olje se tako uporablja v fitoterapiji za pomirjanje in v kozmetiki, kjer deluje kot adstringens (koagulira vrhnjo plast beljakovin in tako zoži kožne pore), antialergik, antiflogistik (pomirja razdraženo kožo), protimikrobno in protivnetno. Zato je olje smilja odlično pri negi starajoče se kože. Z njegovo uporabo se tako zmanjšujejo obrazne gubice, poporodne strije in brazgotine.
Glavna lastnost smilja je obnavljanje kože ne glede na prizadetost (opekline, odrgnine, ekcemi, luskavica, koprivnica, hematomi, hemoroidi, krčne žile …). Koži povrne mehkobo in prožnost.
Dobra zaščita pred piki žuželk
Olje iz smilja lahko pripravimo tudi sami in ga uporabljamo pri zgoraj naštetih kožnih obolenjih. Poleg tega pa se priporoča kot dobra zaščita pred piki žuželk (komarjev).Uporaba eteričnega olja iz smilja pa se ne priporoča nosečnicam in epileptičnim bolnikom.
Smilj se v svojem naravnem okolju zelo dobro meša z vonjem drugih mediteranskih rastlin (sivka, žajbelj in bor) in to izredno dobro vpliva na ljudi, ki imajo težave z dihanjem.
V ta namen si lahko sami pripravljamo sirup in si z njim pomirjamo kašelj. Tudi uporaba sirupa iz smilja odlično pomirja kašelj, pri tem si lahko pripravimo tudi inhalacijski postopek.
Pomirjajoče delovanje
Ker deluje tudi pomirjajoče, lajša hude glavobole, nespečnost, predvsem pa je njegova uporaba priporočljiva tudi pri putiki, saj ima diuretično delovanje. S smiljem si lahko lajšamo tudi notranje težave, kot so vnet žolčnik, težave s trebušno slinavko in težave prebavnega trakta – bruhanje, napenjanje, driska, zaprtost, vnetje želodčne in črevesne sluznice. Poleg tega znižuje krvni tlak in raven holesterola v krvi.
Ugodno umiri menstrualne in revmatične težave, ima pa tudi antibiotično delovanje.
V ta namen si lahko iz cvetov pripravimo samostojni čajni napitek ali pa ga dodajamo drugim čajnim mešanicam (divja meta, kamilica, tavžentroža).
Čaj iz smilja
Čaj si pripravimo tako, da čajno žličko smilja prelijemo z vročo vodo,
pokrijemo in pustimo stati 20 minut. Čajno zmes nato precedimo in še toplega
spijemo. Uživamo ga 2–3 skodelice dnevno.
Smiljev izvleček
Lahko pa uživamo tudi smiljev izvleček, vendar vedno v primernih količinah in v določenem časovnem obdobju. Alkoholni izvleček navadno uporabljamo za notranjo uporabo, olje pa za zunanjo uporabo.
Olje iz smilja
Sestavine:
nabrani cvetovi smilja,
olivno olje.
Alkoholni izvleček iz smilja
Sestavine:
nabrani cvetovi smilja,
alkohol.
Postopek: Nabrane
cvetove smilja lahko za 3–4 tedne prelijemo z olivnim oljem (izdelovanje olja)
ali alkoholom (izdelovanje izvlečka), pokrijemo in postavimo na toplo.
Mazilo iz smilja
Sestavine:
2,5 dcl smiljevega olja,
20 g kakavovega masla,
20 g čebeljega voska.
Postopek: Mazilo pripravljamo v vodni kopeli, ki jo segrevamo pri nizki temperaturi.
Čiščenje kožnih oblog
Smilj lahko uporabljamo tudi za čiščenje kožnih oblog.
Sestavine:
velika žlica smilja,
2 dcl prevrete vode.
Postopek: Veliko žlico smilja prelijemo z 2 dcl prevrele vode, pokritega pustimo stati 40 minut. S to raztopino si dvakrat dnevno čistimo kožo.
Smilj je uporaben tudi kot začimba v kuhinji
Zaradi specifičnega vonja in okusa, ki je nekoliko grenak in zelo aromatičen, se smilj uporablja tudi v kulinariki, in sicer kot začimba – kot dodatek juham, rižotam, omakam, divjačini, pečenim mesnim jedem.
Ker so sadike smilja na voljo tudi v naših vrtnarijah, vam svetujem, da si nekaj sadik posadite tudi na svojem cvetličnem vrtu in v času cvetenja preizkusite katerega od navedenih receptov.
Kaj pravijo najnoveše raziskave?
Najnovejše raziskave potrjujejo (Avgust 2024), da ima eterično olje smilja (Helichrysum italicum) izjemne antibakterijske in protiglivične lastnosti. Analiza 20 znanstvenih študij je razkrila, da vsebuje ključne spojine, kot so neryl acetat, α-pinen in γ-kurkumen, ki učinkovito delujejo proti številnim bakterijam (tudi Candida albicans) in glivam. Poleg tega lahko olje razgrajuje bakterijske biofilme – zaščitne plasti, ki bakterijam omogočajo odpornost na zdravljenje. Ta odkritja podpirajo tradicionalno uporabo smilja pri zdravljenju okužb in potrjujejo njegov potencial kot naravne alternative za spopadanje z mikrobiološkimi težavami.
Šovljanski O, Aćimović M, Tomić A, Lončar B, Miljković A, Čabarkapa I, Pezo L. Antibacterial and Antifungal Potential of Helichrysum italicum (Roth) G. Don Essential Oil. Antibiotics (Basel). 2024 Aug 1;13(8):722. doi: 10.3390/antibiotics13080722. PMID: 39200022; PMCID: PMC11350649.
Furlan V, Bren U. Helichrysum italicum: From Extraction, Distillation, and Encapsulation Techniques to Beneficial Health Effects. Foods. 2023 Feb 13;12(4):802. doi: 10.3390/foods12040802. PMID: 36832877; PMCID: PMC9957194.
Vreme je toplejše, sonca je več in sprehodi nam ponujajo pravo zakladnico. Travniki in obrobje gozda. Tukaj najdemo veliko rastlin, ki jih lahko uporabimo kot hrano, za čaje, kot barvilo, v kozmetiki, za izdelavo čistil. Narava nam res ponuja vse, kar potrebujemo, če vemo, kaj iskati in kako dragocene zaklade narave tudi uporabiti.
Drobne cvetlice
V svetlih gozdovih že zgodaj spomladi najdemo cvetočo reso ali vreso. Če smo jo spomladi
zamudili, imamo jeseni še eno priložnost, da jo naberemo. Raste grmičasto in se
zelo razrase. Vijolične cvetove posušimo. Uporabimo jih lahko za obarvanje
domačih mil ali zeliščih kopalnih soli in tabletk. Odlična je tudi v čajnih
mešanicah, saj ima lastnost, da rahlo pomirja.
Na obrobju listnatih gozdov bomo našli trobentice. Nezmotljive rumene barve in
prijetnega sladkobnega okusa. Cvetove lahko skupaj z nekaterimi drugimi
spomladanskimi cvetlicami, kot so marjetice in vijolice, uporabimo v solati. S
posušenimi pa obogatimo čaje proti prehladu.
Drobne marjetice lahko nabiramo vse leto, ampak spomladi
se odlično prilegajo k drugim sezonskim cvetlicam. Užitne so surove, npr. v
solatah, lahko pa jih tudi malo pokuhamo.
Olje marjetice
10 g posušenih marjetic,
70 g sončničnega olja,
30 g olja makadamije.
Posušene marjetice damo v steklen kozarec. Prelijemo z
izbranimi olji in pustimo 3 do 4 tedne. Nato precedimo. Počakamo nekaj dni in
ponovno precedimo, če se je naredila usedlina. V dobljen oljni izvleček lahko
dodamo eterična olja, in sicer: rožmarin kt. cineol – 6 kapljic, citronski
evkalipt – 3 kapljice, poprova meta – 1 kapljica. Dobljeno olje uporabimo za
mazanje sklepov. Marjetica pomaga lajšati bolečine.
Listki jagod in malin
Divja jagoda nam
zgodaj spomladi ponuja sveže listke. Prav tako okusni so v spomladanskih
solatah. Dodajamo jih tudi v čaje, ker so spodaj dlakavi in s tem preprečujejo
posedanje mešanice.
Jagodna tinktura
Sestavine:
10 g svežih jagodnih listkov,
100 g alkohola (žganje).
Postopek:
Jagodne listke narežemo in damo v steklen kozarec. Vse
skupaj prelijemo z alkoholom in pustimo 3 do 4 tedne. Občasno premešamo. Po
štirih tednih precedimo in shranimo. Dobljeno tinkturo uporabljamo za spiranje
ustne votline, in sicer jo razredčimo v razmerju 1 : 10. Pomaga pri zadahu,
krvavenju, aftah in vnetju.
Malina je trnov
grm, ki ga lahko gojimo tudi na vrtu. Spomladi nabiramo mlade liste, ki so
bogati z vitamini. Malinovi listi sicer delujejo podobno kot listi robide –
čistijo kri, mehčajo tkivo. Ker so dlakavi, preprečujejo posedanje čajne
mešanice. Listi maline so sicer blažji kot robidovi.
Ne spreglejmo dreves
Hrast je
primeren za nego ustne votline. Nabiramo lubje dvoletnega lesa, ga posušimo in
fino zmeljemo. Prah lahko uporabimo kot zobno pasto. Ko hrast požene mlade
liste, lahko naberemo tudi te. Tako listi kot lubje se uporabljajo v kopelih,
saj blagodejno in zaščitno delujejo na našo kožo.
Liste spomladi požene tudi breza. Mladi vsebujejo veliko
saponinov. Če sveže brezove liste prelijemo s toplo vodo, se saponini izločijo
in dobimo blago milnico, s katero lahko operemo perilo ali jo uporabimo kot
univerzalno gospodinjsko čistilo.
Regačica in bezeg
Po dvoriščih je zelo pogosto videti regačico, ki se zelorazrase.
Regačica spada med kobulnice, zato jo moramo res poznati, da ne pride do
zamenjave. Nabiramo sveže mlade liste, ki so okusna zelenjava v zelenjavnih
juhah, ali pa jih pripravimo podobno kot špinačo. Lahko jo tudi zamrznemo.
Bezeg je velik
grm, ki cveti pozno spomladi, jeseni pa nabiramo plodove. Cvetovi imajo
značilen vonj in jih nabiramo za takojšno uporabo v kulinariki (jajca z bezgom,
bezgove palačinke ipd.), za izdelavo šabese in sirupa ali pa jih posušimo za
poznejšo uporabo v čajnih mešanicah. Bezeg je zelo zdravilen in pomaga pri
razstrupljanju telesa ter pri prehladih, gripah, virozah. Odlično se meša v
čajih z drugimi rastlinami, čeravno zna po okusu prevladati.
Osvežilna šabesa
9 litrov vode,
1,5 kg sladkorja,
¼ kozarca jabolčnega kisa,
3 limone,
15 velikih bezgovih cvetov.
Vodo segrejemo in ji dodamo sladkor, da se stopi. Ko se
ohladi, dodamo kis, narezane limone in bezgove cvetove. Vse skupaj pokrijemo in
pustimo en dan. Nato precedimo in nalijemo v steklenice. Napitek je pripravljen
po dveh dneh.
Izobilje zdravilnih rastlin
Še eno zelo pomembno rastlino lahko začnemo nabirati že zdaj,
pa vse do jeseni. To je ozkolistni ali suličasti trpotec. Najdemo ga praktično povsod in je z zdravilnimi
učinkovinami zelo bogata rastlina. Liste naberemo in iz njih naredimo odličen
sirup za pomirjanje kašlja ali pa jih posušimo za čaj. Uporablja se predvsem
pri vseh težavah, povezanih z dihali.
Trpotčev sirup
Nabrane trpotčeve liste narežemo in damo v steklen
kozarec do višine ca. 4 cm. Prekrijemo s sladkorjem in postopek ponavljamo do
vrha. Torej plast rastline, plast sladkorja. Na vrhu mora biti sladkor. Zapremo
ter postavimo na hladno in temno mesto. Čez dan ali dva dodamo sladkor na vrhu,
ker se je vsebina posedla. Pustimo 3 do 4 tedne, nato vzamemo iz kozarca in
segrejemo samo toliko, da se sladkor stopi in da se vse skupaj utekočini v sirup.
Natočimo v steklenice, ohladimo in shranimo na hladno. Uporabimo za pomirjanje
kašlja ali za slajenje čajev.
Na travnikih se najdejo tudi različne vrste materine dušice. Uporabne so vse. Gre
za nizko grmičasto raslo rastlino, ki cveti v odtenkih vijolične barve in diši,
zato jo rade obletavajo žuželke. Zelo dobro razkužuje, zato je več kot
dobrodošla v zimskih mesecih. Iz nje pripravljamo čaje ali pa jo uporabimo v
kuhinji kot začimbo namesto timijana.
Krepilna kopel
Priprava je preprosta. V pripravljeno toplo vodo za kopel
dodamo 0,5 do 1 liter čaja iz materine dušice in rmana. Dobrodošla je v
hladnejših zimskih mesecih, saj telo krepi in poživlja. Vsekakor lahko v tako
kopel dodamo tudi pest morske soli.
Plešec je še
ena zanimiva zgodnja spomladanska rastlina. Ko cveti, ga z lahkoto prepoznamo
po malih srčkih. Teže ga je prepoznati pred cvetenjem. Je pa odlična zgodnja
solata. Njegova poglavitna lastnost je, da pomaga pri krvavitvah.
In ne nazadnje še mak. Kdo ga ne pozna – lepi in nežni živo rdeči cvetovi, ki so v notranjosti črni. Nabiramo cvetne lističe, ki jih čim hitreje posušimo. V čajne mešanice ga dodajamo, ker jih lepo obarva. Dejansko pa se je v preteklosti mak uporabljal za barvanje različnih materialov. Barvni odtenki, ki jih dajo posušeni cvetovi, so od nežne lila pa do temno rdeče vijolične barve. Poigrajte se s solnimi kopelmi, ki jih navlažite, da bo mak oddal barvo. Iz makovih cvetov je mogoče sicer izdelati tudi sirup – prav tako uporaben za barvanje.
Urban Urbanc je svetovalec za zdrav način življenja, ki pravi, »da mu ni dovolj, da nekomu pomaga samo z zdravim jedilnikom, če mu poleg tega ne more pomagati izboljšati odnosa, ki ga ima do hrane, do svojega življenja ter posledično do celega svojega bitja.« Vse, kar svetuje ljudem, je najprej preizkusil na sebi in ugotovil, da lahko le skozi lastne izkušnje ljudem lahko pomaga do boljšega zdravja .
Opažate, da je vse več ljudi izgubljenih v poplavi informacij o zdravem
načinu življenja. Kako ste se sami znašli na tej poti, kako ste vi ugotovili,
kaj je za vas najbolj primerno?
Ljudje so vedno bolj nesigurni, ko stopajo na pot zdravega
načina življenja, saj je dnevnih informacij, kaj je za nas dobro in kaj ne,
vedno več – velikokrat pa si te informacije nasprotujejo, kar povzroča še
dodatno zmedo. Sam sem imel srečo, če lahko tako rečem, da sem bil zaradi
svojega dela skoraj primoran poiskati odgovore, saj so se ljudje zanašali na
moj nasvet ter veliko dali na moje mnenje. Da jim lahko svetujem iz prve roke,
ter da za svojim nasvetom lahko stojim, veliko stvari najprej preizkusim na
sebi, predvsem pa se ves čas skušam izobraževati
v tej smeri ter iz te poplave informacij izluščiti bistvo in resnico. Kaj je
zame dobro in primerno, pa sem ugotovil s poslušanjem svojega telesa in
sledenjem znakov, ki mi jih je telo vsak dan sporočalo. Samo slišati sem se jih
moral naučiti.
Ali obstajajo konkretni načini, s katerimi se lahko naučimo poslušati sebe?
Načinov je vsekakor več in vsak človek naj najde svojega –
tisti je zanj tudi najbolj primeren. Tehnike sproščanja telesa in misli,
meditacija ter zavestno dihanje so samo nekatere izmed njih. Pa vendar so tako
zelo močne ter učinkovite. Ko z njimi zmoremo utišati naš razum, ki dnevno
”proizvede” okoli 60.000 popolnoma nepotrebnih misli, takrat se naučimo
slišati naš višji Jaz.
Pravite, da moramo telesu dati hrano, s katero se bo bolje počutilo. Pa sva
zopet pri poplavi informacij. Kako naj vsak posameznik ugotovi točno katera
hrana mu ustreza ali ne ustreza? Vsi namreč nimajo nutriocističnega znanja.
Vsi nimajo tega znanja, prav tako vsi tudi nimajo časa ali
interesa, da bi to znanje pridobili. Pa vendar se da. Vedno več ljudi se
poslužuje prehranjevanja po krvnih skupinah in čeprav je na tem mestu še vedno veliko diskvalifikacij, tudi na osebni
ravni, raziskave kažejo svoje. Še največ pa človek naredi zase, če preden
določeno mnenje diskreditira, najprej to poskusi na sebi. Na tem mestu pa lahko omenim še
bioresonanco, s katero lahko zelo točno
ugotovimo, na katera živila imamo morebitne alergije ali intolerance ter jih z
njeno pomočjo omilimo ali povsem odpravimo.
Kaj vse svetujete za polno in zdravo življenje? Najbolj znano je pravilo,
da moramo, če želimo živeti zdravo, paziti na zdravo prehrano in v življenje
vnesti več gibanja. Kaj menite o tem? Je dovolj?
Zdrava in uravnotežena prehrana ter dovolj gibanja ali telesne aktivnosti je vsekakor bistvenega pomena za srečno in izpolnjeno življenje, vendar pa je tukaj pomemben predvsem naš odnos do hrane in posledično do naših teles ter, kar je najvažnejše – do naših misli. Sam na človeka gledam celostno. Ni mi dovolj, da nekomu pomagam samo z zdravim jedilnikom, če mu poleg tega ne morem pomagati izboljšati odnosa, ki ga ima do hrane, do svojega življenja ter posledično do celega svojega bitja. Zato skušam najprej ugotoviti kakšna je življenjska energija človeka ter kje mu morda odteka, kakšen odnos ima do sebe ter do sveta okoli sebe ter ali v njem prevladujejo temačne in negativne misli ali misli radosti in ljubezni do sebe.
Splošno opažanje je, da so vedno bolj pogoste različne intolerance in alergije
na hrano ali sestavine v hrani. Zakaj menite, da je tako? Ljudje se množično
začenjajo odpovedovati laktozi in glutenu. Ali to morda postaja modna muha?
Alergije ter intolerance se pojavljajo vedno bolj pogosto, saj današnja hrana ne vsebuje več toliko hranilnih snovi, kot hrana naših prednikov, poleg tega pa naše jedilnike ”bogatijo” razni kemični dodatki –arome, konzervansi, barvila, pesticidi, strupena gnojila in škropiva,.. ki se z množičnim pridelovanjem samo povečujejo. Veliko vlogo pri vsem tem igra tudi industrijsko predelana hrana, saj razvrednoti hranljive snovi, ter gensko spremenjena hrana, katere vpliva na naše zdravje pa zaenkrat še ne poznamo dovolj in prav gotovo ne obeta nič dobrega.
Morda je odpovedovanje glutenu ter laktozi del modne muhe, vendar živila, ki vsebujejo gluten, vsebujejo še mnogo drugih snovi, ki so v živilo ”vstopile” pri agresivnem pridelovanju ter povzročajo težave, ki jih gluten sam po sebi morda ne bi. Še posebej je to značilno za pšenico, ki pa ni edina, ki vsebuje gluten, pa pravzaprav povzroča največ težav.
Prav tako okoli 60% odraslega prebivalstva nima encima laktaze za prebavo laktoze , vendar se ta ”težava” morda ne kaže tako močno, da bi smatrali, da je z njihovo prebavo kaj narobe. Ko se temu za nekaj časa odpovejo, lahko sami občutijo pozitivne učinke, ki jih odpoved določenemu živilu prinaša. Morda je modna muha, morda pa ljudje resnično te učinke začutijo ter se takšni hrani kar nekako odpovedo.
Dandanes se na našem krožniku prepogosto znajde predelana hrana, velike
količine sladkorja in ostalih snovi, ki so za naše telo prazne kalorije. Zakaj
se ljudje še vedno tako težko odpovedujemo nezdravi hrani, čeprav smo stokrat
prebrali, kako sladkor in ostala nezdrava hrana slabijo naše telo?
Z vsemi temi praznimi kalorijami velikokrat samo
zapolnjujemo praznino, ki nastaja v nas zaradi naše nezmožnosti najti radost v
sebi. Ne želim biti krivičen do tistih, ki si ”razvade” privoščijo vsake
toliko ter v njih znajo uživati, večji problem nastane, kadar te razvade
postanejo navade in si življenja brez njih ne znamo predstavljati.
Eno je, da vemo, da nam določene stvari škodujejo, pa jih kljub temu uživamo,
povsem nekaj drugega pa je, ko se tega zavedamo in sprejmemo odločitev, da ne
bomo več zavestni storilci kaznivega dejanja proti našim telesom.
Kako si lahko pomagamo, da opustimo ali vsaj zmanjšamo te vrste hrane z
naših jedilnikov?
Tako, da se tega zavemo. Da se zavemo škodljivega učinka, ki
ga ima na telo sladkor. Sladkor namreč na telo vpliva podobno kot droga, saj
vpliva na receptorje, ki sprožajo iste hormone, kot jih sproža npr. alkohol,
kokain, heroin,.. in daje tiste občutke po izpolnjenosti. Te občutke pa raje
iščimo drugje – v športu ter v stvareh, ki izpolnjujejo našo dušo.
Kaj pa sama kakovost hrane? Glede na to,da imate svojo trgovino z eko proizvodi,
ali opažate, da se ljudje bolj zavedamo pomembnosti tega, kako je bila hrana,
ki jo zaužijemo, pridelana?
Veliko ljudi se tega vedno bolj zaveda, ker pa je konvencionalno pridelana hrana postala izredno poceni, saj ima sodobna prehrambna industrija na voljo mnogo bližnjic (kemičnih dodatkov), ki hrano naredijo veliko bolj poceni kot včasih, je poseganje za ekološko pridelano hrano postalo kot nekakšen luksuz. Ekološko pridelana hrana pa upošteva človeka in naravo kot celoto. Živila ter nepredelana hrana na človekovo počutje vpliva holistično ter ponovno pomaga vzpostaviti red v organizmu. Je tudi boljšega okusa, vsebuje za tretjino več suhe snovi, vitaminov ter mineralov ter vsebuje dovolj antioksidantov ter drugih dragocenih snovi, s katerimi se sama varuje pred vplivi okolja.
Ne vsebuje škodljivih kemikalij, kar že avtomatično pomeni, da je bolj zdrava, pa še okolje, v katerem raste in je pridelana, je velikokrat bolj humano ter manj stresno. Predvsem pa je pomemben odnos kmeta ali pridelovalca do živila ter način, s katerim je bila hrana pridelana. Ali nekdo to počne z ljubeznijo ter ker to delo ljubi ali pa je vse skupaj samo želja po dobičku, ne glede na vse, pove veliko o sami hrani ter se tudi opazi in začuti, kadar tako hrano uživamo.
Za nekatere je gibanje muka. Zakaj menite , da je tako? Kako naj nekdo, ki
ne mara športa, spremeni svoj odnos do njega?
Vsekakor je možno, da zaradi preteklosti pri ljudeh obstajajo neki negativni vzorci ter ”travme”, ki človeku šport ali gibanje zaradi slabih izkušenj morda priskuti. Poleg tega pa je morda razlog tudi to, da ljudje ne najdejo tiste rekreacije, ki bi jih navduševala in bi v njej uživali in se z rekreacijo silijo, kajti slišali so, da je dobra za zdravje. Napačen pristop velikokrat lahko povzroči, da nekdo gibanje opusti, čeprav si ga v sebi želi.
Najprej je potrebno spremeniti odnos do telesne aktivnosti ter do telesa ter športno aktivnost postopoma začeti uvajati v način življenja. Potrebno se je lotiti tiste aktivnosti, v kateri človek uživa – naj si bo to sprehod, hoja v hrib, kolesarjenje, dvigovanje uteži ali kaj podobnega. Vsekakor pa se naš odnos spremeni takrat, ko opazimo pozitivne učinke telesne dejavnosti na naše telo ter pri tem začnemo uživati. Telesna aktivnost naj postane del našega življenja ter ne nuja, s katero telesu storimo predvsem veliko slabega, kadar se v to silimo samo zato, ker je baje za nas dobro.
Kako pa se v celotno zgodbo vpleta naša psiha? Govorite o energiji človeka,
temačnem razpoloženju in Svetlobi. To se komu morda sliši malce abstraktno,
filozofsko. Kaj imate v mislih s tem?
Zdravje je sicer v veliki meri povezano z uživanjem zdrave prehrane ter z gibanjem, vendar pa je tu še tretji element – naše misli ter naša čustva. Psiha oziroma naše misli ter naša čustva igrajo pri zdravju največjo vlogo. Karkoli delamo in kakršno koli hrano uživamo, so predvsem misli, čustva ter odnos do sebe ter do sveta, ki nas obdaja, odločilna za dobro počutje. Dobro zdravje je le odraz življenjske energije, ki pa jo, roko na srce, veliki večini ljudi primanjkuje in je odraz kakovosti energije, ki se pretaka v našem telesu. Če je življenjske energije malo, če so pretoki zamašeni in če v nas prevladuje temačno razpoloženje (negativne ter škodljive misli), potem tudi zdravja ne bomo mogli izboljšati, ne glede na to, kakšne snovi bomo dodajali svoji prehrani in koliko se bomo gibali. Zato je pomembno k sami zadevi pristopiti celostno. Odkriti je potrebno, kje odteka naša življenjska energija, koliko svetlobe je v hrani, ki jo uživamo in mrtvo hrano zamenjati s čim več žive hrane in polne svetlobe, poleg tega pa biti zavesten ter pozoren na svoje misli, ki so najmočnejša energija in so začetek vsega.
Tema vsekakor je prispodoba za temne misli ter neizražena čustva, ki jih skrivamo pred samimi sabo ter pred drugimi, saj se bojimo, da ne bomo več ugajali, vendar namesto, da bi v to temo posvetili z lučjo svoje zavesti, jo raje odrivamo proč ter jo zanikamo in se z njo ne upamo soočiti. Misli in čustva pa nikamor ne bodo odšla – še močneje nas bodo drugi dan spet srečala.