Rakitovec – rastlina z mnogo zdravilnimi učinki

Bene Behrič, Zeliščar
-
0
Rakitovec – rastlina z mnogo zdravilnimi učinki

Rakitovec je ena tistih rastlin, ki jih marsikdo pozna po imenu, a redkeje po dejanskih učinkih. Njegove drobne, živo oranžne jagode v sebi skrivajo izjemno koncentracijo hranil. Navadni rakitovec (Hippophae rhamnoides) je listopaden, trnast grm, ki zraste do pet metrov visoko. Ne zahteva nobenih posebnih pogojev glede tal, saj s svojimi globoko segajočimi koreninami uspeva na prodnih, sončnih pobočjih tudi preko 4000 metrov nadmorske višine. Gojijo ga največ na Finskem in na področju Azije (Sibirija, Pamir, Kitajska), kjer je dober vir vitamina C.

Ključni poudarki:

  • Rakitovec je izjemno bogat vir vitamina C, kar krepi imunski sistem in zmanjšuje vnetja.
  • Vsebuje omega‑3, ‑6, ‑7 in ‑9 maščobne kisline ter vitamin E in karotenoide, ki podpirajo zdravje srca, kože in ožilja.
  • Olje iz rakitovca pospešuje celjenje ran, varuje pred UV‑škodljivci in deluje protivnetno ter antikoagulativno.

Rakitovec v naših krajih

V Sloveniji ga gojijo v Savinjski dolini. Že od nekdaj pa ga cenijo v tibetanskem zdravilstvu, po tradiciji pa ga uporabljajo na Kitajskem, v Mongoliji in Rusiji. Navadni rakitovec ima ozke, dolge, po zgornji strani srebrnkaste in spodaj rjavkaste lise in na hitro spominjajo na vrbo. Spomladi vidimo majhne svetlo rumeno zelene cvetove brez vonja. Iz njih se na ženskih rastlinah razvijejo oranžni jagodasti plodovi.

Koristi za zdravje

V plodovih rakitovca se skriva pravo bogastvo učinkovih, ki podpirajo naše zdravje.

Podpora imunskemu sistemu in odpornosti

Ena najbolj znanih uporab rakitovca je podpora imunskemu sistemu. Vitamin C prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema, antioksidanti pa pomagajo varovati celice pred oksidativnim stresom.

Ljudje rakitovec pogosto vključujejo v prehrano:

  • v obdobjih večjih psihičnih in fizičnih obremenitev
  • v hladnejših mesecih leta
  • ob občutku izčrpanosti ali pogostih okužbah

Pomembno je poudariti, da rakitovec ne deluje kot “hitro zdravilo”, temveč kot podpora, ki ima učinek predvsem ob redni uporabi.

Učinki na kožo in sluznico

Rakitovčevo olje je posebej cenjeno zaradi vsebnosti omega-7 maščobnih kislin, ki so pomembne za kožo in sluznico. Zato se rakitovec tradicionalno uporablja pri suhi, občutljivi ali razdraženi koži.

Pogosto se omenja pri:

  • suhi in izčrpani koži
  • občutku zategovanja
  • suhi sluznici v ustih ali nosu
  • izpostavljenosti vetru in mrazu

Zaradi tega je rakitovec pogosta sestavina krem, olj in prehranskih dopolnil za podporo koži od znotraj.

Kako rakitovec vpliva na splošno počutje

Ker vsebuje kombinacijo vitaminov, maščobnih kislin in antioksidantov, rakitovec pogosto vpliva tudi na splošno raven energije. Mnogi opisujejo, da se ob redni uporabi počutijo bolj stabilno, manj izčrpano in bolj odporno na vsakodnevni stres.

Učinek je subtilen, a opazen predvsem:

  • pri dolgotrajni utrujenosti
  • ob večjih sezonskih obremenitvah
  • v obdobjih slabše prehrane ali povečanega stresa
Navadni Rakitovec

Zdravje srca

Omega maščobne kisline v rakitovcu prispevajo k zdravju srca. Pomagajo pri zniževanju ravni holesterola, uravnavajo krvni tlak in zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni. Redno uživanje rakitovca lahko pripomore k boljšemu delovanju srca in ožilja.

Oktobra 2024 objavljena obsežna raziskava je potrdila, da rakitovec vsebuje flavonoide, terpenoide, polisaharide, organske kisline in vitamine, ki so učinkoviti pri preprečevanju in zdravljenju srčno-žilnih bolezni. Ta ugotovitev podpira tradicionalno uporabo rakitovca za zdravje srca.

Rakitovec lahko gojimo tudi na vrtu

Navadni rakitovec lahko vzgojimo iz semen ali mladih rastlin, ki jih posadimo jeseni na vrtu. Lepo uspeva na peščenih tleh z obilo sonca. Ker je rastlina dvodomna, moramo posaditi tako moške kot ženske rastline, da dobimo plodove. Plodove nabiramo septembra oziroma preden do konca dozorijo, v tem času je količina vitamina C največja, količina maslene kisline pa najmanjša. Jeseni namreč vsebuje tudi masleno kislino, ki daje popolnoma zrelim plodovom neprijeten okus. Rakitovec lahko posadimo v vrtno živo mejo in si sami lahko pripravimo svež sok.

Hranilna vrednost rakitovca

Rakitovec je prava zakladnica hranil. Njegove jagode vsebujejo:

  • Vitamin C: Rakitovec je eden najbogatejših naravnih virov vitamina C, ki je ključnega pomena za močan imunski sistem.
  • Vitamin E: Ta močan antioksidant je odličen za kožo ter pomaga pri zaščiti celic pred poškodbami prostih radikalov.
  • Karotenoidi: Ti vključujejo beta-karoten, ki je pomemben za zdravje oči in kože.
  • Omega maščobne kisline: Rakitovec je edinstven, ker vsebuje omega-3, omega-6, omega-7 in omega-9 maščobne kisline, ki so ključne za zdravje srca in kože.

Bogat vir vitamina C

Plodovi rakitovca so bogat vir vitamina C, vsebujejo pa tudi veliko olja, ki ga uporabljajo v kozmetične namene. Iz stisnjenih jagod dobimo sok, ki ga lahko uživamo svežega ali pa ga uporabimo za izdelavo sirupa. Kot smo omenili, vsebujejo plodovi desetkrat večjo količino vitamina C (200–600 mg/100 g), kot ga vsebujejo limone. Poleg vitamina C pa vsebujejo še flavonoide, β-karoten, vitamin E, palmitinsko kislino, nekaj pa tudi enkrat nenasičenih maščobnih kislin. Semena rakitovca pa vsebujejo olje, ki je bogato z linolensko in α-linolensko kislino. Proti izčrpanosti nam pomaga čisti rakitovčev sok ali sirup.

Za dosego dnevnih potreb po vitaminu C zadostujejo tri desertne žličke razredčenega soka v kozarcu vode. Sok in sirup poživljata, zato ga ne uživamo v večernih urah. Vitamin C je pomemben za izboljšanje odpornosti proti okužbam in pomaga, da laže prebrodimo izčrpanost. Poleg tega je vitamin C antioksidant, sodeluje pri sintezi kolagena in s tem, ko lovi proste radikale, obvaruje celice pred oksidacijo in prezgodnjim staranjem.

Zdravilni pripravki

Uporaba rakitovca

Olje iz semen ali sadne pulpe je cenjeno za nego suhe kože, pospešuje celjenje ran in ureznin ter pomirja razdraženo kožo. Olje oz. pripravek, ki ga izdelamo na osnovi olja, nanesemo od enkrat do dvakrat na dan na prizadeto mesto. Prav tako so znanstveniki iz Kitajske ugotovili, da olje iz semen ali mesnatega dela plodov pomaga pri želodčnih razjedah. Olje iz plodov rakitovca deluje protivnetno, pritibakterijsko in zaščiti našo kožo pred okoljskimi vplivi. To potrjujejo tudi številne raziskave.

V Aziji ga uporabljajo za celjenje opeklin in za nego po operacijah (nego brazgotin). Olje iz semen pa ščiti naša jetra pred škodljivimi snovmi, deluje antikoagulativno, preprečuje nastanek krvnih strdkov. Flavonoidi pa ugodno delujejo na elastičnost žil, povečajo črpalno moč srca ter znižujejo periferni krvni tlak.

Velja pa opozorilo, da rakitovca ne jemljemo hkrati z zdravili proti strjevanju krvi.

Olje iz Rakitovca

Recepti iz rakitovca:

NEGA KOŽE: V temni steklenički si lahko pripravimo mešanico: 5 ml olja rakitovca, 45 ml orehovega olja in 50 ml hladno stiskanega olivnega olja. Z oljem se od dvakrat do trikrat na dan namažemo po vsem telesu. Zelo pomembno je, da olje rakitovca pred nanašanjem na kožo razredčimo z drugimi olji, v razmerju vsaj 1 : 10.

KRVAVEČE DLESNI: dodamo 1 kapljico olja rakitovca na zobno pasto in jo skupaj s ščetkanjem vtremo v dlesni.

SOK RAKITOVCA: Jagode rakitovca prelijemo z vodo tako, da jih prekrijemo, in pustimo stati pol ure. Precedimo jih skozi gazo in iztisnemo čim več soka. Shranimo jih v hladilniku v manjših steklenicah. Zaradi naravnih sadnih kislin se sok ohrani več tednov, brez konzervansov. Po okusu ga razredčimo z vodo in sladimo z medom.

Sok iz rakitovca

Na kaj je dobro biti pozoren

Čeprav gre za naravno rastlino, ni nujno primerna za vsakogar v enaki meri. Zaradi visoke vsebnosti bioaktivnih snovi je priporočljiva zmernost, zlasti pri koncentriranih izdelkih.

Posebej previdni naj bodo:

  • ljudje z občutljivim želodcem
  • tisti, ki jemljejo določena zdravila
  • nosečnice in doječe matere

V takih primerih je smiselno začeti z manjšimi količinami in opazovati odziv telesa.

Preberite tudi: Smilj – balzam za občutljivo kožo in začimba

Pogosta vprašanja o rakitovcu

Kaj je rakitovec?

Rakitovec je rastlina, katere jagode in semena se pogosto uporabljajo v tradicionalni medicini in kozmetiki zaradi svojih številnih zdravstvenih koristi.

Kakšne so zdravstvene koristi rakitovca?

Jagode rakitovca so bogate z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi maščobnimi kislinami. Znane so po svojih protivnetnih lastnostih, sposobnosti zdravljenja različnih kožnih stanj in zaščiti pred UV žarki.

Kako lahko uporabljam olje rakitovca?

Olje rakitovca se pogosto uporablja kot prehransko dopolnilo in za zunanjo uporabo. Lahko ga nanesete neposredno na kožo za zdravljenje opeklin, ran ali drugih kožnih težav. Prav tako se lahko zaužije za splošno izboljšanje zdravja in krepitev imunskega sistema.

Ali ima rakitovec kakšne stranske učinke?

Čeprav je rakitovec v večini primerov varen za uporabo, lahko nekateri ljudje občutijo alergijske reakcije ali prebavne težave, zlasti če zaužijejo prevelike količine olja rakitovca.

Kje lahko najdem izdelke iz rakitovca?

Izdelki iz rakitovca, vključno z oljem, kapsulami in kozmetičnimi izdelki, so na voljo v večini trgovin z zdravo prehrano, lekarnah in spletnih trgovinah, ki prodajajo naravne izdelke.

Lupus – kronična bolezen vezivnega tkiva

Simona Stepančič
-
0
Lupus – kronična bolezen vezivnega tkiva

Sistemski eritematozni lupus je kronična avtoimunska bolezen vezivnega tkiva s prisotnostjo številnih protiteles, kjer imunski sistem napade in prizadene zdrava tkiva in celice ter organe našega telesa.

Medtem ko mnogi ljudje z lupusom lahko živijo povsem normalno življenje, pa se nekateri bolniki, ki bolehajo za to boleznijo, srečujejo s simptomi, ki so občasno prav obremenjujoči. Vsekakor so pri mnogih dnevna nihanja, kar pomeni, da se stanje za nekaj časa poslabša, nato pa sledijo obdobja remisije. Značilni znaki in simptomi lupusa so utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih, nespečnost, težave s prebavo ter izpuščaji na koži.

Kakšna bolezen je lupus?

Lupus povzroča različna vnetja v telesu, ki negativno vplivajo skoraj na vse dele našega telesa (kožo, krvne celice, srce, sklepe, možgane, ledvice, pljuča, žleze z notranjim izločanjem ter centralni živčni sistem). Ker so simptomi lupusa zelo podobni drugim bolezenskim znakom, kot so bolezni ščitnice, lymska borelioza (infekcijska bolezen) in fibromialgija, je bolezen težko diagnosticirati in včasih pretečejo leta za postavitev pravilne diagnoze. Sicer pa za lupus navadno zdravniki predpisujejo kortikosteroide, sintetične hormone in tablete proti bolečinam, ki sicer lahko zmanjšajo vnetja v telesu, vendar prinašajo tudi tveganje stranskih učinkov.

Kaj povzroča lupus?

Lupus je vnetno stanje, ki ga lahko sprožijo različni dejavniki, ti pa povzročijo, da imunski sistem pomotoma napade zdrava tkiva v našem telesu.

Vsekakor se uradna medicina še vedno ne strinja popolnoma o pravem vzroku za nastanek lupusa kot tudi za nastanek drugih avtoimunskih bolezni. Raziskovalci dobro vedo, da igrata genetika in življenjski slog posameznika ključno vlogo pri nastanku vnetij v telesu.

Lupus lahko povzročijo alergije, virusi, čustveni stres, hormonska neravnovesja, slaba prebava ter zastrupitev s težkimi kovinami.

Lupus bolezen sklepov

Kateri pa so dejavniki tveganja za nastanek lupusa?

  • Genetska nagnjenost ter druge avtoimunske bolezni v družini.
  • Če ste ženska (med bolniki z lupusom je 90 % žensk).

Ženske med 15. in 45. letom, saj je pri ženskah v rodnem obdobju večja verjetnost, da zbolijo za lupusom.

  • Slabe prehranske navade ter pomanjkanje nutrientov v telesu.
  • Gastrointestinalne težave ter sindrom prepuščajočega črevesja.
  • Alergije in občutljivosti za različne vrste hrane.
  • Prebolele okužbe ter druge avtoimunske bolezni.

Kateri so simptomi lupusa?

Simptomi pri lupusu se še poslabšajo, če je bolnik pod nenehnim stresom. Mnogi se spopadajo z anksioznostjo, depresijo, izgubo spomina in nespečnostjo – deloma zaradi tega, ker lupus lahko povzroči vnetje v možganih ter poškodbo živčevja.

Sicer pa simptomi lupusa zajemajo kronično utrujenost, bolečine v sklepih, bolečine v mišicah, otrdelost, otečenost in edeme, zadihanost ter bolečine v prsnem košu, glavobol, povišano telesno temperaturo, izpuščaje na koži in sončne opekline, depresijo in anksioznost, nespečnost, suhe oči, ulkuse v ustih in nosu, slabokrvnost in splošno slabost, izgubo spomina in zmedenost, povečano tveganje visokega krvnega pritiska, bolezni srca, okvaro ledvic, okvare pljuč, okužbe ter krče in srčni infarkt.

Zdravila na recept, ki se pogosto uporabljajo za lupus:

Imunosupresivna zdravila

Ta se uporabljajo za nadzor vnetij ter pri preveč aktivnem imunskem sistemu. Medtem ko zmanjšajo bolečine in vnetja, pa lahko prav tako povzročijo mnoge stranske učinke, kot so: zmanjšana sposobnost telesa za boj z okužbami in virusi, povečano tveganje za nastanek rakavih obolenj, težave z ledvicami, težave z mehurjem, izguba las, neredne menstruacije, poškodbe pljuč, pankreatitis ter povečana občutljivost za sončno svetlobo.

zdravila za lupus

Protibolečinska zdravila

Pogosto se uporabljajo proti bolečinam v sklepih, mišicah ter pri glavobolih. Ta zdravila lahko povzročajo stranske učinke, kot so  poškodbe ledvic in jeter.

Steroidi

Navadno se predpišeta prednizon in hidrokortizon, ki se uporabljata pri zmanjševanju bolečin, vnetij, oteklin ter izpuščajih na koži. Na žalost povzročata mnoge stranske učinke, kot so povečanje telesne teže, hormonske spremembe, akne, zabuhlost obraza, izguba kostne mase ter spremembe razpoloženja (razdražljivost, vznemirjenost/agitacija, razburjenje, nespečnost in depresija).

Zdravila za uravnavanje krvnega pritiska ter antikoagulanti

Uporabljajo se pri težavah s strjevanjem krvi ter nihanjih krvnega pritiska. Stranski učinki so lahko življenjsko nevarni, saj lahko povzročajo krvavenje, znižan krvni pritisk, slabost ter težave s srcem.

Hrana, ki lahko poslabša stanje lupusa

Gluten

Gluten je tip beljakovine, ki ga najdemo v pšenici, ječmenu, rži ter večini izdelkov, ki vsebujejo moko. Alergija ter intoleranca za gluten sta prisotni pri mnogih ljudeh, saj je gluten težko prebavljiv. Ta lahko povzroči sindrom prepuščajočega črevesja, vnetje ali sproži ponovni izbruh lupusa.

Transmaščobe in nasičene maščobe 

Transmaščobne kisline najdemo v hrani, ki vsebuje hidrogenizirana olja, margarini, pecivu (piškoti, kolači in pite) in krekerjih. Transmaščobe zvišujejo raven LDL-holesterola (lipoprotein nizke gostote ali »slabi« holesterol) in trigliceridov v krvi, kar posledično lahko vodi k boleznim srca in ožilja. Sicer pa nekateri ljudje z lupusom težko prebavljajo maščobe, zato bi morali jesti manj sira, rdečega mesa ter predelane in pakirane hrane.

Gluten in sladkor

Sladkor

Uživanje prevelikih količin sladkorja lahko preveč spodbuja imunski sistem ter poveča bolečine v telesu. 

Jedi z visoko vsebnostjo natrija

Ker lahko lupus poškoduje ledvice, je najbolje, da zmanjšate vnos natrija in soli na minimum, saj boste tako lahko preprečili zadrževanje vode v telesu, otekline ter neravnovesje elektrolitov.

Alkohol

Preveč alkohola in kofeina, ki sta oba močni dražili, lahko poveča anksioznost, poslabša vnetje, poškoduje jetra, povzroči dehidracijo ter težave s spanjem.

Stročnice

Semena in kalčki, kot so alfalfa, zeleni fižol, arašidi, soja in grah vsebujejo določene substance, ki sprožijo napade lupusa pri nekaterih bolnikih.

Kajenje

Ne nazadnje je pomembno, da se izogibate kajenju, saj le-to povzroča škodo na pljučih ter znatno poveča možnost vnetij, kar posledično vodi do okužb v telesu.

Glede na raziskave, ki jih je naredila Lupus Foundation of America, se ljudje pogosto poslužujejo različnih zdravljenj s pomočjo alternativne medicine. Sem spadajo homeopatija, uporaba zelišč, tradicionalna kitajska medicina (akupunktura in tai chi), ajurveda, joga, naturopatija, masaža in meditacija.

Kako zmanjšati simptome lupusa?

Predstavljam vam nekaj najučinkovitejših naravnih terapij za zmanjšanje simptomov lupusa.

Za boljše delovanje imunskega sistema ter pri boju z lupusom pomagajo tudi protivnetna dieta, telesna aktivnost ter vitamini in minerali.

Kurkuma

Protivnetna hrana za lupus

Raziskave kažejo, da je zdrava, nepredelana hrana izrednega pomena za obvladovanje lupusa, saj pomaga pri nadzoru vnetij, ki so po navadi posledica slabega črevesnega zdravja. Poleg tega zdravo prehranjevanje zmanjšuje možnost bolezni srca in ožilja, daje moč in energijo ter zmanjšuje stranske učinke zdravil.

Biološko pridelana hrana

Predvsem pomaga zmanjšati izpostavljenost sintetičnim aditivom, strupi in pesticidi, ki jih sicer najdemo v konvencionalno pridelani hrani.

Sveža zelenjava

Zelenjava predvsem alkalizira naše telo in izboljša prebavo.

Ribe

Ribe, ulovljene v divjih vodah (losos, skuša in sardele), vsebujejo omega-3 maščobne kisline, zmanjšujejo možnost vnetij in bolečin v telesu ter nastanek srčnih bolezni.

Hrana z visoko vsebnostjo antioksidantov

Sadje in zelenjava sta bogata z antioksidanti in vsebujeta vlaknine ter obilico vitaminov A, C in E.

Vitamin C vsebujejo brokoli, kodrolistni ohrovt, jagode, limone, pomaranče, papaja, špinača, zelje, bučke, ananas, stebelna zelena, paradižnik, regrat, rdeče redkvice, cvetača in peteršilj.

Vitamin A najdemo v korenju, bučah, rdeči in rumeni papriki, sladkem krompirju, papaji, jagodah, malinah, breskvah, mangu in jagodah acerole, vitamin E pa v avokadu, ekstra deviškem olivnem olju, sončničnem olju, temno zeleni zelenjavi, stročnicah, mandljih, korenju, stebelni zeleni, beluših, rjavem rižu, kelpu, sladkem krompirju, jabolkih, vodni kreši ter špinači.

Sadje in zelenjava vsebujeta tudi pomembne antioksidante, ki se spopadajo s prostimi radikali in s tem zmanjšujejo škodo, ki so jo le-ti povzročili.

Hrana za bolj vlažno kožo

Predvsem pomagajo avokado, semena in oreščki, kot so chia semena, lanena semena, orehi in mandlji. Prav tako so izrednega pomena omega-3 esencialne maščobne kisline, kokosovo olje, olivno olje in kumare. Ne pozabimo na zadostno pitje vode.

Telesna vadba

V publikaciji Journal of the Arthritis Health Professionals Association je bila objavljena študija o pomembnosti redne telesne vadbe pri zdravljenju lupusa. Telesna vadba zmanjšuje stres, izboljša kakovost spanca, zmanjšuje bolečine v sklepih, izboljša kostno maso ter fleksibilnost in gibljivost sklepov.

Ker lahko sistemski eritematozni lupus povzroči kronično utrujenost, neravnovesje elektrolitov in slabokrvnost, je izrednega pomena, da začnete vsakršno fizično aktivnost postopoma ter se pri tem ne naprezate preveč.

Predvsem si privoščite dovolj počitka med vadbami.

Priporočam različne oblike telesne vadbe, kot so plavanje, hitra hoja, aerobika, tai chi, joga in kolesarjenje.

Če imate lupus, zmanjšajte stres

Raziskave kažejo, da lahko psihološki in čustveni stres sprožita lupus in druge avtoimunske bolezni. Sistemski eritematozni lupus je lahko zelo nepredvidljiv in povzroči spremembe v centralnem živčnem sistemu, kar lahko privede do znatnih psiholoških težav ter anksioznosti.

Pri lajšanju stresa zelo pomagajo meditacija, joga in akupunktura, ki so koristne za zdravje telesa in duha. Ne pozabimo na preživljanje prostega časa v naravi, različne dihalne tehnike, telesno vadbo, molitev, branje dobre knjige ter pisanje dnevnika.

Privoščite si dovolj dobrega in kakovostnega spanca

Utrujenost je najpogostejši simptom pri ljudeh z lupusom, zato je pomembno, da imajo bolniki dovolj dobrega in kakovostnega spanca.

Počivajmo vsakič, ko čutimo utrujenost, ter spimo najmanj osem ur vsako noč. Dober spanec je zelo pomemben, saj nas pomirja in napolni z energijo za dan, ki je pred nami. Nahrani tudi naš živčni sistem, sprosti mišice. Pred spanjem poskusimo različne tehnike sproščanja ter meditacije.

Navodila za boljše preprečevanje utrujenosti, ki jo povzroča lupus

  • Pojdite spat že pred deseto uro zvečer.
  • Držite se rednega urnika spanja/bujenja, saj to uravnava karkadijski ritem in tudi laže boste zaspali.
  • Spite v hladni, zelo temni sobi ter se izogibajte vsakršni umetni svetlobi vsaj dve uri, preden se odpravite k počitku.
  • Vzemite si 10–15 minut zjutraj za dihanje in mirno vstajanje.
  • Vsako jutro si privoščite obilen zajtrk, ki vam bo dal energijo.
  • Omejite ali preprosto odstranite vse pijače, ki vsebujejo kofein.
  • Poskusite s kakšno aktivnostjo že zjutraj za zvišan srčni utrip.
  • Naredite si dnevni urnik, da ostanete organizirani in mirni, rezervirajte si čas tudi za krajše premore.

Kako zaščititi in negovati občutljivo kožo

Študije kažejo, da se pri skoraj 90 % ljudi z lupusom razvijejo lišaji in razjede na koži, vključno z lišajem v obliki metulja, ki pokriva lica in nos.

Mogoče je, da se razvijejo razjede v velikosti kovanca, rdeča koža, srbenje, lupljenje in zelo velika občutljivost za sončno svetlobo.

Vzrok za kožne izpuščaje, povezane z lupusom, je vnetni odziv. Pomembno je, da kožo zaščitimo pred iritanti in soncem, predvsem če se na koži pojavijo rdečica in lišaji. Določene kemikalije v gospodinjstvu ali kozmetičnih preparatih (losjoni, detergenti, čistila, ličila) lahko poslabšajo stanje na koži oz. vnetje ter povzročijo suho kožo in srbenje.

Naravna krema

Navodila za zaščito občutljive kože zaradi lupusa

  • Izogibajte se neposredni sončni svetlobi med opoldanskim soncem, še posebej med deveto in tretjo uro.
  • Namažite se s kremo za sončenje brez konzervansov, ki ima zaščitni faktor 50 ali več.
  • Nositesončna očala in pokrivalo.
  • V spalnici uporabljajte vlažilec zraka za ohranjanje vlažne kože.
  • Zamenjajte konvencionalna lepotilna sredstva in hišne izdelke za bio, narejene z naravnimi sestavinami, kot so kokosovo in arganovo olje ter eterična olja.
  • Izogibajte se prhanju z zelo vročo vodo, raje uporabite mlačno.
  • Večkrat na dan si navlažite kožo z mineralno vodo.
  • Uživajte veliko hrane, bogate z vitaminom E, ali pa vitamin zaužijte v obliki prehranskega dodatka.
  • Izogibajte se dezodorantom, parfumom, odišavljenim losjonom in ličilom, ki vsebujejo kemikalije.

Prehranski dodatki

Prehranski dodatki zmanjšajo pomanjkanje hranil in zmanjšujejo vnetja:

Omega-3 ribje olje: predvsem EPA in DHA v ribjem olju sta nepogrešljiva pri zmanjšanju vnetja po vsem telesu.

Vitamin D3 uravnava imunski sistem ter zmanjšuje vnetja v telesu. Zelo je pomemben pri preprečevanju osteoporoze, absorpciji kalcija, delovanju možganov, ravnovesju hormonov, preprečevanju nihanja razpoloženja ter gradnji mišične in kostne mase.

Najnovejše raziskave kažejo, da lahko vitamin D prepreči nastanek kroničnih bolezni, kot so rak, diabetes, revmatoidni artritis, multipla skleroza in druge avtoimunske bolezni.

Največ vitamina D dobimo s sončenjem ali pa z uživanjem hrane, obogatene z vitaminom D (jogurt, mleko in sokovi). Vitamin D najdemo tudi v lososu, tuni in jajcih.

MSM (metil sulfonil metan) deluje predvsem protivnetno ter sodeluje pri gradnji vezivnih tkiv in kolagena. Če se boste odločili za MSM v prahu kot prehranski dodatek, začnite z majhnim odmerkom (1/4 žličke na dan) in ga nato postopoma povečujte.

Klorela in spirulina vsebujeta antioksidante, alkalizirata telo, izboljšata delovanje jeter in ledvic ter preskrbita telo z elektroliti.

Kurkuma (turmerik) – zaradi svojih močnih protivnetnih sposobnosti je zelo učinkovita  pri ljudeh z revmatoidnim artritisom. Kurkuma je močan antioksidant in protimikroben dejavnik. Vsebuje železo, mangan, kalij, vitamin B6 in je tudi dober vir vlaknin.

Prehrana pri lupusu

Blaženje bolečin in vnetij na naraven način

Joga izboljša elastičnost in gibljivost, pomaga ublažiti bolečine v sklepih ter zmanjšuje vnetja v telesu. Z jogo tudi spodbudimo in sprožimo delovanje organov, tkiv ter žlez v telesu.

Redna vadba različnih položajev joge (stoječa, sedeča, ležeča, predkloni, zakloni, zasuk, lateralni odklon) lahko pomaga ponovno vzpostaviti tudi ravnovesje hormonov v telesu, omogoča meditativno osredotočanje, povečuje telesno zavedanje in čuječnost.

Akupunktura je zelo učinkovita pri kroničnih vnetjih ter bolečinah.

Masaža pomaga pri zmanjšanju vnetij, otrdelih in bolečih mišicah in zmanjševanju stresa.

Čuječnost lahko pomaga pri lažjem prenašanju stresa, depresiji in napetosti.

Pater Simon Ašič – Njegovi nasveti živijo naprej

Bodi Eko
-
0
Pater Simon Ašič – Njegovi nasveti živijo naprej

V večdesetletnem obdobju, ko je pater Simon Ašič bival v Stični, je več tisoč ljudi prišlo do njega v času bolezni. Mnogim je uspešno pomagal. Zato smo gospo Barbaro Kozan, magistro farmacije, iz zeliščne lekarne v stiškem samostanu, ki še danes skrbi za negovanje in ohranitev njegovega izročila, povprašali, kako lahko recepti in nasveti patra Simona Ašiča še danes pripomorejo k boljšemu zdravju in počutju.

Znana so mnoga pričevanja o skoraj čudežnih ozdravitvah po pomoči patra Simona Ašiča. Nam lahko morda izdate nekaj pričevanj ljudi, ki jim je pater pomagal?

V času po drugi svetovni vojni, ko je primanjkovalo zdravstvenega osebja in zdravil, je pater Simon Ašič (1906–1992) mnogim ljudem lajšal in tudi pozdravil mnogovrstne bolezni. Pri tem je uporabljal takrat dostopno literaturo, ki je bila največkrat v nemškem in poljskem jeziku. Recepture, npr. čajnih mešanic, in rezultate zdravljenj si je skrbno zapisoval, in tako ustrezno glede na dober izid zdravljenja prišel do učinkovitih receptur za lajšanje določenih zdravstvenih težav.

Pater Simon Ašič je sam zapisal: »Neka žena je bila zaradi težkih družinskih razmer psihično in fizično tako na koncu, da je začela misliti na samomor. Neke jeseni se je oglasila pri meni. Svetoval sem ji čaje za živce (glog, jetičnik, kamilico, koprivo, meliso, meto). Dnevno naj spije do liter te čajne mešanice in nič drugega. Ko me je vprašala, koliko mi je dolžna, sem ji odgovoril, naj mi vošči za novo leto in mi sporoči, kako se bo takrat počutila. Za novo leto sem dobil eno najlepših pisem v svojem življenju. Med drugim je napisala tole: ’Že ko sem odhajala z novim upanjem, je sonce lepše sijalo. Potem sem čaje kuhala in pila, pila. In mi je pomagalo. Zdaj sem kos življenju, nobena stvar me ne vrže več iz tira. S težavami se pogumno spoprijemam.’« V večdesetletnem obdobju bivanja patra Simona Ašiča v Stični je več tisoč ljudi prišlo do njega v času bolezni. Mnogim je uspešno pomagal. Tudi gospod Jože Kukman, magister farmacije, ki je nasledil patra Simona Ašiča po letu 1992, je tisočerim s svojim obsežnim znanjem o zdravilnih rastlinah uspešno lajšal težave.

Pater je za seboj zapustil štiri knjige, ki bodo pomagale tako nam kot prihodnjim rodovom. A vendar gre znanje naprej in sami ste nekoč povedali, da vsega, kar je priporočal pater, danes ne priporočate več. Kaj je priporočal, pa danes vemo, da več ne drži?

Velika večina zdravilnih rastlin, omenjenih v teh štirih knjigah, ima dokazano uporabo v ljudski medicini, številne pa tudi s kliničnimi študijami (npr. korenina baldrijana za lajšanje zaskrbljenosti in nespečnosti). Bolj malo je teh zdravilnih rastlin, ki jih ne uporabljamo več, v primerjavi s tistimi, ki so danes še vedno v uporabi. Raje bi tu še dodala, da se danes odkrivajo novi ugodni učinki rastlin.

Npr. opravljena je bila klinična raziskava pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, ki so štiri mesece prejemali izvleček melise. Miselne sposobnosti so se pri teh bolnikih bistveno izboljšale v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo. Zdravilna rastlina, ki je pa npr. ne priporočamo več (ne sodi sicer na seznam nedovoljenih zdravilnih rastlin za uporabo), pa je navaden lapuh (Tussilago farfara). Njegovih listov in cvetov ne priporočamo več za pripravo čaja pri suhem kašlju. Ne zato, ker ne bi bil učinkovit, saj je, ker vsebuje sluzi, ki v tankem sloju prekrijejo sluznico zgornjih dihalnih poti in jo s tem zaščitijo pred draženjem in ublažijo kašelj, ampak zato, ker vsebuje t. i. pirolizidinske alkaloide, ki so lahko, če so v visokih koncentracijah v krvi, toksični za jetra. To je danes znano, a takrat, ko je živel pater Simon Ašič, ni bilo.

Torej, da se izognemo takšnemu tveganju, lapuha danes ne uporabljamo več v čajnih mešanicah, zagotovo pa ne v našem podjetju, kjer sicer pripravljamo čajne mešanice po recepturah patra Simona Ašiča. Za lajšanje suhega kašlja imamo namreč danes na voljo veliko drugih učinkovitih zdravilnih rastlin, ki tudi vsebujejo sluzi in jih je pater Simon Ašič, poleg lapuha, prav tako priporočal. Primernejše zdravilne rastline za lajšanje suhega kašlja so: list ozkolistnega trpotca, steljka islandskega lišaja, list slezenovca in korenina sleza.

Pater Simon Ašič je svoje znanje preverjal in se posvetoval tudi na Fakulteti za farmacijo pri takratnem profesorju dr. Pavletu Bohincu, magistru farmacije (1911–1993), ki mu je spoznanja dostikrat potrdil, verjetno pa tudi kdaj ovrgel. Pater Simon Ašič bi danes, tako mislim, glede na to, kar sem prebrala in slišala o njem, zagotovo uporabljal ameriški slamnik, s katerim so opravljene mnoge klinične študije, ki potrjujejo njegovo uporabo za preprečevanje in zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, predvsem pri prehladu.

Nasprotno bolniku s trakuljo, danes, ko imamo za to na voljo učinkovita zdravila, pater Simon Ašič ne bi več svetoval tega, da naj bolnik 1 kg sladkorja kuha v 1 l vode. Po dvodnevnem postu naj potem ta sirup izpije in zatem še odvajalni čaj. Trakulja, ki ji je sladkor najljubša hrana, bi se sladke vode preveč napila in poginila.

pater Simon Ašič

V kolikšni meri se ljudje danes še vedno zatekajo k njegovim receptom in zakaj? Kakšne so njihove izkušnje? Jih delijo z vami?

Z zdravilnimi rastlinami lahko danes učinkovito lajšamo mnogovrstne težave s prebavili, sečili in dihali. To kažejo izkušnje ljudske medicine, v novejšem času pa tudi vse pogostejše klinične študije, ki so zasnovane v te namene. Torej, to je veljalo v času življenja patra Simona Ašiča in veliko tega velja še danes, kar je razlog, da se ljudje obračajo k nam za pomoč. Tisti, ki pridejo k nam ali nam pišejo oziroma nas pokličejo, so najverjetneje že uspešno olajšali kakšno zdravstveno tegobo s pomočjo pripravkov patra Simona Ašiča (čajne mešanice, tinkture, pripravki iz gline, mazila, sirup …) ali pa si sprva le želijo pomagati z zdravilnimi rastlinami. Dostikrat je ugodno rešena težava povod za vnovičen obisk pri nas.

Pri obisku najprej seveda preverimo, ali je oseba že obiskala zdravnika, oziroma jo napotimo do njega, če menimo, da mi nismo pravi naslov. Nasprotno, kot sem že omenila, pa lahko uspešno svetujemo uporabo čajnih mešanic za lajšanje različnih zdravstvenih težav. Npr. pri pomanjkljivem izločanju želodčnih sokov, zmanjšani količini žolča ali zmanjšanem izločanju soka trebušne slinavke uporabljamo čajne mešanice, ki vsebujejo rumeni svišč, pelin, regrat, artičoko, pelin, tavžentrožo, rman in benediktinko … Za pomoč pri izkašljevanju svetujemo cvetove velecvetnega lučnika, korenino jegliča, rastlino materine dušice …

Pater Simon Ašič je rad predpisoval recepture za čajne mešanice iz več različnih zdravilnih rastlin za lajšanje ene vrste tegobe. Pri blažjem zaprtju, ko ne potrebujemo močnih odvajalnih sredstev, priporočamo npr. pitje čaja iz korenin angelike, cvetov slezenovca in kamilice, plodov črnega bezga in komarčka ter rastline timijana. Lučnikov sirup, ki ga jemljemo po eno veliko žlico po jedi pri odraslih pri produktivnem kašlju, je dobil največ pohval o učinkovitosti.

Poleg zdravilnih rastlin se je pater zavedal, kako pomembna sta notranji mir in topla beseda ljudi. Kako pomembna je v današnjih časih ta modrost in katere nasvete je pater še dajal?

Zdravilne rastline, čajne mešanice iz njih, je pater Simon Ašič svetoval pri raznovrstnih bolezenskih tegobah. Kot duhovnik je našel tudi tolažilno besedo za obupanega človeka. Neki mladenki, ki je imela zaradi hudega razočaranja samomorilne misli, je v pismu napisal naslednje: »… Obupati pa ne smeš. Bog te je poslal na svet zato, da zanj narediš nekaj lepega iz svojega življenja. Veš, svetoval bi Ti, da prideš morda v Stično na kakšno mladinsko srečanje. V ta namen Ti pošiljam spored za razna srečanja; med drugim so tudi mladinska srečanja. Upam, da boš med dekleti našla kakšno sorodno dušo, da si bosta lahko v medsebojno oporo. Pa tudi z menoj bi se kaj pogovorila, ako bi to želela. Na samomor pa niti misliti ne smeš; s tem se nikar ne igračkaj! Tudi to razpoloženje spada v Tvoja leta pubertete, dozorevanja, ko se otroški svet podira, pa človek stoji navidez pred nekakimi razvalinami. Nič zato, to mora biti! Še malo potrpi in kmalu boš življenje gledala bolj veselo! Le piši mi še. Pa nasvidenje v Stični. Okolica je tu zelo lepa, pa tudi okolje Ti bo prav gotovo ustrezalo. Lepo Te pozdravljam.«

Na vaše vprašanje tudi ne morem odgovoriti tako, da bi šla mimo tega, da je bil pater Simon Ašič duhovnik, cistercijan. Cistercijani imajo svoje vodilo: »Moli in delaj!«

Dejal je še, citiram njegove besede: »Ne jezite se, če vam kaj pade na tla, se polije ali razbije. Tedaj raje recite: ’Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje telo!’« Kako pa odpuščamo, je napisal: »Tistega, ki vas užali, vam naredi krivico, blagoslavljajte, molite zanj! Tako mu boste pomagali, da se bo poboljšal.« Napisal je tudi: »Zahvaljujte se Bogu za vse trpljenje, za vsako bolečino.«

Pater je na človeka že takrat gledal celostno, kar kažejo tudi njegovi nasveti o prehrani. Kaj je zanj pomenil celosten pogled, kaj vse je zajemal?

Celosten pogled – danes moderen izraz za zdravje … Pater Simon Ašič je, ker je bil duhovnik, trdil, da gre pri človeku za telesno, dušno in duševno zdravje. Za telesno zdravje lahko sami veliko poskrbimo z ustrezno prehrano, gibanjem, torej ustreznim telesnim načinom življenja. Za zajtrk je redno jedel kislo zelje z medom. Za dušno zdravje, torej da imamo mirno vest oziroma da ne trpimo zaradi svojih grehov, pa poskrbimo z izpolnjevanjem desetih božjih zapovedi (veruj v enega Boga, ne skruni božjega imena, posvečuj Gospodov dan, spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji, ne ubijaj, ne nečistuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne želi svojega bližnjega žene, ne želi svojega bližnjega blaga) ter za duševno zdravje s primernim socialnim oziroma čustvenim življenjem (zdrav človek na primeren način izraža oziroma obvladuje vsa svoja čustva).

Cenil je tudi jabolčni kis, med, zelje, sadje. So znani še kakšni njegovi nasveti in recepti s področja prehrane?

Pater Simon Ašič svojih zadnjih dvajset let življenja ni več večerjal, ta podatek nam pove veliko. Kakor je bil skromen in ponižen v svoji notranjosti, tako je bil tudi pri prehranjevanju preprost. V svojem pismu, ko je odgovarjal učiteljici in njenemu razredu, je zapisal: »Jaz redno pri hrani uporabljam jabolčni kis, samo pri mleku in kavi ne. Pri mesu obvezno, juha dobi dober okus pri treh čajnih žličkah kisa.« Pater Simon Ašič je imel še svoj sodček jabolčnega kisa. Če je kakšen bolnik potreboval kaj tega kisa in ga sam ni imel za lajšanje zdravstvenih težav, mu ga je pater Simon Ašič z veseljem natočil v steklenico za domov.

Preberite tudi: Gremo na travnik in naberimo zdravilne rastline

Vaje za hrbtenico – odpravite bolečine v hrbtu in križu

Katarina Robnik
-
0
Vaje za hrbtenico – odpravite bolečine v hrbtu in križu

Vaje za hrbtenico so prva rešitev za bolečine v hrbtu in križu. Današnji način življenja, ki nam prinaša veliko stresa in sedenja povzroča, da so naše mišice vse šibkejše. Še posebej, če se ne gibamo dovolj. Naše mišice so vse boj ohlapne, tudi hrbtne, zato ni presenetljivo dejstvo, da ima vse več ljudi težave s hrbtom.

Vaje za hrbtenico

Bolečine v hrbtu in vaje za hrbtenico

Če že imate težave s hrbtom, se posvetujte z zdravniki ali strokovnjaki, ki bodo ugotovili, kakšne težave imate, in kako jih odpravite. Če pa želite hrbet okrepiti, še preden bo prepozno, pa lahko izvajate vaje za za hrbtenico in krepitev hrbtnih mišic. Ker se hrbtne in trebušne mišice med seboj povezane in odgovorne za stabilen trup, boste z vajami za hrbtne mišice okrepili tudi trebušne mišice.

Kdaj k zdravniku?

Nelagodje v hrbtu in občasne bolečine čutijo mnogi. Kako pa ločimo, kdaj je potreben obisk zdravnika in kdaj ne?

“Takojšni obisk specialista je potreben ob hujši poškodbi (travmi) hrbtenice ali ob izgubi občutka v udih in občutne motorične oslabelosti in izguba nadzora nad mehurjem ali črevesjem. Če omenjeni simptomi niso prisotni, je obisk specialista priporočljiv ob daljšem vztrajanju bolečine, ki traja več kot 4 tedne.”, pojasnjuje Andrej Lahajner, dr. med., spec. ortopedske kirurgije iz Artros reha, fizioterapija in rehabilitacija.

Otroped

Vaje za hrbtenico – Kaj lahko za svoj hrbet naredite dnevno?

Največ za svoje zdravje lahko naredite, če v svoje življenje in v svoj vsakdan vključite redno telesno aktivnost ter vaje za hrbtenico. Redni sprehodi, tek, kolesarjenje, karkoli vam prija, le da se migate. Vadbo kombinirajte tudi z vajami za moč. Če veliko sedite, se morate še toliko bolj gibati, kadar le lahko. Uporabljajte stopnice namesto dvigal, krajše razdalje opravite peš, daljše pa s kolesom. S tem, kaj je poleg vaj za krepitev hrbtnih mišic – še pomembno za zdrav in neboleč hrbet, se strinja tudi Andrej Lahajner, dr. med., spec. ortopedske kirurgije:

“Pomemben je zdrav življenjski slog. Med najbolj pomembnimi navadami sta redna telesna (športna) aktivnost in dobra spalna higiena. Minimalna priporočila za tedensko telesno aktivnost znašajo 150 – 300 minut tedensko ter, da izvajamo aktivnosti, v katerih uživamo. Tudi utrujenost lahko prispeva k razpoloženju in posledično višjemu občutku bolečine, zato je pomembna dobra spalna higiena,  priporočljiva količina spanja je med 7 in 9 ur na dan.”

Lahke vaje za hrbtenico lahko izvajate tudi v pisarni

Bolečine v hrbtu in križu

Če v službi veliko sedite, se najprej potrudite, da sedite vzravnano. Noge naj bodo v pravem kotu, dvignite prsni koš, in ramena potisnite nazaj in stran od ušes. Kadar le lahko, se sprehodite, pretegnite.

Vaja za hrbtenico 1

Sedite vzravnano, premikajte glavo naprej, nazaj, navzgor, navzdol. Z glavo delajte krožne gibe najprej v eno smer, nato v drugo.

Vaja za hrbtenico 2

Sedite vzravnano, glavo nagnite naprej in jo z eno roko rahlo potisnite vstran, drugo dlan pa potisnite proti tlom, s tem tudi ramo stran od ušes. Zadržite.

Raztezanje hrbta

Pomembno je tudi, da hrbet redno raztezamo. Če vam ni do razteznih vaj, poskusite vsaj z osnovnim raztezanjem. Ena izmed enostavnih vaj je, da dvignite roki visoko v zrak in jih premikajte, kot bi želeli obrati jabolka. Druga vaja za hrbtenico je, da roki sklenete za seboj, sklenete dlani in jih dvignete kvišku.

Ostale vaje za hrbtenico

Most

Uležite se na hrbet. Stopali položite na tla, roki ob telesu. Dvignjite in spuščajte zadnjico.

Letenje

Uležite se na trebuh, obraz je obrnjen navzdol. Roki sta iztegnjeni ob telesu. Nogi sta prav tako iztegnjeni. Sedaj dvignite nogi, trup in roki. Roki sta obrnjeni nazaj, v zraku, iztegnjeni, kot bi leteli kot smučarski skakalec.

Plavanje

Uležite se na hrbet, iztegnite nogi. Iztegnite tudi roki predse naprej. Sedaj iztegnite nogi in roki in z njimi izmenično mahajte v smeri gor-dol. Tudi pravo plavanje v vodi je izvrstna vaja za hrbtenico.

Mačka – kamela

Postavite se na vse štiri. Najprej naredite mačji položaj: glavo obrnite gor/ nazaj, hrbet spustite dol, zadnjico ven, da boste v položaju mačke. Nato pa hrbet ukrivite v obratni smeri: medenico navznoter, glavo dol, s hrbtom pa naredite grbo.

Tibetanski most

Stabilno se usedite na tla. Oprite se na roki, ki naj bosta ob telesu, z dlanmi, obrnjenim navznoter. Dvignite boke, da ustvarite položaj klopi. Glavo dajte nazaj.

Vaje za hrbtenico - dvigovanje medenice

Na vseh štirih

Postavite se na vse štiri in izmenično dvigujte in iztegnite nasprotni si nogi in roki.

Vaja z utežmi na drogu

Hrbtne mišice lahko dobro okrepite tudi z utežmi.

Mrtvi dvig

Mrtvi dvig je vaja, ki jo izvedemo z drogom, na katerem so uteži. Vajo izvajamo tako, da telo ‘prepognemo’ v bokih in se nagnemo naprej. Pomemben je stabilen trup (napnemo trebušne mišice) in predvsem trdno raven hrbet. Stopala so trdni na podlagi, drok primemo malce bolj široko. Ob dvigu droga proti sebi naredimo izdih. Ob spustu droga navzdol pazimo, da je gib kontroliran in počasen. Najbolj obremenjene so sicer mišice spodnjega dela telesa, vendar garajo tudi mišice spodnjega dela hrbta in zgornjega dela telesa, ki skrbijo za stabilnost telesa.

Kdaj pa vaje za hrbtenico, ki jih ne smemo izvajati?

»Predvsem ob hudi akutni bolečini, ki se povečuje ob izvajanju vaj za hrbtenico. Pred izvajanjem vaj je priporočljiv obisk fizioterapevta, da oceni in prilagodi vaje, ki so primerne glede na trenutno stanje posameznika. », pravi Andrej Lahajner, dr. med., spec. ortopedske kirurgije.

Napotki

  • Vaj ne izvajajte, kadar čutite bolečine;
  • vaje izvajajte v primerni športni opremi in na blazini;
  • vaje izvajajte počasi;
  • vaje izvajajte redno;
  • pomembna je pravilna izvedba vaj;
  • ne pozabite dihati;
  • vaje izvajajte nadzorovano.

Pripomočki

Vaje za hrbtenico vedno delajte na mehki podlagi. Pomagate si lahko tudi s telovadno žogo, na kateri lahko hrbet dobro raztegnete. V pomoč vam je lahko tudi masažni valj. Vadite lahko tudi z elastikami in s kettlebell utežmi.

Preberite tudi: Bolečine v križu: Kako jih lahko odpravimo in si pomagamo?

Ženske za delo potrebujejo toplejši prostor

Kristina Žnidar
-
0
Ženske za delo potrebujejo toplejši prostor

Berlinski raziskovalni center je pred kratkim objavil raziskavo, ki pravi, da se ženske pri opravljanju različnih nalog in opravil – npr. matematičnih ali jezikovnih – boljše počutijo v toplejših prostorih.

Ženske in delovno okolje

Raziskava, kjer je sodelovalo 543 študentov in študentk, tako med drugim pravi, da so ženske v toplejših prostorih produktivnejše od tistih, ki naloge opravljajo v zelo klimatiziranih pisarnah. Tako drži tisto, kar ženske že leta prepričujemo – hladnejši prostori nikakor niso produktivni. Znanstveniki so namreč potrdili, da so zdajšnje temperature bolj po godu moških kot pa žensk, saj moških bolje funkcionirajo v hladnejših prostorih kot ženske.

Ker so bile razlike pri nalogah ženske zelo očitne, bi bilo po navedbah nemških in ameriških raziskovalcev treba temperaturo v delovnih prostorih zvišati – za koliko, si znanstveniki še niso enotni, saj so za to potrebne še dodatne raziskave.

Med raziskavo, ki je potekala v Berlinu, so kandidati najprej reševali logične uganke, potem je sledilo seštevanje dvomestnih števil brez kalkulatorja, nato pa so sledile še slovnične naloge, kot je npr. sestavljanje čim več nemških besed iz desetih črk. Ko je bila soba, v kateri so kandidatke naloge opravljale, toplejša, so imele več pravilnih odgovorov. Ko so v prostoru zvišali eno stopinjo, se je to poznalo pri 2-odsotnem povečanju pravilnih odgovorov na področju matematike. Moški so se kakopak boljše odrezali pri nižjih temperaturah. Pri reševanju logičnih ugank pa temperatura nanje ni igrala vloge. Naloge so opravljali v sobah, kjer se je temperatura gibala med 16,19 stopinj Celzija do 32,57 stopinj Celzija.

Podjetja veliko vlagajo v to, da se njihovi delavci v pisarnah in na delovnih mestih počutijo ugodno, a zaradi nove raziskave bo težko zadovoljiti obe strani. Ne gre torej le za udobje enega ali drugega, ampak produktivnost delavca.

Kako izbrati kolo: Na kaj moramo biti pozorni ob nakupu kolesa

Katarina Robnik
-
0
Kako izbrati kolo: Na kaj moramo biti pozorni ob nakupu kolesa

Kako izbrati primerno kolo zase ali za družinske člane? Kolesarjenje je vedno bolj priljubljen šport, ki se razvija v različne smeri, zato je na voljo tudi več vrst koles. Prav na to je potrebno biti pozoren ob nakupu novega kolesa. Če ste izkušen kolesar, potem vam je verjetno že dokaj jasno, kakšno kolo želite in potrebujete. Če pa kupujete novo kolo, potem pa se je o kolesih dobro najprej pozanimati.

Kakšno kolo kupiti

Nakup kolesa naj bo premišljen

Kolesa se razlikujejo glede na tip kolesarjenja, načina uporabe kolesa in na podlago, po kateri najraje vozimo. Različni kolesarji bodo izbrali različne tipe kolesa. Turistični rekreativni kolesar bo vsekakor izbral drugačno kolo, kot nekdo, ki je zagrizen rekreativec ali kot nekdo, ki uživa po adrenalinskih spustih po gozdnih stezicah, da profesionalnih kolesarjev niti ne omenjamo. Pri nakupu kolesa moramo upoštevati kar nekaj dejavnikov. Kolo namreč običajno kupujemo za dlje časa, zato je nujno, da nam je udobno in primerno za naše želje in potrebe. Nakup kolesa mora biti skrben in preudaren.

Vrste koles

  • gorska kolesa;
  • treking kolesa;
  • cestna kolesa;
  • BMX kolesa;
  • trial kolesa;
  • mestna kolesa.

Gorska kolesa

Gorska kolesa so primerna za kolesarje, ki se vozijo po makadamskih, planinskih, gozdnih, zahtevnejših poteh. Imajo 26-palčna kolesa, razlikujejo pa se glede na vzmetenja; lahko imajo prednje vzmetenje ali polnovzmetenje. So robustna kolesa, namenjena vsem, ki so radi v naravi, saj dobro uspešno kljubujejo obremenitvam, ki jih prinese vožnja po gorskih in gozdnih poteh.Imajo široke gume z grobim profilom. Obstajajo še trail oz. crosscountry kolesa, enduro kolesa, ki so primerna za gozdne poti in kolesa za spust (downhill).

Treking kolesa

Treking kolesa se od gorskih koles razlikujejo po tem, da imajo višje težišče, so hitrejša, imajo 28-palčna kolesa in so udobnejša. Treking kolesa so primerni za tiste, ki kombinirajo vožnjo po asfaltu in makadamu. Treking kolesa imajo višje postavljeno krmilo in mehkejše ter udobnejše sedeže kot cestna kolesa. Prav zaradi svoje udobnosti je to priljubljen tip kolesa. Treking kolesa so pravzaprav mešanica cestnih in gorskih koles. Imajo srednje debele gume s profilom, ki je super za asfalt, dobro pa se obnašajo tudi na makadamu.

Kako izbrati kolo

Specialke – cestna kolesa

Specialke so najhitrejša in najlažja kolesa. Imajo 28-palčna kolesa z ozkimi pnevmatikami. Ker so izjemno hitra kolesa, se morajo znebiti zračnega upora, zato morajo imeti aerodinamično pozicijo, le-ta pa terja specifično obliko krmila, ki prevzame velik del teže. Ta kolesa izberejo kolesarji, ki jim je pomembno število prekolesarjenih kilometrov in hitrost, zato za svojo podlago izberejo ceste.

Mestna kolesa

Mestna kolesa so namenjena kolesarjenju po opravkih po mestu, pri čemer ne potrebujete nizkega krmila ali robustnih gum. Potrebujete pa dodatke, ki vas bodo ščitili tako, da boste po mestu vseeno ‘švigali’ čisti in urejeni in tako, da boste lahko kam pospravili stvari, ki jih nosite s seboj: z blatniki, košaro, zvoncem, lučmi, prtljažnikom.

Električna kolesa

Električna kolesa so kolesa s pomožnim pogonom, s katerim je poganjanje enostavnejše. Primerno je za tiste, ki si želijo kolesariti, vendar si morajo zaradi slabše zmogljivosti to  malce olajšati. To so recimo starejše osebe. Električno kolo je primerno tudi za vse, ki kolo uporabljajo kot prevozno sredstvo, pri čemer se ne želijo preveč spotiti (na primer za pot v službo).

Kolesa se razlikujejo tudi glede na spol, kar pomeni, da so z geometrijo malce prilagojena fiziologiji ženskega telesa. Najbolj očitna razlika je spuščena zgornja cev, kar je zaznati predvsem pri mestnih kolesih. To je zato, da ženske lahko kolesarijo tudi v krilu. Tudi ostale vrste koles imajo spuščeno geometrijo.

Nakup kolesa

Oprema in dodatki na kolesu

Ne pozabite na nakup čelade. Čelada mora biti kakovostna, dobro mora sesti na glavo in biti mora prave velikosti. Preverite tudi, katere ostale dodatke na kolesu potrebujete. Potrebujete luči, da si boste lahko osvetljevali pot po temi in da boste vidni tudi ponoči. Vedno preverite, če vam delajo luči in če so pnevmatike dovolj napolnjene. Tehnološki napredek je opaziti tudi pri kolesih, kolesa imajo digitalne dodatke, različne tipe menjalnikov, tipe zavor in še marsikaj.

Prava velikost kolesa

Pri nakupu kolesa vam bodo najbolj pomagali strokovnjaki in prodajalci, ki se na kolesa spoznajo. Načeloma obstaja pet različnih velikosti koles. Na vseh kolesih pa potem lahko prilagajamo tudi sedež in krmilo.

Najpogostejše napake pri nakupu kolesa

Trgovina s kolesi

Nekakovostno kolo

Če nameravate s kolesom preživeti dolgo časa in varno prevoziti dolge razdalje, potem izberite kakovostno kolo in opremo. Ne pravimo, da morate kupiti kolesa v najvišjem cenovnem razredu, pazite le na to, da vas ne privlači cena, ki je nizka na račun kakovosti. Poceni kolesa so težja, imajo slabo geometrijo in menjalnike ter ostale dele.

Napačen tip kolesa

Nakup napačne vrste kolesa je slab nakup. Naj vas pri nakupu ne vodijo cena, videz in blagovna znamka, temveč naj vas v prvi vrsti vodi to, kakšno kolo potrebujete in kje najraje kolesarite.

Napačna velikost kolesa

Velikost kolesa vam bo najbolje pomagal določiti usposobljen prodajalec, pri čemer se verjetno malce bolj lahko oprete na mnenja zaposlenih specializiranih kolesarskih trgovin.

Nakup otroškega kolesa

Nakup otroškega kolesa

Naj vas pri nakupu otroškega kolesa ne zavedeta cena in pisane barve. Pri nakupu kolesa imejte v mislih to, da za svojega otroka želite tudi varnost.

Otrok naj nakupu kolesa prisostvuje, tako boste najbolje določili velikost kolesa glede na višino, motorične sposobnosti in starost otroka. Pazite, da otrok s prsti vedno doseže zavorne ročice in tudi izteg noge mora biti pravi. Otroku nujno kupite čelado, svetlobna telesa, luči, dodatno tačko.

Računajte tudi na to, da bo otrok kolo hitro prerastel, zato ne kupite premajhnega, sicer pa lahko prestavljate tudi višino krmila in sedeža.

Preberite tudi: Kolesarjenje nas vabi k raziskovanju Slovenije

Srčni utrip nam lahko pove marsikaj

Katarina Robnik
-
0
Srčni utrip nam lahko pove marsikaj

Srčni utrip oz. pulz pomeni število udarcev srca na minuto. Vsak utrip potisne kri iz levega srčnega prekata, da oskrbi telo s kisikom. Frekvenca srčnega utripa nam lahko pove veliko, saj je to pomemben pokazatelj našega zdravja.

Srčni utrip

Srčni utrip – kaj pomeni

Naše srce se med delovanjem razteza in krči. Ko se raztegne, se napolni s krvjo, ko se skrči, pa se kri potisne po žilah. Ob tem se kri iz srčne leve polovice premakne skozi aorto v glavne arterije. Ob krčenju srca je pretok krvi velik – tako velik, da se v arterijskih žilah lahko zazna pulzni val. Le-tega lahko otipamo recimo na vratu in na zapestju in tudi vidimo s prostimi očmi. Normalen srčni utrip je odvisen od posameznika do posameznika. Odvisen je namreč od starosti, obsega telesa, gibanja telesne aktivnosti, zdravil. Splošen podatek je, da je normalen srčni utrip odrasle osebe med 60 in 100 udarci srca na minuto, pri otrocih od 6. do 15.leta med 70 in 100 udarci na minuto. Športniki imajo lahko v mirovanju srčni utrip tudi okoli 40.

Srčni utrip se poviša z gibanjem, dehidracijo in s stresom. Frekvenca srčnega utripa nam prav tako naraste, kadar nas oblijejo čustva, kot so strah, trema, jeza ali živčnost. Ob hitrem srčnem utripu se razširijo žile, naraste pa tudi telesna temperatura.

Merjenje srčnega utripa in tlaka

Nižji srčni utrip

Na splošno nižja frekvenca bitja srca v mirovanju pomeni bolj učinkovito delovanje srca in boljšo kardiovaskularno kondicijo. Dobro pripravljen športnik ima lahko normalno srčno frekvenco v mirovanju 40 utripov na minuto.

Na frekvenco srčnega utripa sicer vplivajo različni dejavniki:

  • starost;
  • količina športnega udejstvovanja;
  • kajenje;
  • kardiovaskularne bolezni;
  • visok holesterol;
  • sladkorna bolezen;
  • temperatura zraka;
  • položaj telesa;
  • čustva;
  • velikost telesa;
  • zdravila.

Visok srčni utrip

Čeprav obstaja širok razpon normalnih vrednosti, lahko nenavadno visok ali nizek srčni utrip kaže na zdravstveno težavo. Posvetujte se s svojim zdravnikom, če je vaš srčni utrip v mirovanju nad 100 utripov na minuto (tahikardija) ali če niste usposobljeni športnik in je vaša srčna frekvenca v mirovanju pod 60 utripov na minuto (bradikardija) – še posebej, če imate druge znake ali simptome, kot so omedlevica, omotica ali zasoplost.

Pomembno je, da srce umirjamo postopoma, z globokim dihanjem in hojo. Če bi želeli srce prehitro umiriti, bi lahko občutili slabost ali padli v nezavest.

Merjenje srčnega utripa

Srčni utrip se lahko oceni s tipanjem srčnega utripa na zapestju; pol minute štejemo udarce in jih pomnožimo z dva, da dobimo rezultat na minuto. Pogosto merjenje srčnega utripa je tudi s športnimi urami med rekreacijo. Lahko se ga izmeru tudi z elektronskim merilnikom krvnega tlaka ali s stetoskopom – medicinskim pripomočkom za poslušanje telesnih zvokov, recimo pljuč in srca. Srčni utrip lahko zaznamo sami, druge njegove lastnosti, kot so njegova kakovost, frekvenca, ritem in polnjenost, pa lahko izveste le pri zdravstvenih strokovnjakih. To jim pove tudi EKG (elektrokardiogram), ki je pravzaprav grafični prikaz poteka srčne aktivnosti.

Merjenje srčnega utripa

Kaj nam povejo informacije srčnega utripa

Srčni utrip nam lahko veliko pove o tem, kako zmogljivo je srce in kakšen je pretok krvi v arterijah. Če ste si izmerili srčni utrip in je frekvenca le-tega previsoka ali prenizka, to lahko pove marsikaj o vašem zdravstvenem stanju.

Stres

Stres lahko povzroči, da se frekvenca vašega srčnega utripa in krvni pritisk zvišata (srčni utrip in krvni pritisk sta dve različni stvari in ni nujno, da se zvišata ali zmanjšata oba hkrati in enako).

Sladkorna bolezen

Ni povsem jasno, ali visoka frekvenca srčnega utripa povzroči sladkorno bolezen ali obratno, a nedavne raziskave so pokazale, da je to dvoje medsebojno povezano.

Imate težavo s srcem

Srce ima svoj električni (prevodniški) sistem – omrežje signalov, ki mu pomaga pravilno utripati – in počasen srčni utrip lahko kaže na nepravilnosti. Če imate nizko frekvenco srčnega utripa in se pogosto počutite omotično, se posvetujte z zdravnikom

Premalo se gibate

Srce je mišica in mišico je potrebno trenirati. Neaktivnost in debelost pogosto prispevata k povišanemu srčnemu ritmu v mirovanju.

Ste dehidrirani ali preveč hidrirani

Minerali v vašem telesu z električnim nabojem se imenujejo elektroliti. Če pijete preveč vode ali če je ne pijete dovolj, se nivo elektrolitov lahko poruši. Če je raven kalija, kalcija ali magnezija zelo nizka, lahko to povzroči aritmijo, ki se lahko kažejo kot višji srčni utrip.

Težave s ščitnico

Vaša ščitnica  proizvaja hormone, ki pomagajo telesu pravilno delovati. Če ne dela dovolj, to pomeni, da imate hipotiroidizem, ki lahko povzroči nizko srčno frekvenco. Če pa deluje preveč in izčrpava dodatne hormone, imate hipertiroidizem, ki lahko dvigne vaš srčni utrip. Vaš zdravnik vam lahko preveri delovanje ščitnice s krvno preiskavo.

Srčni utrip in šport

Srčni utrip je podatek, ki veliko pomaga številnim športnikom. Zmogljivo, zdravo in dobro delujoče srce je ključno za dobre rezultate in predvsem za varen trening. Tega se vse bolj zavedajo tudi rekreativni športniki.

Motnje srčnega utripa simptomi

Motnje srčnega utripa

Normalen srčni utrip je približno 60 do 100 udarcev na minuto. O nenormalnem srčnem utripu govorimo, kadar je le-ta neenakomeren; pospešen ali upočasnjen. Motnji srčnega ritma pravimo tudi aritmija. Motnje so lahko blage ali kratkotrajne; bolezenske motnje pa so takrat, ko se pojavljajo dlje časa, pogosteje in izrazito. Motnje nastanejo zaradi različnih bolezni, prirojenih srčnih napak, popuščanja srca, vnetja srčne mišice, koronarne srčne bolezni in druge bolezni, motnje pa se lahko pojavijo tudi ob drugih boleznih, kot so težave s ščitnico, okužbe, neravnovesje hormonov in mineralov. Na motnje vplivajo tudi alkohol, kajenje, nezdrava prehrana, stres in premalo gibanja. Pod izraz aritmija lahko opredelimo prehiter srčni utrip – nad 100 udarcev na minuto, ki se mu strokovno reče tahikardija, in prepočasen srčni utrip – pod 60 udarcev na minuto, ki se strokovno imenuje brahikardija.

Simptomi motenj srčnega ritma:

  • Utrujenost,
  • vrtoglavica,
  • šibkost,
  • slabost,
  • zadihanost,
  • oblivanje,
  • strah.
  • Čuti se lahko zbadanje pri srcu ali občutek razbijanja v prsnem košu.

Preberite tudi: Preproste vaje za bolj zdravo srce, ki jih lahko delate kar doma

KROM: Novi znanstveno dokazani prijatelj-pomočnik za vitko linijo

Bodi Eko
-
0
KROM: Novi znanstveno dokazani prijatelj-pomočnik za vitko linijo

Ste se tudi vi kdaj zalotili, da ste bili kmalu po obroku znova lačni?

Od kod ta podzavestna in nepotrebna lakota dvajset minut, pol ure po obroku? Vprašanje je res na mestu, saj si s kosilom na primer napolnimo prebavila, vsa prebava in presnova se lepo v polno začneta in sploh ni nobenega smisla, da se nam takrat oglaša lakota!

hujsanje krom 2

Vse, kar damo vase v tako kratkem času po obroku, ima bistveno manjše možnosti, da telo porabi. Ker je naš prebavni stroj že polno zaposlen, telo nima nikakršne druge izbire, kot da dodatno prispelo hrano vskladišči – in prav od tod izvira dodatno podkožno maščevje, ki nas potem spravlja v slabo voljo.  Izkazalo se je, da tej nepotrebni lakoti velikokrat botruje pomanjkanje kroma.

In ko se lotimo hujšanja?

Hujšanje je ponavadi povezano z razdražljivim razpoloženjem in nestrpnostjo, saj se z naporom prepričujete, da bi jedli manj. Takšna shujševalna kura je muka in resnici na ljubo ni dovolj ustrezna rešitev. Saj veste, ko se enkrat otresete odvečnih kilogramov in ste ponosni na svoj dosežek, je prva stvar, ki si jo privoščite, dobra porcija sladoleda ali pa pošten kos torte in prejšnje stanje se vrne nazaj! Spet se je izkazalo, da tudi tem težavam velikokrat botruje prav pomanjkanje kroma.

hujsanje krom1

Kaj pravi medicinska znanost

Danes o opisanih dogajanjih v telesu vemo nekaj več. Gre za vlogo kroma pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob. Krom je nujni oligo element, ki ga dobimo samo s hrano. Največ ga je v mesnih izdelkih, kruhu, školjkah, pivskem kvasu in drugod, vendar je problem v kulinariki. Karkoli s hrano počnemo, ali kuhamo, pečemo, cvremo, tudi ko jo zamrzujemo – krom se pri tem izgublja. Na manjši vnos kroma vplivajo tudi leta, saj v drugi polovici srednjih let in v tretjem življenjskem obdobju pojenjuje tudi vsrkavanje kroma iz zaužite hrane. Krom nadalje izgubljamo pri uživanju sladkarij in s potenjem. Ob vsem tem ni presenetljivo, da imajo mnogi pomanjkanje kroma v telesu.

Mnogi so bili presenečeni s kakšno lčahkoto so premagali svoje težave s čezmerno telesno težo z dodajanjem kroma kot prehranskega dopolnila. Svoje poželenje po sladkarijah in nepotrebno lakoto po jedi so mnogi odpravili, kot bi obrnili stikalo. To je zanimiva majhna zvijača, o kateri morda še niste slišali. Ko si pomagate z dodajanjem kroma, lahko odpravite svoje prehranske težave z veliko večjo verjetnostjo.

krom zaq hujsanje

Koliko kroma potrebujemo

Naše telo dnevno potrebuje do 200 mikrogramov kroma. Zaradi prej omenjenih problemov tega v hrani redkokdaj oziroma praviloma ne dosegamo. Če se nam dogaja to, kar smo opisali prej, potem je vredno pomisliti na pomanjkanje kroma. Najbolj v ospredju so seveda lahko odvečni kilogrami. Ker z leti črevesna sluznica manj živahno vsrkava, se zato veča verjetnost, da je kroma premalo.

Dodajte krom k svoji redni prehrani

Glede na omenjene podatke ni presenetljivo, da krom lahko uspešno pomaga pri hujšanju. Področje je v nekaj desetletjih dovolj raziskano. Obstaja več oblik kroma v prehranskih dopolnilih: od kromovega klorida, ki je anorganska oblika, prek kromovega pikolinata do kvasne biomase s kromov, ki je najbolj naravna in tudi najbolj učinkovita oblika. Raziskave so pred kratkim pokazale, da je ta zadnja oblika tudi do desetkrat bolj učinkovita od dosedanjih klasičnih oblik kroma. Praksa kaže, da so učinki dodajanja kvalitetnega kroma zelo hitri, pravzaprav takojšnji: dobesedno so zapisali, kot bi obrnil stikalo.  To so pred več kot desetletjem zatrjevali ter potrdili tudi naši vrhunski univerzitetni klinični eksperti ter strokovnjaki.

graf11

Raven krvnega sladkorja se tekom dneva spreminja v odvisnosti od obrokov in gibanja. Pri pomanjkanju kroma prihaja do nestabilne ravni krvnega sladkorja (rdeča črta). Z dodajanjem Bio-Kroma vzpostavljamo normalno raven krvnega sladkorja.

Naravna kopališča: Kje se Slovenci najraje kopamo v naravi?

Bodi Eko
-
0
Naravna kopališča: Kje se Slovenci najraje kopamo v naravi?

Še preden se začnejo vročinski valovi, ko bo znova treba poiskati zavetje pred žgočim soncem, ležanje v senci pa za konkretno osvežitev ne bo dovolj, poglejmo nekaj naravnih kopališč, kjer hitro in relativno poceni lahko skočite v občutno hladnejšo vodo kot v bazenih in prijetno preživite skoraj pregovorno pasje vroče poletne dni. Saj ne, da bi imel kaj proti Blejskemu ali Bohinjskemu jezeru, a Slovenci imamo vsaj še 1298 jezer. Izpustili smo tudi kopališča ob slovenski obali, najdaljšo slovensko riviero pa našli na Kolpi. V Sloveniji  je sicer uradno določenih 48 kopalnih voda na površinskih vodah, 30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč.

008

Uvod v brezskrbno ohladitev …

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) ugotavlja, da se v poletni vročini številna mesta ob slovenskih rekah, jezerih, pa tudi ribnikih in gramoznicah spremenijo v priložnostna kopališča. Tako imenovana »divja« kopališča so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, ki skrbijo za varnost in nudijo prvo pomoč, dvomljiva je tudi kakovost kopalne vode. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju med drugim ugotavljajo prisotnost dveh bakterij, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja, ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zaradi fekalno onesnažene kopalne vode so najpogostejše okužbe prebavil, akutne febrilne okužbe dihal ter okužbe ušes, sluhovoda, oči in kože.

Kočevsko jezero

Kočevsko jezero, eden manjših, a iz leta v leto bolj priljubljenih krajev, se razteza na površini 3500 kvadratnih metrov, v njem pa lahko uživa do sto sprostitve potrebnih. Urejenih je 10 parcel za avtodome in prikolice ter 9 parcel šotorišč; uporaba prostora je lahko tudi drugačna, vse parcele pa so opremljene z elektriko. V objemu zelenja, brez, javorjev, zelišč in sadnih grmovnic se skriva 5 lesenih »glamping« hišic za 4 osebe, ki so oblikovane po vzoru nekdanjih enostavnih gozdnih koč delavcev v kočevskem gozdu. Seveda so tu še urejene sanitarije, pralnica in sušilnica perila ter dobro opremljena kuhinja z notranjo in zunanjo jedilnico. Za zabavo najmlajših obiskovalcev je urejeno večje otroško igrišče iz naravnih materialov, na zelenici pa je dovolj prostora za družabne igre ali igre z žogo, tu so dobrodošli tudi hišni ljubljenčki. V neposredni bližini kampa je eno najčistejših jezer v Sloveniji, ki je nastalo na dnu rudniške kotanje, v kateri so do leta 1979 z dnevnim kopom kopali rjavi premog, danes z njim upravlja Ribiška družina Kočevje. Globoko je tudi do 40 metrov, obala je dolga približno tri kilometre, na njej pa najraje uživajo ljubitelji plavanja, deskanja, jadranja, čolnarjenja, potapljanja in ribolova. Kamp je izvrstna izhodiščna točka tudi za izlete v naravo, denimo za sprehod po naravoslovni učni poti ali odkrivanje Kočevja …

Preverili smo, katera so tista, nekoliko manj oblegana, a vseeno priljubljena naravna kopališča v Sloveniji. Več si preberite v junijski reviji Bodi eko.

Revija Bodi eko, junij 2019

Resnična zgodba: S pravilnim gibanjem odpravil bolečine hrbtenici

Bodi Eko
-
0
Resnična zgodba: S pravilnim gibanjem odpravil bolečine hrbtenici

Mladen iz Novega mesta je zaradi poškodbe v srednji šoli tudi sam izkusil omejenost gibalnih sposobnosti in nato ves čas raziskoval in preizkušal svoje meje. Z vadbo in vajami, ki jih je odkril pri dr. McGillu iz Kanade, je stabiliziral svojo hrbtenico in zdaj na delavnicah predaja svoje znanje naprej. Vaje dr. McGilla, vodilnega strokovnjaka za križ brez bolečin, so znanstveno dokazane kot najučinkovitejše iz širokega nabora merjenih vaj v enem od treh laboratorijev za biomehaniko hrbtenice na svetu.

006

Odkritje McGillovih vaj

Naslednje pomembno srečanje, ki je vplivalo na njegovo poklicno terapevtsko pot, je bilo srečanje s Petrom Papugo, dr. med. Nanj se je obrnil, ker je imel zaradi zasluzenosti telesa zdravstvene težave. »Dr. Papuga kombinira gibalne vaje in tradicionalno kitajsko medicino. Zdravi z akupunkturo, zeliščnimi poparki in svetuje primerno prehrano. Vedel sem, da zasluzenost izhaja iz neke alergije, verjetno na cvetni prah. Šel sem se testirat v zahodno zdravstvo, odkrili so alergijo na pršico, ampak ni bilo samo to. Papuga me je začel zdraviti in mi je svetoval, da če hočem biti kredibilen in dober sogovornik današnjemu sodobnemu človeku, sta misticizem in tradicionalna kitajska medicina preveč ezoterična. Svetoval mi je, naj se usmerim v študij živčevja, nevrologije, ju dobro naštudiram in začnem vsa znanja združevati.«

Mladen je pri McGillu najbolj ozavestil, zakaj kaj dela in česa ne. Odprl mu je polje povezave hrbtenice s kompenzacijo kolkov ali kolen. Zakrčeni kolki in šibke zadnjične mišice namreč sčasoma povzročijo bolečine v kolenih ali v križno-ledvenem delu hrbtenice. Svoje znanje še vedno ves čas nadgrajuje, saj želi biti holistični terapevt. Vedno je odprt za nova spoznanja, in če pride boljša in bolj učinkovita ideja, se ne oklepa stvari, ki tvorijo njegovo delo. Verjame, da gre ta evolucija ves čas naprej, da se nekaj potrdi, nekaj pa zavrže …

Če je naše delo sedeče, ne sme biti tudi počitek sedeč

Mladen meni, da po končanem delu (če je le-to sedeče) ne potrebujemo spet neke vrste pasivnega sproščanja (ponovno v sedečem položaju in s sproščenimi mišicami). »Potrebuješ nekaj, da so kosti pod pritiskom. Spet pa ne toliko, da te fizično izčrpava. Če opravljaš sedeči poklic in potem prideš na vadbo joge, ne moreš začeti delati predklonov …

Več si preberite v junijski reviji Bodi eko.

Revija Bodi eko, junij 2019
1...474475476...1.123Stran 475 od 1.123