Naravna nega kože: rane, praske, piki, podplutbe

Ana Ličina, cert. aromaterapevtka
-
0
Naravna nega kože: rane, praske, piki, podplutbe

Koža je naš največji organ, ki varuje vse druge organe v telesu ter opravlja raznovrstne naloge: s kožo uravnavamo telesno temperaturo, izločamo toksine, se ščitimo pred mehanskimi poškodbami in vdorom mikrobov, sintetiziramo vitamin D in čutimo.

Poleti več poškodb kože

Poleti je naša koža bolj izpostavljena vplivom okolja kot v hladnejšem delu leta, ko je varno skrita pod oblačili. Poleti se lahko naužijemo sončnih žarkov in kožo pošteno »prezračimo« in to marsikomu dobro dene, še posebej ljudem z atopičnim dermatitisom, katerih koža se običajno na soncu in ob morju čudežno uredi. Po drugi strani pa je sonce (poleg vseh odličnih učinkov na zdravje, ki jih ima) žal tudi krivec številka ena za prehitro staranje kože in nastanek gub. Ampak o tem in sončnikih, ki so jih nosile bledolične gospodične, kdaj drugič.

Praske

Praske, piki žuželk, odrgnine …

Današnja tema so poletne ranice, praske, piki in odrgnine. Za regeneracijo po vsaki poškodbi koža potrebuje kakovostno nego. Z zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami to ni nemogoča naloga, saj nam je na voljo zakladnica hidrolatov, maščobnih in eteričnih olj, izlužnin in gelov. Vsi ti materiali tvorijo čudovito in naravno aromakozmetiko, ki postaja v Sloveniji vedno bolj priljubljena. Pa si poglejmo, kaj naj se v primeru prask, pikov, odrgnin in podplutb znajde v aromaterapevtovi prvi pomoči. Najprej pa nekaj osnovnih pojmov:

Rana je stanje, ko so plasti kože poškodovane. Med seboj se rane razlikujejo, zato je različna tudi njihova oskrba. Glede na nastanek ločimo akutne in kronične rane. Akutne rane so običajno posledica poškodb in se zacelijo najpozneje v nekaj tednih. Najpogostejše akutne rane so praske, odrgnine, ureznine, vbodnine, zelo pogosto pa tudi opekline. Za razliko od akutnih ran se t. i. kronične rane ne zarastejo v nekaj tednih. Poznamo štiri faze zaraščanja rane (krvavitev, vnetje, rast celic, epitelizacija) in te faze potekajo gladko in povezano. Celjenje je zaključeno v nekaj dneh do nekaj tednih. Na hitrost celjenja ran vpliva splošno stanje telesa in pri zdravih ljudeh načeloma poteka brez težav.

Aromaterapija ranicam priskoči na pomoč z eteričnimi olji in hidrolati, ki delujejo:

  • antiseptično,
  • protivnetno,
  • regenerativno.

Vendar pa moramo vedeti tudi to, katera eterična olja in hidrolati so primerni tudi za nanos na kožo in nimajo neželenih stranskih učinkov. Oziroma v praksi: čeprav ima eterično olje klinčkov močen protimikroben učinek, je manj primerno za dermalno rabo, ker lahko na kožo deluje dražilno.

Odrgnine in praske

Če se podajate v gozd, je najboljša preventiva, da si oblečete dolge hlače in se tako (vsaj malo) mehansko zaščitite pred odrgninami in tudi pred piki. Če pa je bila škoda že narejena, je najbolj pomembno, da uporabite pripravek, ki deluje ANTISEPTIČNO IN PROTIMIKROBNO. Za prvo pomoč pri oskrbi odrgnin in prask so odlični hidrolati, pazite le, da so kakovostni in mikrobiološko neoporečni!

V ta namen so še posebej zaželeni hidrolati:

  • prave sivke (Lavandula angustifolia),
  • lavandina(Lavandula intermedia),
  • pelargonije (Pelargonium graveolens),
  • rmana (Achillea millefolium),
  • smilja (Helichrysum italicum).

Najbolje je imeti stekleničko kakovostnega hidrolata v razpršilki s seboj na potepih in se v primeru odrgnine popršiti večkrat dnevno. Odrgnine se najraje znajdejo na otroških kolenih, kajne? In malčki bodo še posebej veseli, če jih boste popršili s tako nežnim antiseptičnim sredstvom, kot je hidrolat, ki ob nanosu ne peče. Če pa boste razumno presodili, da je odrgnino treba bolj temeljito dezinficirati in da obstaja velika možnost za okužbo rane (še posebej kadar nastane ob stiku z umazano površino, na primer pločnikom v mestu), posezite po topli vodi in milu, alkoholu in drugih dezinfekcijskih sredstvih.

Pri odprtih ranicah se odlično obnese tudi koloidni gel! Na odprte ranice in odrgnine namreč ni zaželeno nanašati eteričnih olj, maščobnih olj ali mazil. Ko pa se bo odrgnina malce zacelila, lahko nego uspešno nadaljujete tudi s hranljivimi pripravki, ki bodo pospešili regeneracijo kože: ognjičevim mazilom, karitejevim maslom in podobnim.

Kaj pomaga pri pikih žuželk

Po pikih insektov

S klopi ni več šale, tako pravijo. In veliko ljudi trepeta pred odhodom v gozd. Da bo potep varnejši, lahko na hlačnico ali nogavico kapnete kakšno kapljo eteričnega olja, na primer pelargonije, evkalipta, limonske trave, citronele, cimeta ali klinčkov. Vendar pa omenjenih eteričnih olj ne kapljajte nerazredčenih na kožo. Nasvet velja le za blago, kajti blago, tako kot papir, prenese vse. Našteti repelenti vas bodo ubranili tudi pred kakšnim pikom komarja.

Če ste ravnokar iz kože odstranili klopa, razkužite mesto pika s hidrolatom prave sivke ali tudi z eno kapljico eteričnega olja prave sivke, ki jo nerazredčeno nanesite na mesto pika. To bo ublažilo srbenje in pospešilo celjenje. Po internetu krožijo videovsebine o tem, kako naj bi klop kar sam prilezel iz kože, če nanj nakapljaš olje poprove mete. Klop v Šoli Aromaterapije žal ni bil takšne kooperativne sorte, zato smo do takih podvigov skeptični. Povsem bo zadostovalo, da se po potepanju v naravi dobro pregledate, preoblečete in oprhate ter si morebitnega klopa vešče in v celoti čim prej odstranite.

Če pa so vas popikali komarji, vam bo odlično pomagal hidrolat poprove mete (Mentha piperita), ki blaži srbenje in umiri kožo. Hidrolat poprove mete lahko uporabite tudi pri otrocih. Izdelate lahko tudi mini olje proti srbenju: v 10-mililitrsko stekleničko denite 10 kapelj eteričnega olja poprove mete ter preostanek zapolnite z maščobnim oljem (mandljevim, olivnim itd.). Dobro pretresite in se namažite po pikih. Tak pripravek je še posebej dobrodošel na potovanjih po eksotičnih krajih in kadar imamo manj možnosti za umivanje rok, kajti še posebej otroci si lahko ravno s praskanjem okužijo ranice.

Modrice in podpludbe naravna pomoč

Udarci in podplutbe

Ste imeli smolo, da ste si pridelali udarec, modrico ali podplutbo? Tudi v tem primeru aromaterapija ne ostane brez rešitve. Mimogrede navrženo, eterična olja so najbolj učinkovita ravno pri reševanju težav s kožo in pri težavah z dihali. Odlično izbrana rastlina, ki jo lahko uporabite pri podplutbah in udarcih, je smilj (Helichrysum italicum),v kakršnikoli obliki ga že imate: eterično olje, hidrolat, izlužnina, mazilo. V vsakem primeru deluje odlično proti modricam, protivnetno in regenerativno. Poleg tega smilj tudi regenerira kožo po sončenju in po operacijah. Hidrolat lahko seveda uporabite 100-%. Če pa boste posegli po eteričnem olju, poskrbite za primerno redčenje v maščobnem olju. Optimalna koncentracija za pripravke za obraz je 0,5 % (maksimalno 7 kapelj v 50 ml maščobnega olja). Če gre za nanos na druge dele telesa, lahko posežete po koncentracijah do 3 %, kar je do 45 kapelj na 50 ml maščobnega olja.

Še nekaj napotkov glede eteričnih olj: uporabljajte le kakovostna in 100-% naravna eterična olja, ki imajo navedeno tudi latinsko ime, način pridobivanja, deželo porekla, uporabljeni del rastline. Pazite tudi, da vam eterična olja ne pridejo v oči. Nosečnice in majhni otroci naj namesto eteričnih olj raje uporabljajo hidrolate, ker so nežnejši.

In za konec … Osvežitev na poti

Pot do naše počitniške destinacije je pogosto naporna, vroča in stresna. Zato vzemimo s seboj tudi kakšen hidrolat, s katerim se bomo popršili in osvežili. Za to so zelo primerni hidrolati melise, poprove mete in pelargonije. Popršimo se po obrazu, vratu, rokah, nogah ter se ne obrišemo, temveč pustimo, da se hidrolat posuši na nas. Boste videli, kako čudovit občutek svežine prinaša takšna praksa. Naj vam nasveti polepšajo vroče dni!

Paradižnik: nasveti za lepe plodove in obilen pridelek

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
0
Paradižnik: nasveti za lepe plodove in obilen pridelek

Paradižnik sodi med najpogosteje zastopane vrtnine na vrtovih. Je pa to tudi ena tistih vrtnin, katerih pridelovanje ni ravno najlažje. Sama vrtnina za pridelavo ni posebej zahtevna. Zaradi bolezni in težav, s katerimi se med rastjo srečujemo, pa je pridelovanje velikokrat zelo oteženo.

Če smo se spomladi uspešno prebili skozi setev, vzgojo in utrjevanje sadik pred saditvijo na prosto oziroma smo sadike kupili in nas čaka le še saditev na prosto ali smo to že storili, sledijo še naslednji koraki:

Razdalja sajenja

Pri saditvi na prosto upoštevamo priporočene razdalje sajenja v vrsti in med vrstami. Čeprav se nam sadike zdijo majhne in menimo, da je še veliko prostora, nikar ne sadimo preveč sadik na določeno površino, saj bodo rastline zrasle in le-te zahtevajo svoj prostor in svetlobo. Primerna razdalja za sajenje paradižnika je 80 cm med vrstami in 50 cm v vrsti. Razdalja je lahko tudi večja ali nekoliko manjša, odvisno od sorte. Pregosto posajene sadike povzročijo, da se rastline med seboj senčijo. Prav tako pregosta saditev sadik povzroči višjo rast, saj se rastlina »bori« za svetlobo.

Sajenje sadik paradižnika

Pregosta saditev tudi podaljšuje čas, ko so rastline mokre po dežju, zalivanju ali jutranji rosi, ter onemogoča prosto kroženje zraka, kar povečuje možnost razvoja plesni, ki se je zelo bojimo v nasadu paradižnika. Zdaj so paradižniki na prostem še majhni, zato je še čas, da (če smo jih posadili preveč skupaj) še kakšnega izpulimo in presadimo na drugo mesto ter s tem ohranjamo zračnost. Bolje je imeti samo nekaj sadik, ki bodo lepo uspevale in dajale zdrav pridelek, kot pa veliko slabih sadik, pri katerih bo malo pridelka, in v primeru izbruha bolezni se bo le-ta hitro razširila.

Lega sajenja paradižnika

Paradižnik velja za toplotno zahtevno vrtnino, kar opazimo že pri vzgoji sadik oziroma setvi semena paradižnika. Za kaljenje potrebuje minimalno temperaturo 11 oC. Optimalna temperatura pa je kar 25 oC. Vsekakor ga ne sadimo v senčne lege oziroma lončka s paradižnikom ne damo na senčno mesto. Paradižniku ustrezajo sončne lege in mesta. V deževnem poletju ga bomo težko pridelali na prostem. V mokrem letu se hitro razvije paradižnikova (krompirjeva) plesen, poleg tega pa v mokri in hladni zemlji korenine ne morejo delovati pravilno in pogosto začnejo propadati.

Mešani posevki ter dobri in slabi sosedje

V začetku, ko so sadike še manjše in je na gredici še precej prostora, lahko med vrstami paradižnika posejemo solato (npr. berivko) ter posadimo  kakšen grmiček bazilike. Ko bodo paradižniki že večji, pa ne sejemo in ne sadimo med vrstami nobene vrtnine več, zato da se med seboj ne senčijo in da zagotavljamo kroženje zraka. Površino, kjer imamo zasajene paradižnike, lahko zastremo (npr. z namočeno slamo, nakošeno travo …). Jeseni lahko med paradižnike posejemo špinačo ali motovilec. Poleg  paradižnika lahko sadimo tudi plodovke, saj so si kot sosede nevtralne. Torej niso niti slabe niti dobre sosede, pazimo edino, da ne senčijo paradižnika, zato upoštevamo lego gredic in razdalje sajenja. Dobri sosedi so nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen in kapucinka.

Paradiznik na vrtu

Razlike pri negi glede na sorto paradižnika

Glavna delitev paradižnikov izhaja iz tipa rasti. Tako jih delimo na indeterminantne ali visoke sorte in na determinantne ali nizke sorte. Značilnost indeterminantnih sort paradižnika je, da lahko zrastejo zelo visoko. Nad vsakim socvetjem se oblikuje vegetativni poganjek. Pridelovalec mora te sorte paradižnika gojiti ob opori in med rastjo odstranjevati zalistnike. Paradižnik v indeterminantnem tipu namreč izredno hitro raste, pri tem pa tvori malo socvetij. Z odstranjevanjem zalistnikov omogočimo enostebelno rast, z odstranitvijo vrhnjega poganjka (vršičkanjem) pa povečamo zgodnost in izenačenost dozorevanja na paradižniku.

Za determinantne sorte paradižnika pa velja, da so nižje rasti. Njihova rast se konča z listom ali socvetjem. Tako paradižniku tega tipa ni treba odstranjevati zalistnikov, prav tako ga ni treba vezati ob oporo (razen če rastlina z veliko plodovi začne polegati) in vršičkati. Zagotovo je tako s paradižniki manj dela, je pa pridelek nekoliko manjši. Na splošno bi lahko rekli, da so determinantne sorte primerne za vzgojo v loncih.

Ko se plodovi obarvajo, odstranimo vse liste, razen tistega tik pod plodovi. Tako bodo rastline primerno zračne in osvetljene.

Zalistnike, ki jih odtrgamo pri paradižniku, lahko uporabimo kot zastirko med vrstami rukole ali redkvicami, da jih ubranimo pred bolhači. Prav tako lahko ostanke rastlin paradižnikov uporabimo za zastirko med sadikami cvetače ali brokolija, da jih zaščitimo pred kapusovim belinom.

Namakanje

Namakanje, ki ga mnogi jemljejo za preveč nepomembno, je pri paradižniku zelo pomembno opravilo. Namakanje mora biti redno in enakomerno. Pri namakanju oziroma zalivanju paradižnikov pazimo, da ne močimo listov. Zato je zelo priporočljivo, da si za zalivanje paradižnikov uredimo kapljično namakanje. Poleti, še posebej ob tvorjenju plodov, moramo paradižnik zalivati pogosteje. Zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Nikakor pa paradižnika ne zalivamo v najbolj vročih urah v dnevu.

Sorte paradiznika

Paradižnik potrebuje veliko vode, še posebno ko cveti ter tvori plodove, če je poletje vroče, pa je poraba vode še toliko večja. Če bomo paradižnik ročno zalivali, ga moramo zaliti obilno vsaj trikrat tedensko. Najboljši čas za zalivanje je od sončnega vzhoda do 10. ure in od 18. ure do sončnega zahoda. Paradižnik v posodah potrebuje pogostejše zalivanje kot pa tisti na vrtu, saj se zemlja v posodi hitreje izsuši. Da vlago zadržimo, je priporočljivo tla okrog paradižnikov zastirati s slamo ali podobnimi materiali.

Gnojenje

Za uspešno rast paradižnika je zelo koristno tudi gnojenje s hlevskim gnojem, a to bi moralo biti narejeno že jeseni. Zelo pomembno je tudi dognojevanje, ki ga opravimo najmanj trikrat v rastni sezoni. Prvič dognojujemo tri tedne po saditvi, drugič, ko paradižnik nastavi plod, in tretjič, ko oblikuje zadnjo cvetno etažo. Za gnojenje uporabimo gnojilo, ki ima večji delež fosforja in kalija, ki pospešujeta cvetenje in oblikovanje plodu, ter manjši delež dušika, ki spodbuja rast listov. Med rastno dobo lahko pognojimo tudi z gabezovo prevrelko, ki vsebuje veliko kalija. Ko rastlina nastavlja plodove, pa je treba zagotoviti tudi dovolj kalcija, ki ga navadno dodajamo foliarno, torej prek lista. Nekaj kalcija lahko dobi paradižnik tudi, če ga poškropimo z mlekom ali sirotko. Če nismo vešči gnojenja, pa lahko uporabimo tudi gnojila, ki so namenjena posebej za dognojevanje paradižnika, saj imajo ta že primerna razmerja hranil.

Obilen pridelek paradiznika na vrtu

Preventiva

Paradižnik ima kar nekaj škodljivcev in bolezni. Najpogostejša težava pa je (paradižnikova) krompirjeva plesen. Napad plesni lahko prepoznamo po rumenih pegah na listih, ki sprva nimajo vidnih robov, sčasoma pa postanejo rjave in se tkivo znotraj njih posuši. Na spodnji strani listov je viden bel micelij. Ob prvih znakih bolezni na listih le-te takoj odstranimo ter jih damo v plastično vrečko, da okužbe ne prenašamo po nasadu. Roke (in tudi škarje, če smo jih uporabili pri rezanju) obvezno razkužimo, preden bomo rokovali z zdravimi rastlinami.

K zaščiti pred napadom plesni lahko veliko pripomoremo že s preventivo. Po dežju, ko so rastline še mokre, ne trgamo zalistnikov (niti plodov), ampak počakamo, da se rastline osušijo. Nikakor ne sadimo krompirja in paradižnika skupaj, saj plesen napada oba in se med rastlinami hitro prenaša.

Redno odstranjujemo zalistnike, da skrbimo za zračnost v nasadu. Ustrezno gnojimo in namakamo paradižnik, saj samo vitalne in dobro preskrbljene rastline lahko ubranimo pred propadom. Vsekakor pa ne namakamo ali zalivamo rastlin. Najboljša preventiva sta tudi redno spremljanje, kaj se dogaja z rastlino, ter pravočasno in pravilno ukrepanje. Brez rednih pregledov lahko hitro zamudimo čas, ko bi lahko rešili vsaj nekaj pridelka.

Priporočljivo je tudi, da si za vrt izberemo sorte paradižnika, ki so proti plesni bolj odporne.

Bršljanasta grenkuljica: Ugodno deluje na prebavila in čisti kri

Bene Behrič, Zeliščar
-
0
Bršljanasta grenkuljica: Ugodno deluje na prebavila in čisti kri

Ključni poudarki:

  • Bršljanasta grenkuljica je trajnica z vijoličnimi cvetovi, ki raste na vlažnih mestih in ima prijeten vonj.
  • Vsebuje tanine, grenčine, vitamine A in C ter deluje diuretično, protivnetno in spodbuja prebavo.
  • Uporablja se pri težavah z dihanjem, prebavo, jetri, mehurjem ter za čiščenje krvi in limfe.
  • Zunanje se uporablja za celjenje ran, obkladke, mazila; notranje kot čaj ali sirup za lajšanje simptomov.

Bršljanasta grenkuljica ali soldaški peteršilj (Glechoma hederacea L.) je do 35 centimetrov visoka trajnica in sorodnica žajblja, saj sodi v družino usnjatic. Listi so na zgornji strani sijoči in temnejše zelene barve. Srčasti listi z narezanim robom imajo daljše peclje na plazečem se steblu. Cvetovi so modro vijoličaste barve. Bršljanasta grenkuljica cveti od aprila pa vse do junija. Najdemo jo v grmiščih, na travnikih, ob potokih, pašnikih in poteh, kjer ima dovolj vlage. Ima prijeten vonj. Včasih so jo vojaki uporabljali namesto peteršilja, zato ji pravimo tudi soldaški peteršilj.

Bršljanasta grenkuljica

Zdravilne sestavine in njihova uporaba

Bršljanasta grenkuljica vsebuje veliko učinkovin, kot so tanin, grenčine, ocetna, vinska, maščobna kislina, eterična olja, holin, kalij, vitamina C in A … Zelo dobro deluje na ledvice, mehur, čiščenje krvi, pri boleznih jeter, žolča, vranice, spodbuja limfo, blaži revmatske in želodčne bolečine. Spodbuja izločanje urina, uporablja pa se tudi pri težavah s pljuči, astmi, nervozi, histeriji, prebavnih težavah, vnetju ušes in sinusov, grla, pri katarju v zgornjih dihalih, prehladnih obolenjih, pomaga pri izkašljevanju, saj redči sluz.

Predvsem pri otrocih se učinkovito izkaže čaj iz te rastline. Listi in cvetovi lajšajo bolečine, zavirajo vnetja, spodbujajo tek, izboljšujejo prebavo, delujejo proti parazitom in znižujejo povišano telesno temperaturo.

Bršljanasta grenkuljica – zunanja uporaba

Pri zunanji uporabi lahko s sokom iz bršljanaste grenkuljice spodbudimo hitrejše obnavljanje odrgnin in udarcev. Zdrobljene liste in cvetove bršljanaste grenkuljice položimo na obolelo mesto ali pa jih zmešamo z laneno moko, tako da dobimo kašasto zmes. Deluje tudi antioksidativno in nas tako varuje pred oksidativnimi procesi. Poleg vsega naštetega odlično poživlja telo (pri psihičnih in fizičnih obremenitvah). 

  • Uporabljamo jo v prehrani, lahko jo pripravimo kot špinačo, dodamo solatam in juham. Veliko se uporablja v zeliščni soli.
  • Kopel iz nje nas bo pomirila po napornem dnevu in izboljšala tonus kože.
  • Ne uporabljamo pa je v času nosečnosti in dojenja. Posebno opozorilo velja tudi pri količini, zato se priporoča zmerno uživanje.

Čaj iz bršljanaste grenkuljice

Potrebujemo:

  • 1–2 žlički posušene zeli bršljanaste grenkuljice
  • ¼ litra vode

Posušene liste prelijemo z vrelo vodo in pustimo pokrito stati 5–10 minut. Nato precedimo in čaj pijemo zjutraj in zvečer po eno skodelico.

Mazilo iz bršljanaste grenkuljice

Sveže liste bršljanaste grenkuljice sesekljamo ali pa uporabimo zdrobljene posušene liste. Prekrijemo jih s svinjsko ali kokosovo mastjo in kuhamo 15 minut nad vodno kopeljo. Nato tekočino precedimo skozi gosto gazo. Mazilo uporabimo za nego kože in tudi za pospešeno celjenje ran.

Čaj, mazilo in sirup in bršljanaste grenkuljice

Sirup iz bršljanaste grenkuljice

Potrebujemo:

  • 3 l vode
  • 3 kg sladkorja
  • 100 g posušenih listov bršljanaste grenkuljice
  • 6 limon
  • 50 g citronke

V večjo kozico damo liste bršljanaste grenkuljice in jih prelijemo z vodo. Dodamo na koščke narezane limone in pustimo stati en dan. Nato vse skupaj precedimo. Dodamo sladkor in citronko ter rahlo segrejemo. Tekočina ne sme zavreti. Sirup nalijemo v steklenice in jih dobro zapremo. Sirup redčimo z vodo ali dodamo čaju (0,3 dcl dnevno).

Obkladki za rane, ureznine, opekline, čire

Dve prgišči sveže ali suhe bršljanaste grenkuljice dodamo v liter vrele vode, pustimo stati 5 minut, nato precedimo. Koščke tkanine namočimo v tako pripravljeno tekočino in jih uporabimo kot obkladke.

Bršljanasta grenkuljica na vrtu

Spomladi jo lahko posadimo tudi na domačem vrtu. Cvetove naberemo, čim se odprejo, vse nadzemne dele rastline režemo v času cvetenja. Dele rastline posušimo v senci ali suhem prostoru s stalno temperaturo. Po sušenju mora obdržati temno zeleno barvo listov, ki imajo grenak in aromatičen okus.

Preberite tudi: Potrošnik: za prebavo, proti holesterolu in slabokrvnosti

Vaje za raven trebuh in Kako se znebiti maščobnih oblog

Katarina Robnik
-
0
Vaje za raven trebuh in Kako se znebiti maščobnih oblog

Verjetno si večina nas želi izgubiti odvečne maščobe okoli pasu; želimo si poznati vajo, ki bi hitro izklesala naš trebušček. Žal vas moramo razočarati; čudežne vaje za raven trebuh ni. Vaja, zaradi katere bi odvečne maščobne zaloge kar izgnile, namreč ne obstaja. Raven trebuh je posledica zdravega življenjskega sloga; rednega gibanja, zdrave prehrane, uspešnega soočanja s stresom in zadostnega pitja tekočin.

Kako se znebiti maščobe okoli trebuha

Maščobe okoli pasu se nam kopičijo zaradi različnih razlogov, med katerimi je slaba prehrana, premalo gibanja, stres in tudi genetski vplivi. Obloga na trebuhu je trdovratna, izginila bo le, če bomo skrbeli za celovit zdrav življenjski slog.

Redno gibanje za raven trebuh

Redno gibanje je ključnega pomena. Najbolje bo, če se poslužite različnih vrst vadb. Maščobe najhitreje pokurite z intenzivno vadbo ob povišanem srčnem utripu, torej z aerobno vadbo. Aerobna vadba je tek, hoja, tek, kolesarjenje, razne vadbe, plavanje, skakanje s kolebnico …Vaje anaerobne vadbe pa so denimo vaje za moč, s katero prav tako lahko zmanjšamo telesno maščobo in skrbimo za krepitev mišic. Če se bomo osredotočili tako na izgradnjo mišic, kot na izgubo maščob, bo naš trebuh bolj raven.

Maščobne obloge na trebuhu

Prehrana in odvečni kilogrami

Včasih so hujšanje zmotno enačili s stradanjem. Dandanes vemo, da stradanje ni rešitev, saj bo ob pomanjkanju hrane telo delalo le še večje zaloge. Jeste lahko toliko, kot želite, dokler je prehrana zdrava in uravnotežena. To pomeni veliko sadja, zelenjave, zdravih maščob in beljakovin. Izogibajte se predelani hrani, sladkorju in beli moki.

Vnos tekočine v telo – hidracija

Pomemben je zadosten vnos vode v telo, le tako se telo lahko čisti in normalno deluje. Izogibajte se alkoholu, ki v telesu upočasni kurjenje maščobe. Pijte tudi veliko zeliščnih čajev brez dodatkov. Pijete lahko tudi naravne sokove, še posebej limonado. Zeleni čaj bo pripomogel k boljši prebavi, presnovi in k hitrejšemu topljenju odvečne maščobe.

Raven trebuh

Želite bolj raven trebuh? Stres je naš sovražnik!

Če se stresu ne morete izogniti, se poskusite z njim vsaj uspešno soočiti. Najdite duševni mir; poskusite s sprehodi v naravo, meditacijo in pogovori. Zaradi stresa se namreč sprošča stresni hormon kortizol, ki je odgovoren tudi za nalaganje maščob v predelu pasu.

Privoščite si dovolj spanja

Spanec je ključen za regeneracijo telesa. Ko spimo, se spočije naš um, v telesu pa se dogajajo določeni procesi. Nenaspanost vodi v utrujenost in stres, zaradi česar lahko pridobite tudi maščobne obloge. Privoščite si dovolj počitka in spanca.

Smejte se

Ob smejanju so naše trebušne mišice zelo aktivne. Poskrbite torej za smeh in okrepili boste trebušne mišice, poleg tega pa povišali nivo srečnih hormonov, kar bo ugodno delovalo na dušo in telo.

Vaje za raven trebuh

Najbolj vsesplošno znana vaja za raven trebuh so zagotovo trebušnjaki, niso pa najbolj učinkoviti. Niti 100 trebušnjakov na dan ne bo pripomoglo k izgubi obsega pasu, če jih ne boste izvajali pravilno. Vaje za trebušne mišice vam bodo v podporo pri izgubi maščob; seveda ob zdravem življenjskem slogu. Najprej si poglejmo osnovne vaje, ki jih poznate že iz osnovne šole.

Vaje za raven trebuh: Trebušnjaki

Trebušnjake je potrebno izvajati pravilno, sicer niso učinkoviti. Ulezite se na blazino, pokrčite nogi in celi stopali položite na tla. Roke položite za glavo. Zgornji del trupa dvignite na pol poti do kolen (ni potrebno do konca) in počasi in kontrolirano nazaj. Naredite več ponovitev.

Vaje za raven trebuh: sveča

Vaje za raven trebuh: Sveča

Kdaj ste nazadnje naredili položaj sveče? Ulezite se na blazino, boke podprite z rokami in jih skupaj z nogami dvignite navzgor proti stropu. Poskusite držati vzravnano, mirno in stabilno svečo. Zadržite položaj čimdlje, ali pa boke in nogi dvigajte in spuščajte.

Vaje za raven trebuh: Kolo

Se še spomnite vaje ‘kolo’? Izvedete jo tako, da se uležete na blazino, dvignete boke in nogi. Nogi pričnete vrteti tako, kot da vozite kolo. Pri tej vaji bo moral biti trup močen in stabilen, zato boste krepili trebušne mišice.

Vaje za raven trebuh: Dvigovanje nog

Lezite na hrbet in iztegnite nogi. Iztegnjeni nogi počasi dvigujte gor in nato spustite dol. Pazite, da bodo gibi kontrolirani in stabilni.

Vaje za raven trebuh: Deska

Deska, ali morda bolj znana vaja pod imenom ‘plank’, je statična vaja, ki krepi jedro telesa. Uležite se na blazino na trebuh. Dvignite se tako, da se oprete na prste na nogah, spredaj pa na komolce in podlakt. Pazite, da vam boki ne uidejo navzgor – telo ne sme biti v črki A, temveč mora biti ravno kot deska. V položaju zdržite, kolikor lahko in dokler ni bolečin v hrbtu.

Vaje za raven trebuh: Stranska deska

Ulezite se na levi bok. Desno roko položite na desni bok. Leva roka naj bo na tleh, služi kot opora. Dvignite boke. Pazite, da je vaše telo v ravnem položaju – kot deska. Položaj zadržite čim dlje ali pa boke dvigajte in spuščajte.

Vaje za raven trebuh: deska - plank vaja

Vaje za raven trebuh: Komolec h kolenu

Ulezite se na blazino, kot da bi želeli delati trebušnjake. Roki dajte za glavo. Nogi dvignite tako, da bo v kolenu pravi kot. Nato se s trupom dvignite in se z desnim komolcem dotaknite levega kolena, desno nogo pa stegnite. Nato stegnite levo nogo, z levim komolcem pa se dotaknite desnega kolena.

Vaje za raven trebuh: Dviganje nog

Usedite se na stol in pazite na raven hrbet. Stegnite nogi. Skrčite koleni proti sebi in jih počasi spustite nazaj.

Vaje za raven trebuh: Proti nebu

Lezite, kot da bi želeli delati trebušnjake. Nogi iztegnite navpično navzgor. Dvignite trup in iztegnite roki proti stropu.

Vaje za raven trebuh: Rotacija

Pri tej vaji se usedete na blazino in pazite, da imate poravnan hrbet. Pokrčite nogi in ju malo dvignete od tal. Roke imate pred seboj; predstavljajte si, da v rokah držite žogo. Namišljeno žogo zdaj postavite levo od sebe, nato nazaj pred sebe, desno od sebe in vajo ponavljajte.

Vaje za raven trebuh: Stiskanje trebušnih mišic

Vaja je preprosta: stisnite trebušne mišice in zadržite. To vajo lahko izvajate kjerkoli; v službi ali med vožnjo.

Bioresonanca – neinvazivna metoda zdravljenja različnih težav

Katarina Robnik
-
0
Bioresonanca – neinvazivna metoda zdravljenja različnih težav

Bioresonanca je postala priljubljena metoda alternativnega zdravljenja različnih težav. Mnogo je dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravstveno stanje; kakovost prehrane, količina gibanja, duševno stanje, genske predispozicije, vplivi iz okolja. Zaradi slabe prehrane v telo vnesemo mnogo toksinov in premalo hranil; vitaminov in mineralov, zato naš imunski sistem oslabi. Stres in premalo gibanja lahko vplivata na nenavaden nivo hormonov. Zdravi smo, dokler je naše telo v ravnovesju. Ko se v našem telesu pojavijo težave; različna obolenja in bolezni, potem vemo, da nekaj ni prav; porušeno je ravnovesje v telesu. Takrat poiščemo pomoč pri zdravniku; medicina pa dandanes prepogosto zdravi le posledice in se ne ukvarja z vzroki. Bioresonanca pa se osredotoča tudi na odpravljanje vzrokov.

Bioresonancna terapija

Zakaj je bioresonanca učinkovita?

Bioresonančna terapija pa je učinkovita prav zato, ker se poglobi v človeško telo in v vzroke obolenj in neravnovesij. Bioresonanca se usmerja tudi k temu, da se telo spodbuja, da najde lastne zdravilne moči. Naše telo ima namreč veliko sposobnost samozdravljenja.

Zgodovina bioresonance

Odkrivanje bioresonance je povezano s spoznavanjem, da ima vsaka celica svojo vibracijsko stanje. V 18. stoletju je italijanski znanstvenik Luigi Galvani odkril bioelektriko, zatem je ruski inženir Georgij Lahkovski izdal delo Skrivnost življenja, v kateri je razkril, da vsaka živa celica oddaja sevanje v obliki elektromagnetnih signalov. Leta 1945 je prof. Burr z medicinske fakultete na univerzi Yale odkril, da imajo vse žive celice zapleteno elektromagnetno polje. Prof. dr. Fritz Popp je leta 1970 odkril, da vsaka celica v človeškem organizmu oddaja svetlobo v obliki biofotonov, ki so odgovorni za sprožanje vseh biokemijskih reakcij v organizmu.

Začetek bioresonance pa sega v leto 1920 v ZDA, ko je Albert Abrams razvil metodo, imenovano radionika, ki je Ameriška zdravstvena organizacija ni odobravala. V Evropi pa se je bioresonančna terapija pojavila leta 1977 v Nemčiji, kjer sta jo vpeljala scientolog Franz Morell in njegov zet, inženir Erich Rasche, ki sta skonstruirala prvo napravo za bioresonanco.

Naprava

Kako deluje bioresonanca?

Ta neinvazivna metoda temelji torej na predpostavki, da procesov v telesu ne nadzirajo le kemični procesi, temveč tudi elektromagnetno valovanje celic. Jasno je, da ima človeško telo določeno elektromagnetnovalovanje, določeno energijo. Pojavljajo se lahko nihanja, zaradi katerih se ravnovesje telesa poruši in takrat nastopi bolezen. Pri bioresonančni terapiji se se valovanje lahko dejansko izmeri. Lahko se ugotovi netoleranca na živila, stanje določenih organov in količina strupenih snovi v telesu. Ker je to neškodljiva metoda, je primerna tako za odrasle, kot tudi za otroke in starostnike.

Bioresonančna terapija

Bioresonanca poteka po naslednjem postopku. Najprej se z računalniškim skeniranjem preveri delovanje organov in stanje celic. Ugotovi se lahko ravnovesje hormonov, nivo toksinov in bakterij ali viruov ter alergije na določena živila. Nato se predlaga terapija, z namenom, da se v telesu vzpostavi zdravo delovanje in obnovo celic, da se telo razstrupi in da se tkiva, hormoni in organi obnovijo.

Deluje tako, da harmonizira delovanje naših celic in razstruplja telo. Vse celice namreč med seboj komunicirajo na določeni frekvenci. Na terapiji se lahko ugotovi frekvenčne vzorce, tako dobre kot slabe in jih pretvori v zdravi frekvenčni vzorec, kar vzpostavi ponovno ravnovesje.

Med terapijo namreč frekvenčni vzorci nihanj potujejo po elektrodah v bioresonančno napravo, ki nihanje informacij lahko oslabi, okrepi ali obrne in preko druge elektrode vrne nazaj v telo. Na ta način slabe frekvence spremeni v zdrave frekvence, s tem pa se oslabi nihanje in vzpostavi ravnovesje, kar privede do zdravstvenih izboljšanj.

Bioresonanca

Kaj bioresonanca ali bioresonančna terapija zdravi?

Bioresonanca pomaga in podpira telo pri kroničnih boleznih in pri akutnih stanjih, kot so.

  • Bronhitis;
  • astma;
  • laringitis;
  • alergije;
  • akne in ekcemi;
  • dermatitis;
  • revmatična obolenja;
  • glavoboli in migrene;
  • prebavne težave;
  • kandidoza;
  • težave s sklepi;
  • anksioznost;
  • depresija;
  • hormonske težave;
  • težave z zanositvijo.

Bioresonanca podpira telo tudi pri resnih boleznih, kot je rak, pove zdravnica in terapevtka Janja Šešok, dr. med. iz Centra za bioresonančno zdravljenje.: “Sama se izogibam izrazu zdravljenje, ker bioresonanca ni uradno priznana metoda zdravljenja. Uporabljam izraz bioresonančna obravnava. Z bioresonanco obravnavam vse bolezni in težave, od akutnih, kot sta prehlad ali driska, do kroničnih in avtoimunih bolezni. Pri boleznih kot je rak, z bioresonanco podpiramo telo v postopku onkološkega zdravljenja in odpravljamo posledice kemoterapije in obsevanja in tako pacientom močno olajšamo težave.”

Kako se bioresonanca prepleta oz. dopolnjuje z medicino?

Zdravnica in terapevtka Janja Šešok, dr. med. pravi: “Bioresonanca je komplementarna metoda zdravljenja, zato dopolnjuje šolsko medicino. V določenih primerih jo uporabljam kot samostojno metodo obravnave bolezni in stanj. Sodelujem z otorinolaringologi pri alergijah in psihiatri pri odpravljanju obremenitev kot so paraziti, glive, bakterije…., ki lahko tudi sodelujejo pri nastanku bolezni.”

Bioresonanca

Učinkovitost terapije in stranski učinki

Da je terapija uspešna, je pomembno dobro sodelovanje med posameznikom in terapevtom predvsem pa pripravljenost posameznika, da telesu z zdravim življenjskim slogom pomaga do ozdravitve. Negativnih stranskih učinkov pri bioresonanci ni; najslabše, kar se lahko zgodi je to, da bioresonanca ne pomaga, kar pa je redko.

Pred in po terapiji

Pred terapijo naj se ne uživa slabe prehrane z dodanimi konzervansi, da telo ni obremenjeno s strupi. Po terapiji se mora piti veliko vode, ki bo iz telesa izplaknila strupene snovi, potrebno pa se je izogibati alkoholu in kavi. Po terapiji se mora tudi veliko spati in počivati.

Bioresonanca je vse bolj priljubljena

Na vprašanje, ali bi lahko rekli, da je bioresonanca vse bolj priljubljena in da je skeptikov vse manj, Zdravnica in terapevtka Janja Šešok, dr. med. odgovarja: “Bioresonanca je vse bolj priljubljena, ker je učinkovita in so rezultati vidni. Če bi se moji kolegi bili pripravljeni seznaniti s fizikalnimi principi delovanja bioresonančnih naprav, bi bilo odkritega odklanjanja te metode manj in marsikateri bolnik bi bil bolj zdrav in zadovoljen.”

Preberite tudi: Kaj je Bownova terapija in kako nam lahko pomaga?

Naprave za prezračevanje z rekuperacijo – vse pogostejša izbira

mag. Boštjan J. Turk
-
0
Naprave za prezračevanje z rekuperacijo – vse pogostejša izbira

Zdaj, ko se bliža poletje, marsikdo že razmišlja o nakupu klimatske naprave. Nekateri pa razmišljajo še nekoliko bolj dolgoročno, in sicer o tem, da bi morda kupili kar napravo za prezračevanje z rekuperacijo toplote.

Kaj sploh je naprava za rekuperacijo?

Naprava za rekuperacijo toplote je namenjena prezračevanju prostorov. Najpomembnejši del naprave je prenosnik toplote iz zraka, ki pripomore k zagotavljanju optimalnih bivalnih pogojev in tudi k energetski učinkovitosti stavbe.

Naprave za prezračevanje z rekuperacijo toplote so lahko vgrajene avtonomno ali v kombinaciji s sistemom klimatizacije, ki prostor ogreva in hladi. Glavna naloga rekuperatorja toplote v zimskem času je prenos toplotne energije s toplega in iz prostora izstopajočega zraka na sveži vhodni zrak.

V poletnem času pa v kombinaciji s sistemom klimatizacije rekuperatorji toplote delujejo tako, da topel vhodni zrak delno ohladijo z izhodnim hladnim zrakom. Sveži zunanji zrak se v napravi filtrira ali ogreva le z rekuperacijo toplote odpadnega zraka ali dodatno ogreva in hladi s pomočjo klimatske naprave.

Stopnja rekuperacije toplote znaša približno 80–90 %, odvisna pa je od vlažnosti zraka in temperature zračnih tokov. Toplotni prenosnik je narejen tako, da pri prenosu toplote zračna tokova ostajata med seboj ločena, zato se absolutna vlažnost tokov ne spreminja.

Katero napravo za rekuperacijo izbrati?

Ponudniki ponujajo dva osnovna sistema za prezračevanje (rekuperacijo), in sicer centralizirani in lokalni sistem. Manjše, lokalne naprave za prezračevanje  se namestijo v prostor, ki ga želimo prezračevati, ali na zunanji zid, s čimer je zagotovljeno, da prek odprtine za dovod/odvod zraka skrbijo za lokalno prezračevanje prostora, v katerem so nameščene.

Tako prezračevanje je izvedljivo brez dodatnih stroškov za kanalske razvode.

Kakšne so cene naprav za rekuperacijo?

Cene naprav za prezračevanje se pojavljajo v velikem razponu: od slabih 400 EUR pa vse do 6000 EUR ali celo več. Dobra novica pa je, da je mogoče za kar nekaj stroškov nabave te naprave pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada.

Možnost sofinanciranja iz Eko sklada

Ta sredstva so dosegljiva v zvezi z javnim pozivom Eko sklada št. 37SUB- PB16, ki med drugim vključuje tudi možnost sofinanciranja za vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi.

Sredstva so sicer namenjena le fizičnim osebam. Vloga za pridobitev sredstev  mora biti sicer oddana pred začetkom del za izvedbo naložbe. Naložba mora biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi, stavba in vsi njeni deli pa morajo biti zgrajeni v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo.

Vgradnjo in zagon naprav lahko opravi le za to usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo, že vgrajenih naprav pa ni dovoljeno odstraniti najmanj tri leta po izplačilu nepovratnih sredstev.

Klima in prezračevanje doma

Nepovratna sredstva, ki jih lahko občani pridobite, znašajo do 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar pa ne več kot 2000,00 EUR za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema v posamezni stanovanjski stavbi oziroma največ do 300,00 EUR na vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja.

Če pa bo naložba izvedena v starejši stavbi na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, pa lahko višina nepovratnih sredstev znaša tudi do 50 % priznanih stroškov naložbe, vendar pa ne več kot 2.500,00 EUR za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema v posamezni stanovanjski stavbi oziroma največ do 380,00 EUR na vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja, pri čemer bo razlika med osnovno in višjo spodbudo dodeljena iz sredstev Sklada za podnebne spremembe.  

Nepovratna sredstva se izplačajo na podlagi sklenjene pogodbe o izplačilu sredstev, skladno z izdano dokončno odločbo, s katero je bila vlagatelju dodeljena pravica do teh sredstev.

Za izplačilo nepovratnih sredstev morate vlagatelji na Eko sklad predložiti dokumentacijo o zaključku naložbe, rok za zaključek naložbe pa znaša 9 mesecev od dokončnosti odločbe o dodelitvi pravice do nepovratnih sredstev, pri čemer odločba postane dokončna z njeno vročitvijo.

Za nabavo omenjene naprave je mogoče pridobiti tudi ugoden kredit, in sicer z obrestno mero trimesečnega EURIBOR-ja + 1,3 % z odplačilno dobo do 10 let. Višina kredita je sicer odvisna od višine priznanih stroškov naložbe in največ 20.000,00 EUR, vendar pa je omejen s priznanimi stroški naložbe. Za kredite za posamezno naložbo nabave naprave za prezračevanje lahko zaprosi tudi več upravičencev, pri čemer pa skupna višina tako odobrenih kreditov ne sme presegati predračunske vrednosti priznanih stroškov naložbe.

Alergije pri psih: Kje iskati vzroke, da je toliko psov alergičnih?

Dr. Mojca Cerovšek, DVM
-
0
Alergije pri psih: Kje iskati vzroke, da je toliko psov alergičnih?

»Moj pes ne sme jesti pšenice, moj pa ne piščanca, moj je alergičen na trave, moj pa na pršice …« Takšni pogovori med lastniki psov so v zadnjem času precej aktualni in kar ne moremo verjeti, na kaj vse so psi alergični. V svoji praksi bioresonančne terapevtke se najpogosteje srečujem prav s takšnimi pacienti. Klasična veterina namreč predpiše dietne brikete in zdravljenje s kortikosteroidi in tu se pomoč končna. Posamezni kužki si sicer opomorejo, večina pa ne in obupani lastniki iščejo rešitev naprej. Je stroga dieta do konca življenja res edina možna rešitev, če ima pes alergijo? Se da morda pomagati še kako drugače? Sicer pa, zakaj sploh pride do alergije pri psih?

Alergije pri psu

Alergije pri psih – Vsak pes je zgodba zase

Teorij o možnih vzrokih za pojav alergije pri psih je toliko, kot je trenutno znanih snovi, ki alergije povzročajo. Enotne formule, ki bi veljala za vse kužke, žal ni in zato tudi ni enotne rešitve. Vsi, ki se ukvarjamo s holističnim pristopom do zdravljenja, vemo, da je vsak pacient zgodba zase. Pri vsakem je drug splet okoliščin in so drugačne šibkosti organizma, ki so pripeljale do trenutnega zdravstvenega stanja. To pa je tudi glavni vzrok, zakaj z enakim zdravilom ali rešitvijo ne moremo pozdraviti vseh psov z enako težavo. Edina prava pot je, da upoštevamo vse dejavnike in terapijo zastavimo kar se da individualno. Tako kot je alergija kompleksna glede vzročnosti, je kompleksna tudi glede zdravljenja.

Alergija pri psu v osnovi ni nič drugega kot pretiran odziv imunskega sistema. Neka snov, ki sicer pri zdravem kužku ne bi sprožila nobene reakcije, pri alergiku povzroči odziv imunskega sistema, kot da gre za organizmu škodljivo snov. Aktivirajo se imunske celice, imenovane mastociti, ki ob stiku z alergenom pričnejo izločati histamin in ta molekula potem povzroči vse klinične znake, povezane z alergijo. Mastocitov je največ v koži, prebavilih in dihalih in zato se znaki alergije najpogosteje kažejo ravno na teh mestih. Koža je po navadi prizadeta na področju tačk, trebuha in prsnega koša, okrog gobčka in oči ter okrog zadnjika. Predeli pordečijo in močno srbijo, kar povzroči, da se pes neprestano praska in liže. Dlaka sčasoma odpade in nastanejo rane, ki so vstopno mesto za bakterije in glivice. Pride do vnetja, pojava imenovanega »hot spot«. Poleg vnetja kože, prebavil in dihal, alergije lahko povzročijo tudi vnetje sluhovoda in analnih žlez. Vendar zakaj sploh pride do takšnega intenzivnega odziva imunskega sistema?

Alergija na hrano pri psu

Brez zdrave prehrane pri pasji alergiji ne gre

Alergije pri psih v naravi ne obstajajo. No ja, morda se tudi najde kakšen primer sem in tja, ampak ga evolucija kaj hitro izloči iz nadaljnjega razvoja vrste. Če primerjamo prednika volka z našim psom, je prva razlika med njima hrana. Brez zdrave prehrane pri alergiji žal ne moremo, ker pomeni močan steber zdravja. Prehranjevanje volka v naravi je odvisno od tega, kaj upleni in kako visoko na hierarhični lestvici je, da lahko pride do najboljših kosov mesa. Velikokrat je tudi lačen. Naši kužki na drugi strani so v večini (razen posameznih nesrečnih izjem) prekomerno hranjeni.

Poleg rednih obrokov jih razvajamo še s pasjimi priboljški in ostanki z naše mize. V njihove gobčke roma kup hrane, za katero njihovo črevesje sploh ni prilagojeno, da sploh ne govorimo o vseh »skritih dodatkih« v briketih in priboljških. Nekaj časa organizem takšen vnos še tolerira. Trebušna slinavka in želodčna sluznica bogato izločata prebavne encime in bakterije v črevesju delajo nadure, da se lahko prebavijo vse čudne sestavine, za katere narava ni predvidela, da se bodo kdaj srečale s pasjim črevesjem. Sčasoma pa se organizem ob prekomernem delu izčrpa. V črevesju se začnejo razmnoževati škodljive bakterije, ki se hranijo z gnijočimi ostanki hrane, ki jih koristne bakterije niso več uspele predelati. Črevesna stena zaradi razrasta škodljivih bakterij ne pomeni več zaščite in v kri se lahko izmuznejo večje molekule iz neprebavljene hrane. To pa je za organizem alarm, saj je vstopil tujek in imunski sistem se silovito odzove.

Pasje alergije

Vendar ni vse v hrani. Sindrom prepustnega črevesja, kot strokovno imenujemo položaj, ki sem ga opisala zgoraj, povzročajo tudi drugi dejavniki. Zdravljenje z antibiotiki je že eno takih, ki poruši razmerje bakterij v črevesju. Ena kura, ko je to res nujno potrebno, še ne bo naredila večje škode. Še zlasti če po zaključku zdravljenja našemu kužku naredimo še kuro s probiotiki. Ponavljajoča se zdravljenja z antibiotiki pa bodo prej ali slej pripeljala do motenj v delovanju črevesne flore. Podobno kot antibiotik lahko zmedo v črevesju povzroči tudi stres. Stres!? Pa ne da so lahko naši kužki tudi v stresu? Pa še kako. Kužki so kot mali otroci in nase vlečejo vsa naša čustvena stanja. Torej, če smo v stresu mi, so v stresu tudi naši kužki. Poleg tega pa so tu še intenzivni treningi in pasje razstave, ki na pse prav tako lahko delujejo stresno.

Začnimo že pri mladičkih in preprečimo alergije pri psu

Za zdravo črevo, imunski sistem in organizem nasploh je treba poskrbeti že pri mladičkih. Če v prvih letih življenja zgradimo zdrave temelje, damo psu dobro popotnico, da bo ostal v ravnovesju tudi ob najbolj motečih dejavnikih. Začne se že pri kotitvi. Ob naravni kotitvi mladička, ki potuje skozi porodni kanal, obda plašč koristnih bakterij, ki ga potem spremljajo vse življenje in mu dajejo zaščito pred zunanjimi dejavniki. V današnjem času pa žal obstajajo prenekatere pasme psov, pri katerih naravna kotitev ni več mogoča. Kužkih teh pasem so tako prikrajšani za pomembno zaščito kože. Druga pomembna zaščita, ki jo mladički prejmejo, je sesanje materinega mleka. Z njim ne prejmejo samo pomembnih protiteles, ampak hkrati sesanje spodbudi razvoj koristnih bakterij v črevesju, ki sooblikujejo imunski sistem in prebavo kužka.

Alergije in psi

Imunski sistem v črevesju pa za optimalno delovanje potrebuje zgodnji trening. Pretirana skrb za »sterilno« okolje povzroči, da se v prvih letih življenja srečajo z veliko manj bakterijami in virusi kot njihovi divji sorodniki volkovi. Njihov imunski sistem tako nima veliko priložnosti, da bi treniral svojo odzivnost in se naučil, kaj je dobro in kaj slabo. Odzivnost je lahko okrnjena in preburen odziv imunskega sistema ob alergiji samo logična posledica.

Kaj pa storiti, ko je alergija že tu? Za začetek nikar ne obupajte ob misli, da bo kuža moral do konca življenja jesti hipoalergene brikete in jemati kortikosteroide. Ena svetlih strani alergije je ta, da ob alergičnem psu številni lastniki začnejo iskati zdravo pasjo hrano. Namesto briketov mu obroke sami pripravljajo in pri veliko psih se zdravstveno stanje popravi že samo s spremembo prehrane. Če težave še vedno vztrajajo, pa poiščite pomoč holističnega veterinarja. Alergije se prav lepo pozdravi z bioresonanco, homeopatijo ali akupunkturo. Poleg tega takšne terapije naredijo kužke vitalnejše in ob hkratni pravilni prehrani in upoštevanju dejavnikov ohranjanja zdravja, vašemu kužku nič več ne bo prišlo do živega.

Nasveti za pasje alergije

Kopanje psa

Kako blažiti izbruh alergije po koži?

Proti srbežu koristi hlajenje prizadetih mest. Lahko uporabimo hladne obkladke ali pa mesta namažemo z gelom aloe vere, ki prav tako hladi.

Da bi preprečili poškodbe kože zaradi praskanja, psa oblečemo.

Če sumimo alergijo na trave, psa pred sprehodom oblečemo, da koža ne pride v stik z alergenom.

Če zaradi praskanja pride do vnetja kože (rane, iz katerih se cedi), je dobro rane sprati z antiseptikom, da preprečimo razrast bakterij. Plivasept je šampon, ki ga dobite pri veterinarju, obstajajo pa tudi spletni ponudniki naravnejših rešitev.

Aloe vera
Aloe vera lahko pomaga pri srbežu.

Preventiva pred alergijami

PODROČJEKAJ NAM JE STORITI?
Naravna kotitevOdločamo se med pasmami psov, pri katerih je prisotna naravna kotitev.
Sesanje mlekaNovorojenim mladičkom omogočimo, da dovolj časa sesajo materino mleko.
AntibiotikiZa zdravljenje z antibiotiki se odločamo samo ob res močnih okužbah.
CepljenjaNikoli ne cepimo bolnih psov.
Pred ponovnim cepljenjem opravimo meritve titra protiteles.
PrehranaPoleg briketov jim ponudimo tudi svežo hrano (surovo ali rahlo prekuhano meso, jetra …).
Izogibamo se pogosti uporabi priboljškov in hranjenja z mize.
StresRedno skrbimo za svoja sproščanja, da psa ne obremenjujemo s svojimi frustracijami.
Psa opazujemo in prenehamo z intenzivnim treningom ali razstavo, če ugotovimo, da mu to povzroča nelagodje.

Svojega psa lahko pred klopi zaščitite tudi naravno!

Dr. Mojca Cerovšek, DVM
-
0
Svojega psa lahko pred klopi zaščitite tudi naravno!

Med letom se v gozd in naravo odpravijo tudi tisti, ki so se pozimi raje držali tople peči. Kaj je lepšega, kot s kužkom raziskovati gozdne poti, se nadihati svežega zraka in za trenutek pozabiti na vse skrbi. To idilo pa lahko zmoti strah pred malimi gozdnimi pošastmi, ki po pričevanjih nekaterih strokovnjakov in družbe na nas prežijo na vsakem koraku in lahko za seboj puščajo prava opustošenja. V gozd se tako odpravljamo s strahom, pa čeprav smo po navodilih veterinarja svojega kužka redno oskrbovali s kemičnimi sredstvi, ki naj bi ga uspešno zavarovala pred temi zlobnimi bitjeci. Je naš strah upravičen?

Klop

Ugriz okuženega klopa še ne povzroči bolezni

Nevarnost klopnih bolezni seveda obstaja, vendar je velika razlika, ali se tveganj zavedamo ali pa smo zaradi njih prestrašeni. Dejstvo je, da niso okuženi vsi klopi in da tudi ugriz okuženega klopa še ne povzroči bolezni. Velik del kužkov se namreč okuži, vendar sploh ne zboli! V tem prispevku bomo preverili, zakaj nekateri kužki zbolijo in drugi ne, in kako poskrbeti za preventivo na naraven način.

Klope uvrščamo med pršice. Poznamo jih več kot 800 različnih vrst in so razširjeni praktično po vsem svetu. Nad 1500 nadmorske višine jih ni in tu smo praktično povsem varni pred njimi. Najpogosteje so v visoki travi ali podrasti listnatega in mešanega gozda. Preko zime mirujejo. Aktivni postanejo, ko temperatura zraka preko dneva doseže 7 °C, temperatura zemlje pa 4 °C. Glede prenosa klopnih bolezni je v Sloveniji in v Evropi najpomembnejši Ixodes ricinus. Od bolezni, ki se pojavljajo pri psih, v Sloveniji pa so najpogostejše borelioza, anaplazmoza in babezioza.

Zaščita psa pred klopi

Ob močnem imunskem sistemu borelije nimajo možnosti prodora naprej

Klopi so najpogosteje okuženi z bakterijo Borrellio burgdorferi, ki povzroča bolezen boreliozo. Ocenjuje se, da je okuženih okrog polovica vseh klopov v Sloveniji. Gre za zelo inteligentno bakterijo, ki se neprestano prilagaja na novo okolje, da preživi. Sposobna je spreminjanja svoje površine in s tem prelisiči imunski sistem in se izogne delovanju antibiotika. V prvi fazi se borelije razmnožujejo na mestu ugriza klopa, v drugi fazi pa prodrejo v globlja tkiva kože, kar sproži vnetni odziv organizma. Lahko se pojavijo nespecifični znaki, kot so neješčnost, utrujenost in vročina.

Ob močnem imunskem sistemu borelije nimajo možnosti prodora naprej in jih organizem navadno pokonča na tem mestu. Ob šibkem imunskem sistemu pa se borelije nemoteno razmnožujejo in prek krvnega in limfnega obtoka potujejo do različnih organov in delov telesa. Najraje se naselijo na srcu, sklepih in živčevju. Pojavijo se bolezni srca, šepanja, živčne motnje in lahko tudi motnje delovanja ledvic, saj se prek njih izločajo številni imunski kompleksi. Ne glede na to, ali se bomo v tej fazi okužbe lotili z antibiotiki ali po naravni poti, se zna manjši del bakterij skriti v slabše prekrvljenih delih, in sicer brazgotinah, sklepih, koži in živčevju. Tu čakajo na ugodne razmere in takoj ko pade odpornost imunskega sistema, ponovno udarijo. Bolezen tako postane kronična z obdobji izbruha in mirovanja.

Druga pogosta bolezen pri psih je anaplazmoza, ki jo povzroča bakterija Anaplasma phagocytophilum. Razmnožuje se v belih krvnih celicah v bezgavkah, vranici in jetrih. Zaradi uničenja trombocitov prihaja do slabokrvnosti in krvavitev. Nasploh so znaki bolezni precej nespecifični. Lahko so podobni tistim pri boreliozi, poleg tega pa lahko pride še do povečanih jeter in vranice, spremenjenih levkocitih kot pri levkemiji, vnetju oči, edemu zadnjih nog, tudi do bruhanja, driske in znakov obolenja dihal. Ob močnem imunskem sistemu je bolezen mogoče preboleti povsem brez kliničnih znakov ali pa s šibko izraženimi. Če se bolezen ne preboli, napreduje v kronično fazo z izbruhi ob vsakem padcu odpornosti.

Na tem mestu je dobro omeniti še babeziozo, ki jo povzročata krvna parazita Babesia canis in Babesia gibsoni. Parazita se razmnožujeta v rdečih krvnih celicah in zato povzročita njihov razpad. Pojavijo se slabokrvnost in z njo povezani klinični znaki, kot so neješčnost, utrujenost, vročina, blede sluznice, povečane bezgavke in temno obarvan urin. Bolezen je možno preboleti brez očitnih znakov, medtem ko se predvsem pri starejših kužkih lahko pojavi tudi težja oblika bolezni z zlatenico, padcem krvnega tlaka, akutno odpovedjo ledvic, živčnimi znaki in motnjami dihanja. Tako kot pri vseh klopnih boleznih se tudi pri tej ob kronični obliki menjavajo obdobja akutnega izbruha in mirovanja.

Sprehod s psom v naravi

Pregled psa ob vsakem prihodu iz sprehoda je zato ključen

V Sloveniji se pri psih najpogosteje pojavljata borelioza in anaplazmoza, medtem ko je erlihioza redkejša. Velikokrat so klopi okuženi z več kot enim povzročiteljem bolezni in ob kombinirani okužbi so klinični znaki bolezni navadno močnejši. Pri vseh klopnih bolezni je potreben določen čas (24–48 ur), da se povzročitelj prenese iz klopa na psa. Pregled psa ob vsakem prihodu s sprehoda je zato ključen. Če klopa pravočasno odstranimo, prenos povzročitelja ni možen in s tem preprečimo možnost okužbe. Pri odstranitvi klopa si pomagamo s posebnimi pincetami ali vilicami, ki jih lahko kupimo v vseh trgovinah za živali in pri veterinarju. Klopa primemo povsem pri glavi, kolikor bližje kože je mogoče, in ga narahlo izvlečemo pravokotno navzgor. Pri tem uporabimo rokavice, da preprečimo okužbo nas samih. Odstranjenega klopa vržemo v straniščno školjko, ga potopimo v alkohol ali zažgemo.

Diagnostika klopnih bolezni je precej nezanesljiva. Ni namreč povezave med količino protiteles in stopnjo okužbe, poleg tega tudi v krvi ne najdemo vedno povzročiteljev. Zdravljenje je vedno dolgotrajno in ne nujno uspešno, zato je veliko pomembneje poskrbeti za preventivo. Preventiva lahko temelji na kemičnih ali naravnih sredstvih. Kemična zaščitna sredstva naj bi bila sicer po mnenju stroke učinkovitejša, vendar neredko povzročajo stranske učinke. Poleg tega organizem dodatno obremenjujejo s strupenimi sestavinami in skozi leta njihove uporabe se je začela pojavljati določena stopnja odpornosti pri povzročiteljih klopnih bolezni. V svoji praksi srečujem paciente, kjer so lastniki redno skrbeli za kemično zaščito pred klopi, pa so kužki kljub temu zboleli za katero od klopnih bolezni. Na drugi strani tudi naravna preventiva ne daje 100-odstotne zaščite, je pa gotovo varnejša in zato prijaznejša do kužka. Gre pa pri naravni preventivi za zaščito od znotraj in od zunaj in zato vključuje več ravni.

Pes odstranjevanje klopa

Naravna preventiva – zaščita od znotraj in zunaj

Močan imunski sistem

Na prvem mestu je gotovo močan imunski sistem. Na podlagi opisov posameznih bolezni vam je verjetno postalo jasno, da zdrav imunski sitem povzročiteljem klopnih bolezni ne dovoljuje, da bi se razširili po organizmu, saj jih uspe zajeziti že na mestu vdora. Pri zdravih kužkih tako bolezen mine, ne da sploh kar koli opazili. Za močan imunski sistem kužka pa lahko največ naredimo predvsem lastniki, in sicer predvsem s pravo izbiro sveže mesne hrane. Predelana hrana v obliki briketov, pa naj bo še tako »premium« in izbranih sestavin, je še vedno »mrtva« hrana in kot taka ne dviguje imunske odpornosti našega kužka. Poleg prave hrane je tudi gibanje ključnega pomena.

Ob gibanju se pospeši prekrvavitev in odplavljanje odpadnih snovi prek limfe. Ob povečani prekrvavitvi imunske celice hitreje zakrožijo po organizmu in odstranijo morebitne neželene goste. Poleg tega je gibanje kužkom v krvi in nekaj, kar nujno potrebujejo. Ob rednem gibanju je naš kuža srečen in takšno pozitivno čustvo samo dodatno pripomore k dvigu njegove imunske odpornosti. Ko govorimo o zdravem imunskem sistemu, ne pozabimo na precepljenost in prekomerno uporabo antibiotikov. Oboje uporabimo samo v primerih, ko je to res nujno, in zraven vedno poskrbimo, da temu sledita regeneracija črevesne flore s probiotiki in razstrupljanje organizma.

Naravna preventivna sredstva

Kaj pa naravna preventivna sredstva? Ponudba je res pestra in najboljše je, da za svojega kužka izberemo takšno, ki mu bo najbolj ustrezala. Lahko uberemo dve poti. Ena je zaščita od znotraj, druga od zunaj. Pri zaščiti od znotraj je tako, da se je moramo lotiti že zgodaj, vsaj en mesec prej, preden se začne sezona klopov. Uporabimo lahko česen, kokosovo maščobo, pivski kvas ali jabolčni kis. Pri česnu velja previdnost. Ne uporabljamo ga pri brejih psih in mladičkih, mlajših od 6 mesecev. Poleg tega so možne interakcije z zdravili: kortikosteroidi, zdravila za srce, kemoterapevtiki, sredstva za redčenje krvi, inzulin, zdravila za zmanjševanje kislosti želodčnega soka, zdravila za visok krvni tlak. Če vaš kuža jemlje katero od naštetih zdravil, se pred uporabo česna raje posvetujte s holističnim veterinarjem.

SREDSTVONAČIN DOZIRANJA
Česen¼ stroka na 10 kg psa na dan – svež česen stremo, počakamo 10 do 15 minut in vmešamo v hrano
Kokosova maščoba1 čajna žlička na 10 kg, 2-krat na dan
Pivski kvas1 čajna žlička na dan, dodamo hrani
Jabolčni kis1 čajna žlička na 1 l vode

Za zaščito od zunaj so na voljo eterična olja in drugi pripravki iz zdravilnih zelišč. V spletu je moč najti veliko število receptov, po katerih si lahko sami doma pripravite repelent ali pa že narejenega kupite v trgovini. Kot posebno učinkovito se omenja eterično olje geranije, sledijo pa piment, kumina, sivka, evkaliptus, rožmarin, cimet, cedra, limonska trava, citronka, bazilika, citrusi in še kakšno bi se našlo. Eterična olja lahko nanašate neposredno, par kapljic na ovratnik psa, ali pa pripravite pršilke na vodni ali oljni osnovi. Preparate na vodni osnovi moramo pred uporabo vedno pretresti. Nasploh smo pri uporabi eteričnih olj pri živalih previdni. Za mačke ne pridejo v poštev, medtem ko moramo pri kužkih paziti, da sredstev ne nanašamo okrog oči in smrčka. Najboljša mesta so za obema lopaticama in na korenu repa. S količino ne pretiravamo, saj je voh pri kužkih zelo občutljiv in lahko pride do draženja. Raje nanašajmo minimalne količine in nanos obnavljajmo na vsako uro.

OSNOVAPRIPRAVA
VodnaNa 100 g osnove (jabolčni kis, hidrolat virginskega nepozebnika, destilirana voda) 40 kapljic eteričnega olja
OljnaNa 2 jedilni žlici osnove (jojobino, mandljevo, kokosovo) 20 kapljic eteričnega olja

Preventiva od zunaj je sicer povsem na mestu, vendar kot samostojna metoda nikoli ne bo uspešna. Zdravje in imunska odpornost se začneta od znotraj in že v ranih letih življenja. Kot odgovorni lastniki poskrbimo za zdravje svojega kužka na vseh ravneh in to nam bo hvaležno vračal z odpornostjo na vse tegobe, ki jih prinašajo bolezni sodobnega časa.

Preverite tudi: Kdaj je driska pri psih nevarna in kako mu pomagamo?

Neplodnost: Naravni pripravki lahko pomagajo pri zanositvi?

Jože Majes
-
0
Neplodnost: Naravni pripravki lahko pomagajo pri zanositvi?

Mlademu paru, ki so jima diagnosticirali neplodnost ali ki iz kakršnih koli razlogov ne more imeti otrok, ni lahko. Medicina je na tem področju zelo napredovala. Imamo umetne oploditve, imamo banke, kjer se hrani sperma, pa tudi procesi posvojitev so urejeni in legalni. Medicina danes ugotavlja, kateri od partnerjev je neploden. Pa vendar se zgodi, da preiskave pokažejo, da je vse v redu pri obeh, otrok pa ne dobita. Pa poglejmo, kaj o tem pravi tradicionalna medicina.

V razvitem svetu se neplodnost povečuje in število otrok zmanjšuje

Včasih neplodnost ni bila težava parov. Če so naši predniki obravnavali otroke kot manj vredne glede na odrasle osebe, so danes otroci naše največje bogastvo. Še pred slabimi stotimi leti so imele družine tudi več kot deset otrok. In ta številna lačna usta je bilo treba nahraniti. V tako številnih družinah je v ranih letih mnogo otrok tudi umrlo. Na porodih pa so pogosto umirale tudi mlade mamice. Hvala bogu, da je medtem medicina zelo napredovala. Uredile pa so se tudi socialne in higienske razmere. Vsaj v razvitem svetu lakote ni več, medtem ko predvsem v podsaharski Afriki smrt še vedno kosi med otroci zaradi podhranjenosti in nevzdržnih higienskih razmer. V razvitem svetu pa se število otrok zmanjšuje, ker se daje prednost materialnim dobrinam in boljšemu socialnemu stanju. No, pa bodi dovolj pojasnjevanj.

Nasveti za neplodnost patra Simona Ašiča

Pater Simon Ašič je za zdravljenje neplodnosti priporočal kar nekaj pripravkov. Oba partnerja naj pijeta poparek iz krvomočnice, in sicer takole: vsak dan po dve skodelici čaja na dan enaindvajset dni. Če ne bo uspelo, kuro še enkrat ponovimo. Naj povem, da je takšen čaj neokusen, vendar se splača potruditi. Pomaga tudi čaj iz plahtice in rmana. Tudi tega naj pijeta oba tri tedne po tri skodelice na dan. Pater priporoča tudi sedečo kopel za žensko, v poparku tavžentrože. V taki kopeli naj ženska sedi vsaj dvajset minut.

Ko sem pisal svojo drugo knjigo in prosil ljudi za nasvete, mi je neka gospa svetovala naslednje:

Težave z zanositvijo

RECEPT Z LANENIM SEMENOM

Jušno žlico zmletega lanenega semena pomešajte z 2 dcl jogurta. Ko zmešate, pojejte. To delajte dvakrat dnevno. Seme zmeljite tik pred uporabo. Priporočam uporabo 21 dni. Kot povedo ljudje, uspeh ne bo izostal.

KOPELI

Dve pesti zmletega hrastovega lubja kuhajte pol ure v petih litrih vode. Če to vre zjutraj, naj stoji do večera. Kuhajte v emajlirani posodi. Zvečer to precedite v kad in dodajte primerno tekočino tople vode. V tej tekočini sedite 20 minut. Ko vstanete iz kadi, se takoj ovijte z rjuho in pojdite v posteljo spat. To delajte vsak večer sedem dni.

Drugi teden dajte v emajlirano posodo dve pesti narezane ovsene slame, poparite s petimi litri kropa in kuhajte pol ure. Zvečer prevretek precedite v kad, dodajte primerno količino tople vode in sedite v tej kopeli dvajset minut. Vstanite iz kopeli, se zavijte v rjuho in pojdite spat.

To delajte vsak dan sedem dni.

Tretji teden poparite 3 pesti brezovega listja s petimi litri kropa, kuhajte še pol ure in pustite stati do večera. Zvečer poparek precedite v kad in dodajte primerno količino tople vode. V tem čaju sedite 20 minut. Vstanite iz kadi in se zavijte z rjuho. Potem pa takoj v posteljo.

S postopkom pričnite po menstruaciji. Po treh tednih se pričneta menstruacija in počitek.

Nato ponovite tritedenski postopek. Običajno pride do zanositve že po dveh kurah. Ta recept je uspešen pri vnetih jajčnikih, cistah na jajčnikih in neplodnosti.

Gospa, ki mi je posredovala ta nasvet, je povedala, da je s pomočjo te terapije dobila hčerko, ki danes, ko je ona v pozni starosti, skrbi zanjo.

Naj povem, da se je pri teh terapijah treba držati osnovnega pravila, ki pa se glasi: pri zdravljenju je treba v terapijo verjeti in si tudi želeti ozdravitve. Pa saj to velja pri vsakem zdravljenju.

Zanositev

Nosečnost in zdravilne rastline

Nosečnice morajo paziti, katere zdravilne rastline oziroma pripravke iz njih lahko uživajo. Nosečnicam ne priporočam uporabe teh rastlin:kolmeža, pelina, navadnega češmina, predvsem korenin luštreka, rožmarina, vinske rutice, vseh vrst vrbe, žajblja, belega vratiča, rumenega vratiča, gabeza, navadnega lapuha, baldrijana , navadne konopljike, brina, sivke, vrtnega timijana, materine dušice, repuha, vedno zelenega gornika ali čaja uve ursi, lubja krhlike, dišeče perle, medene detelje, bazilike.

Za izboljšanje dojenja priporočam to čajno mešanico: plod janeža, bazilika, cvet in list slezenovca, plod komarčka, plod kumine, seme triplata in sporiš. Matere naj popijejo do tri skodelice poparka na dan.

Preberite tudi: Nepojasnjena neplodnost: 8 let do zanositve

Afirmacije za lepši začetek dneva in pozitivne misli

Katarina Robnik
-
0
Afirmacije za lepši začetek dneva in pozitivne misli

Kako nam lahko afirmacije pomagajo do bolj pozitivnega mišljenja in sprememb v našem življenju? Dnevno se v našem umu preplete na tisoče misli, ki hote ali nehote vplivajo na naš dan, saj te misli lahko vplivajo na vaše stanje in počutje. Če bomo dan začeli slabo, če bomo ‘vstali z levo nogo’, in če se bomo temu nato tudi prepustili, nas bo slaba volja lahko vodila preko celega dne. Zaradi slabe volje pa bomo sprožili niz dogodkov, ki bodo dan le še poslabšali; zaradi nejevolje lahko zanetite prepire, delate napake pri delu in vplivate na svoje slabše fizično počutje.

Kaj so afirmacije

Da se bo dan lepo začel in potem tako tudi nadaljeval, morate nadzorovati svoje misli, pri tem pa so vam lahko v pomoč tudi afirmacije. Izraz afirmacije so pravzaprav lepša beseda za misli ali trditve. Afirmacije niso tako preproste, kot se zdi. Ne delujejo, če si jih v mislih ponavljate, pa ne poznate prave globine misli ali trditvi celo ne verjamete. Misli morate dejansko verjeti. Ste to, kar mislite in kar mislite, to privlačite. Z mislimi lahko privlačimo tudi dejansko stanje.

Če izrekate afirmacijo, ki ji ne verjamete, ne bo delovala. Ne morete izrekati misli “Uživam v svojem delu”, če v resnici odhajate v službo s cmokom v grlu, nervozo in z negativnimi misli. V tem primeru bi bila navedena afirmacija zgolj laž in ne pozitivna afirmacija. Afirmacijo morate torej določiti tako, da bo le-ta resnična. Afirmacije ne smejo biti le na pamet naučene misli, afirmacije morate zares čutiti.

Dokler ne izoblikujete prave, resnične in jasne afirmacije, razmišljajte v smeri, kaj vam ta služba da. Ta služba vas morda ne veseli najbolje, vendar imate zaradi nje finančne prihodke. Huje bi bilo, če bi bili brez službe, ni tako? Najdite resnično pozitivno afirmacijo, kot je denimo: “Dobro se počutim, ker imam reden prihodek”.

Pozitiva za vsako ceno?

Potrebno je naravnati kompas v pozitivno razmišljanje. Ne le, da si morate pozitivne misli ponavljati, pozitivne misli naj postanejo del vašega vsakdana. Svoje misli naravnajte na pozitivno mišljenje. V vsaki situaciji najdite pozitivno trditev in sčasoma boste oblikovali pozitivne miselne vzorce. A to ne pomeni, da morate negativne misli odriniti. Z negativnimi mislimi – prav tako kot z negativnimi čustvi – se je potrebno tudi soočiti. Potrebno se je naučiti ločiti, kdaj se je potrebno z negativnimi mislimi soočiti in kdaj jih je potrebno spremeniti v pozitivne misli. To boste osvojili tekom osebne rasti. Afirmacije bodo sčasoma postale del vašega vsakdana; ne kot naučena rutina, temveč kot avtomatsko razmišljanje, s čimer se boste počutili bolje.

Afirmacije niso čudež

Afirmacije niso čudežne; uporabo le-teh je potrebno razumeti, dojeti in se naučiti. Ob tem vam je v pomoč lahko marsikatera knjiga, denimo od Louise L. Hay, ki je bila največja in najbolj znana svetovna učiteljica na tem področju. Afirmacije naj bodo le orodje, da prikličemo notranjo moč, ki se skriva v nas. Dnevno se v nas sidrajo tudi negativne misli, ki izhajajo iz dvomov in strahov, le-ti pa izhajajo iz naših miselnih vzorcev in zasidranih prepričanj. Če boste zjutraj izrekali afirmacije, nato pa se preostanek dneva znašli v vrtincu negativnih misli, vam izrečene afirmacije ne bodo delovale. Afirmacije morajo biti torej pozitivne, v sedanjiku in resnične.

Pozitivne afirmacije

Kaj – poleg afirmacij – še potrebujemo za lepši začetek dneva?

Ključ v lepem začetku dneva je umirjenost in sproščenost. Ključ do umirjenega in sproščenega začetka dneva pa se skriva v organiziranosti. Če boste dan začeli z zamujanjem, iskanjem oblačil – ali celo likanjem le-teh, z razmišljanjem, kaj vse morate postoriti in z občutkom stresa, dan ne bo potekal lepo. Ključno je, da se dobro pripravite: dan prej napišite seznam opravil, ki jih morate naslednji dan postoriti, pripravite oblačila, malice in vse potrebno, za gladek in tekoč potek jutra. Zbuditi se morate spočiti, naspani in predvsem pravočasno.

Zamislite si, kaj vse vam bo ta dan prinesel; koga vse boste srečali; kaj boste dobrega pojedli; kako se boste zabavali; česa se boste naučili. Pred vami je novih nekaj ur življenja in izkušenj, preden spet zvečer zaprete oči. Vaša izbira je, kakšen bo vaš dan. Napolnite ga z zabavo, veseljem, srečo, zbranostjo, doseganjem rezultatov. Moč je v vaših rokah, sprejmite jo.

Primeri afirmacij za lepši začetek dneva

Izberite afirmacije, ki jih resnično začutite in ki za vas zares držijo.

  • Kamorkoli grem in kjerkoli sem, izkušam ljubezen in sem ljubezen.
  • Ljubim in sprejemam se točno tak, kakršen sem.
  • Preteklost nima moči nad menoj.
  • Sprejemam vse, kar mi življenje prinese.
  • Cenim vse, kar počnem.
  • Moja modrost me vodi k pravim odločitvam in v pravo smer.
  • Sem v procesu pozitivnih sprememb.
  • Zaupam življenju, da mi ves čas prinaša tisto, kar je dobro zame.
  • Zaslužim si najboljše in to sprejemam tukaj in zdaj.
  • Z lahkoto se imam rad in tudi drugim dovolim, da me imajo radi.
  • Hvaležen sem za to zaposlitev.
  • Odprt in dovzeten sem za nove vire prihodka.
  • Rad se imam in spoštujem se.
  • Sposoben sem in zmožen in na idealnem mestu.
  • Sprejemam vse, kar mi življenje prinese.
  • Zaupam življenju, da mi ves čas prinaša tisto, kar je dobro zame.
  • Kreiram svojo realnost.
  • Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napredujem.
  • Vsak dan sem močnejši.
  • Vsi priznavajo moje delo.
  • Ves čas se mi odpirajo nova vrata.
  • Uspem v vsem, česar se dotaknem.
  • Na delu sem zmeraj sproščen.
  • Vsako izkušnjo spremenim v priložnost.
  • Moje misli ustvarjajo čudovite nove priložnosti.
  • S sodelavci in nadrejenimi imam dobre odnose.
  • Pripravljen sem na spremembo.
  • Danes imam veliko čiste, zabavne in pozitivne energije.
  • Umikam vse vplive preteklosti in sem prisoten v sedanjem trenutku.
  • Danes sem osredotočen na stvari, zaradi katerih se dobro počutim.
  • Zakon privlačnosti mi daje vse, kar potrebujem in želim – in tako tudi je.
  • Prepustim se toku in čutim svojo povezavo s tokom življenja.
  • Strah zamenjam z ljubeznijo.

Morda vas zanima tudi: Jutranja rutina za bistre misli, na katero prisegajo mnogi uspešni posamezniki!

1...475476477...1.123Stran 476 od 1.123