Alergije pri psih: Kje iskati vzroke, da je toliko psov alergičnih?

»Moj pes ne sme jesti pšenice, moj pa ne piščanca, moj je alergičen na trave, moj pa na pršice …« Takšni pogovori med lastniki psov so v zadnjem času precej aktualni in kar ne moremo verjeti, na kaj vse so psi alergični. V svoji praksi bioresonančne terapevtke se najpogosteje srečujem prav s takšnimi pacienti. Klasična veterina namreč predpiše dietne brikete in zdravljenje s kortikosteroidi in tu se pomoč končna. Posamezni kužki si sicer opomorejo, večina pa ne in obupani lastniki iščejo rešitev naprej. Je stroga dieta do konca življenja res edina možna rešitev, če ima pes alergijo? Se da morda pomagati še kako drugače? Sicer pa, zakaj sploh pride do alergije pri psih?

Alergije pri psih – Vsak pes je zgodba zase

Teorij o možnih vzrokih za pojav alergije pri psih je toliko, kot je trenutno znanih snovi, ki alergije povzročajo. Enotne formule, ki bi veljala za vse kužke, žal ni in zato tudi ni enotne rešitve. Vsi, ki se ukvarjamo s holističnim pristopom do zdravljenja, vemo, da je vsak pacient zgodba zase. Pri vsakem je drug splet okoliščin in so drugačne šibkosti organizma, ki so pripeljale do trenutnega zdravstvenega stanja. To pa je tudi glavni vzrok, zakaj z enakim zdravilom ali rešitvijo ne moremo pozdraviti vseh psov z enako težavo. Edina prava pot je, da upoštevamo vse dejavnike in terapijo zastavimo kar se da individualno. Tako kot je alergija kompleksna glede vzročnosti, je kompleksna tudi glede zdravljenja.

Alergija pri psu v osnovi ni nič drugega kot pretiran odziv imunskega sistema. Neka snov, ki sicer pri zdravem kužku ne bi sprožila nobene reakcije, pri alergiku povzroči odziv imunskega sistema, kot da gre za organizmu škodljivo snov. Aktivirajo se imunske celice, imenovane mastociti, ki ob stiku z alergenom pričnejo izločati histamin in ta molekula potem povzroči vse klinične znake, povezane z alergijo. Mastocitov je največ v koži, prebavilih in dihalih in zato se znaki alergije najpogosteje kažejo ravno na teh mestih. Koža je po navadi prizadeta na področju tačk, trebuha in prsnega koša, okrog gobčka in oči ter okrog zadnjika. Predeli pordečijo in močno srbijo, kar povzroči, da se pes neprestano praska in liže. Dlaka sčasoma odpade in nastanejo rane, ki so vstopno mesto za bakterije in glivice. Pride do vnetja, pojava imenovanega »hot spot«. Poleg vnetja kože, prebavil in dihal, alergije lahko povzročijo tudi vnetje sluhovoda in analnih žlez. Vendar zakaj sploh pride do takšnega intenzivnega odziva imunskega sistema?

Brez zdrave prehrane pri pasji alergiji ne gre

Alergije pri psih v naravi ne obstajajo. No ja, morda se tudi najde kakšen primer sem in tja, ampak ga evolucija kaj hitro izloči iz nadaljnjega razvoja vrste. Če primerjamo prednika volka z našim psom, je prva razlika med njima hrana. Brez zdrave prehrane pri alergiji žal ne moremo, ker pomeni močan steber zdravja. Prehranjevanje volka v naravi je odvisno od tega, kaj upleni in kako visoko na hierarhični lestvici je, da lahko pride do najboljših kosov mesa. Velikokrat je tudi lačen. Naši kužki na drugi strani so v večini (razen posameznih nesrečnih izjem) prekomerno hranjeni.

Poleg rednih obrokov jih razvajamo še s pasjimi priboljški in ostanki z naše mize. V njihove gobčke roma kup hrane, za katero njihovo črevesje sploh ni prilagojeno, da sploh ne govorimo o vseh »skritih dodatkih« v briketih in priboljških. Nekaj časa organizem takšen vnos še tolerira. Trebušna slinavka in želodčna sluznica bogato izločata prebavne encime in bakterije v črevesju delajo nadure, da se lahko prebavijo vse čudne sestavine, za katere narava ni predvidela, da se bodo kdaj srečale s pasjim črevesjem. Sčasoma pa se organizem ob prekomernem delu izčrpa. V črevesju se začnejo razmnoževati škodljive bakterije, ki se hranijo z gnijočimi ostanki hrane, ki jih koristne bakterije niso več uspele predelati. Črevesna stena zaradi razrasta škodljivih bakterij ne pomeni več zaščite in v kri se lahko izmuznejo večje molekule iz neprebavljene hrane. To pa je za organizem alarm, saj je vstopil tujek in imunski sistem se silovito odzove.

Vendar ni vse v hrani. Sindrom prepustnega črevesja, kot strokovno imenujemo položaj, ki sem ga opisala zgoraj, povzročajo tudi drugi dejavniki. Zdravljenje z antibiotiki je že eno takih, ki poruši razmerje bakterij v črevesju. Ena kura, ko je to res nujno potrebno, še ne bo naredila večje škode. Še zlasti če po zaključku zdravljenja našemu kužku naredimo še kuro s probiotiki. Ponavljajoča se zdravljenja z antibiotiki pa bodo prej ali slej pripeljala do motenj v delovanju črevesne flore. Podobno kot antibiotik lahko zmedo v črevesju povzroči tudi stres. Stres!? Pa ne da so lahko naši kužki tudi v stresu? Pa še kako. Kužki so kot mali otroci in nase vlečejo vsa naša čustvena stanja. Torej, če smo v stresu mi, so v stresu tudi naši kužki. Poleg tega pa so tu še intenzivni treningi in pasje razstave, ki na pse prav tako lahko delujejo stresno.

Začnimo že pri mladičkih in preprečimo alergije pri psu

Za zdravo črevo, imunski sistem in organizem nasploh je treba poskrbeti že pri mladičkih. Če v prvih letih življenja zgradimo zdrave temelje, damo psu dobro popotnico, da bo ostal v ravnovesju tudi ob najbolj motečih dejavnikih. Začne se že pri kotitvi. Ob naravni kotitvi mladička, ki potuje skozi porodni kanal, obda plašč koristnih bakterij, ki ga potem spremljajo vse življenje in mu dajejo zaščito pred zunanjimi dejavniki. V današnjem času pa žal obstajajo prenekatere pasme psov, pri katerih naravna kotitev ni več mogoča. Kužkih teh pasem so tako prikrajšani za pomembno zaščito kože. Druga pomembna zaščita, ki jo mladički prejmejo, je sesanje materinega mleka. Z njim ne prejmejo samo pomembnih protiteles, ampak hkrati sesanje spodbudi razvoj koristnih bakterij v črevesju, ki sooblikujejo imunski sistem in prebavo kužka.

Imunski sistem v črevesju pa za optimalno delovanje potrebuje zgodnji trening. Pretirana skrb za »sterilno« okolje povzroči, da se v prvih letih življenja srečajo z veliko manj bakterijami in virusi kot njihovi divji sorodniki volkovi. Njihov imunski sistem tako nima veliko priložnosti, da bi treniral svojo odzivnost in se naučil, kaj je dobro in kaj slabo. Odzivnost je lahko okrnjena in preburen odziv imunskega sistema ob alergiji samo logična posledica.

Kaj pa storiti, ko je alergija že tu? Za začetek nikar ne obupajte ob misli, da bo kuža moral do konca življenja jesti hipoalergene brikete in jemati kortikosteroide. Ena svetlih strani alergije je ta, da ob alergičnem psu številni lastniki začnejo iskati zdravo pasjo hrano. Namesto briketov mu obroke sami pripravljajo in pri veliko psih se zdravstveno stanje popravi že samo s spremembo prehrane. Če težave še vedno vztrajajo, pa poiščite pomoč holističnega veterinarja. Alergije se prav lepo pozdravi z bioresonanco, homeopatijo ali akupunkturo. Poleg tega takšne terapije naredijo kužke vitalnejše in ob hkratni pravilni prehrani in upoštevanju dejavnikov ohranjanja zdravja, vašemu kužku nič več ne bo prišlo do živega.

Nasveti za pasje alergije

Kako blažiti izbruh alergije po koži?

Proti srbežu koristi hlajenje prizadetih mest. Lahko uporabimo hladne obkladke ali pa mesta namažemo z gelom aloe vere, ki prav tako hladi.

Da bi preprečili poškodbe kože zaradi praskanja, psa oblečemo.

Če sumimo alergijo na trave, psa pred sprehodom oblečemo, da koža ne pride v stik z alergenom.

Če zaradi praskanja pride do vnetja kože (rane, iz katerih se cedi), je dobro rane sprati z antiseptikom, da preprečimo razrast bakterij. Plivasept je šampon, ki ga dobite pri veterinarju, obstajajo pa tudi spletni ponudniki naravnejših rešitev.

Preventiva pred alergijami