Srčni utrip oz. pulz pomeni število udarcev srca na minuto. Vsak utrip potisne kri iz levega srčnega prekata, da oskrbi telo s kisikom. Frekvenca srčnega utripa nam lahko pove veliko, saj je to pomemben pokazatelj našega zdravja.
Srčni utrip – kaj pomeni
Naše srce se med delovanjem razteza in krči. Ko se raztegne, se napolni s krvjo, ko se skrči, pa se kri potisne po žilah. Ob tem se kri iz srčne leve polovice premakne skozi aorto v glavne arterije. Ob krčenju srca je pretok krvi velik – tako velik, da se v arterijskih žilah lahko zazna pulzni val. Le-tega lahko otipamo recimo na vratu in na zapestju in tudi vidimo s prostimi očmi. Normalen srčni utrip je odvisen od posameznika do posameznika. Odvisen je namreč od starosti, obsega telesa, gibanja telesne aktivnosti, zdravil. Splošen podatek je, da je normalen srčni utrip odrasle osebe med 60 in 100 udarci srca na minuto, pri otrocih od 6. do 15.leta med 70 in 100 udarci na minuto. Športniki imajo lahko v mirovanju srčni utrip tudi okoli 40.
Srčni utrip se poviša z gibanjem, dehidracijo in s stresom. Frekvenca srčnega utripa nam prav tako naraste, kadar nas oblijejo čustva, kot so strah, trema, jeza ali živčnost. Ob hitrem srčnem utripu se razširijo žile, naraste pa tudi telesna temperatura.
Nižji srčni utrip
Na splošno nižja frekvenca bitja srca v mirovanju pomeni bolj učinkovito delovanje srca in boljšo kardiovaskularno kondicijo. Dobro pripravljen športnik ima lahko normalno srčno frekvenco v mirovanju 40 utripov na minuto.
Na frekvenco srčnega utripa sicer vplivajo različni dejavniki:
- starost;
- količina športnega udejstvovanja;
- kajenje;
- kardiovaskularne bolezni;
- visok holesterol;
- sladkorna bolezen;
- temperatura zraka;
- položaj telesa;
- čustva;
- velikost telesa;
- zdravila.
Visok srčni utrip
Čeprav obstaja širok razpon normalnih vrednosti, lahko nenavadno visok ali nizek srčni utrip kaže na zdravstveno težavo. Posvetujte se s svojim zdravnikom, če je vaš srčni utrip v mirovanju nad 100 utripov na minuto (tahikardija) ali če niste usposobljeni športnik in je vaša srčna frekvenca v mirovanju pod 60 utripov na minuto (bradikardija) – še posebej, če imate druge znake ali simptome, kot so omedlevica, omotica ali zasoplost.
Pomembno je, da srce umirjamo postopoma, z globokim dihanjem in hojo. Če bi želeli srce prehitro umiriti, bi lahko občutili slabost ali padli v nezavest.
Merjenje srčnega utripa
Srčni utrip se lahko oceni s tipanjem srčnega utripa na zapestju; pol minute štejemo udarce in jih pomnožimo z dva, da dobimo rezultat na minuto. Pogosto merjenje srčnega utripa je tudi s športnimi urami med rekreacijo. Lahko se ga izmeru tudi z elektronskim merilnikom krvnega tlaka ali s stetoskopom – medicinskim pripomočkom za poslušanje telesnih zvokov, recimo pljuč in srca. Srčni utrip lahko zaznamo sami, druge njegove lastnosti, kot so njegova kakovost, frekvenca, ritem in polnjenost, pa lahko izveste le pri zdravstvenih strokovnjakih. To jim pove tudi EKG (elektrokardiogram), ki je pravzaprav grafični prikaz poteka srčne aktivnosti.
Kaj nam povejo informacije srčnega utripa
Srčni utrip nam lahko veliko pove o tem, kako zmogljivo je srce in kakšen je pretok krvi v arterijah. Če ste si izmerili srčni utrip in je frekvenca le-tega previsoka ali prenizka, to lahko pove marsikaj o vašem zdravstvenem stanju.
Stres
Stres lahko povzroči, da se frekvenca vašega srčnega utripa in krvni pritisk zvišata (srčni utrip in krvni pritisk sta dve različni stvari in ni nujno, da se zvišata ali zmanjšata oba hkrati in enako).
Sladkorna bolezen
Ni povsem jasno, ali visoka frekvenca srčnega utripa povzroči sladkorno bolezen ali obratno, a nedavne raziskave so pokazale, da je to dvoje medsebojno povezano.
Imate težavo s srcem
Srce ima svoj električni (prevodniški) sistem – omrežje signalov, ki mu pomaga pravilno utripati – in počasen srčni utrip lahko kaže na nepravilnosti. Če imate nizko frekvenco srčnega utripa in se pogosto počutite omotično, se posvetujte z zdravnikom
Premalo se gibate
Srce je mišica in mišico je potrebno trenirati. Neaktivnost in debelost pogosto prispevata k povišanemu srčnemu ritmu v mirovanju.
Ste dehidrirani ali preveč hidrirani
Minerali v vašem telesu z električnim nabojem se imenujejo elektroliti. Če pijete preveč vode ali če je ne pijete dovolj, se nivo elektrolitov lahko poruši. Če je raven kalija, kalcija ali magnezija zelo nizka, lahko to povzroči aritmijo, ki se lahko kažejo kot višji srčni utrip.
Težave s ščitnico
Vaša ščitnica proizvaja hormone, ki pomagajo telesu pravilno delovati. Če ne dela dovolj, to pomeni, da imate hipotiroidizem, ki lahko povzroči nizko srčno frekvenco. Če pa deluje preveč in izčrpava dodatne hormone, imate hipertiroidizem, ki lahko dvigne vaš srčni utrip. Vaš zdravnik vam lahko preveri delovanje ščitnice s krvno preiskavo.
Srčni utrip in šport
Srčni utrip je podatek, ki veliko pomaga številnim športnikom. Zmogljivo, zdravo in dobro delujoče srce je ključno za dobre rezultate in predvsem za varen trening. Tega se vse bolj zavedajo tudi rekreativni športniki.
Motnje srčnega utripa
Normalen srčni utrip je približno 60 do 100 udarcev na minuto. O nenormalnem srčnem utripu govorimo, kadar je le-ta neenakomeren; pospešen ali upočasnjen. Motnji srčnega ritma pravimo tudi aritmija. Motnje so lahko blage ali kratkotrajne; bolezenske motnje pa so takrat, ko se pojavljajo dlje časa, pogosteje in izrazito. Motnje nastanejo zaradi različnih bolezni, prirojenih srčnih napak, popuščanja srca, vnetja srčne mišice, koronarne srčne bolezni in druge bolezni, motnje pa se lahko pojavijo tudi ob drugih boleznih, kot so težave s ščitnico, okužbe, neravnovesje hormonov in mineralov. Na motnje vplivajo tudi alkohol, kajenje, nezdrava prehrana, stres in premalo gibanja. Pod izraz aritmija lahko opredelimo prehiter srčni utrip – nad 100 udarcev na minuto, ki se mu strokovno reče tahikardija, in prepočasen srčni utrip – pod 60 udarcev na minuto, ki se strokovno imenuje brahikardija.
Simptomi motenj srčnega ritma:
- Utrujenost,
- vrtoglavica,
- šibkost,
- slabost,
- zadihanost,
- oblivanje,
- strah.
- Čuti se lahko zbadanje pri srcu ali občutek razbijanja v prsnem košu.
Preberite tudi: Preproste vaje za bolj zdravo srce, ki jih lahko delate kar doma