Filipendula ulmaria (Spirea ulmaria) je latinsko ime za brestovolistni oslad, ki je šele v 19. stoletju postal tako rekoč rastlina, katere čaj je pospešil potenje pri povišani telesni temperaturi in gripoznih obolenjih ter se ga še danes uporablja kot mazilo pri revmatičnih težavah.
Kdaj nabiramo brestovolistni oslad?
Brestovolistni oslad
raste v krajih z zmernim podnebjem Evrope in Azije. Uspeva po vlažnih
travnikih, grmovju, goščavah ter ob bregovih rek po vsej Sloveniji. Zraste do 2
metra visoko. Dlakavi listi so sestavljeni iz treh do petih parov nazobčanih
lističev, ki rastejo na votlem steblu z rdečimi žilami. Na prvi pogled so listi
oslada podobni praproti. Sladko dišeči smetanovo beli cvetovi rastejo v obliki
socvetja in se odpirajo od junija do septembra. Zaradi njihovega prijetnega
vonja so v srednjem veku z njimi odišavljali piva in vina. Posušeni cvetovi
imajo namreč vonj, ki spominja na grenke mandlje.
Socvetja nabiramo,
preden se cvetovi čisto odprejo. Nabiramo cvetoče zelišče, lahko tudi s
koreninami. Torej, nadzemne dele oslada (stebla, liste, cvetove) nabiramo v
juniju in juliju, ko se pojavijo prvi cvetovi. Posušimo jih kar se da hitro (na
senčnem in dobro zračnem mestu), saj se s tem izognemo spremembi barve (sicer
lahko postanejo rjavi), in jih hranimo v dobro zaprtih posodah ter v temnem
prostoru.
Gojenje na vrtu
Brestovolistni oslad
lahko vzgojimo iz semen. Posejemo jih spomladi v vlažna, neodcedna, bogata
alkalna tla na sončni ali rahlo senčni legi.
Brestovolistni
oslad ima številne zdravilne sestavine in učinkovine
Rastlina vsebuje eterično olje (0,2 %) s spojinami
salicilne kisline, kot sta metilsalicilat in salicilaldehid, vezana kot
glikozida. V cvetovih so tudi flavonoidi, kot so spireozid, rutin, hiperozid in
drugi. Med sestavine oslada pa sodita tudi vanilin in heliotropin, prosta
salicilna kislina, flavonski glikozidi ter galo- in elagotaninske čreslovine.
Prav čreslovine dajejo brestovolistnem osladu trpek okus. Salicilati pa
delujejo protivnetno.
Učinki in delovanje brestovolistnega oslada
Zaradi vsebujočih čreslovin deluje oslad kot
adstringens pri obolenjih želodca in črevesja. Med njegove najpomembnejše
učinke pa uvrščamo protivnetno delovanje. Salicilna kislina, ki nastane v
črevesju iz salicilnih spojin, zavira nastanek prostaglandinov, ki pa so
poglavitni pri nastanku vnetnih procesov. Zato je njegova uporaba iz ljudskega
zdravilstva pri revmi, vročičnih obolenjih in infekcijah upravičena. Vsebuje
salicilno kislino, ki blaži vnetja in bolečine, k čemer pripomorejo tudi
flavonoidi, ki poleg tega sproščajo mišične krče ter lajšajo težave s prebavili
ter razjedami na želodcu in dvanajstniku. Brestovolistni oslad pa tudi znižuje
telesno temperaturo pri vročici in zmanjšuje bolečine. Je ena najučinkovitejših
rastlin pri premagovanju težav pri prehladih in gripoznih obolenjih. Deluje pa
tudi blago diuretično, zato je pitje čaja priporočeno tudi pri težavah z zaostajanjem
vode v telesu in ledvičnih težavah.
Torej brestovolistni oslad učinkovito pomaga pri
lajšanju simptomov gripe, glavobolov, zobobolu in bolečin v sklepih, ki jih
povzročata revmatizem in protin. Brestovolistni oslad deluje tudi
antibakterijsko in tako pospešuje celjenje ran. V ljudskem zdravilstvu so ga že
od nekdaj uporabljali kot sredstvo pri okužbah sečil in kot diuretik.
Previdnostni ukrepi
Pri uporabi zeliščne rastline brestovolistnega
oslada pa velja upoštevati nekaj previdnostih ukrepov:
Pripravkov se izogibajte, če ste alergični na aspirin.
Brestovolistni oslad lahko zoži dihalne poti, zato je kontraindiciran pri astmatikih.
Med nosečnostjo in dojenjem pripravkov ne uporabljajte.
Pripravki in recepti za brestovolistni oslad
Iz brestovolistnega oslada lahko naredimo številne domače pripravke, ki nam bodo v pomoč pri vsakdanjih težavah.
Poparek proti gripi in glavobolu
Proti gripi, glavobolom, revmatizmu, zaostajanju vode si pripravimo poparek, in sicer 1 žlico posušene zeli brestovolistnega oslada stresemo v skodelico vrele vode. Pokrijemo, počakamo 10 minut in precedimo. Popijemo od 3-4 skodelice na dan, prvo na tešče. Prav tako učinkuje tudi tinktura brestovolistnega oslada, ki jo vzamemo po 20 kapljic z vodo.
Obkladek za lajšanje bolečin v sklepih
Za
lajšanje bolečin v sklepih pripravimo obkladek. V poparek
namočimo obkladek in ga 3- do 4-krat na dan položimo na prizadeto mesto.
Prevretek za celjenje ran
Za
celjenje ran, razjed je priporočljivo narediti prevretek.
40–50 g mešanice stebel, listov in cvetov stresemo v 500 ml vode, zavremo in
počasi kuhamo 20 minut. Vanj namočimo obkladek in ga 3- do 4-krat na dan
položimo na prizadeto mesto.
Čajna mešanica pri težavah z revmatičnimi obolenji:
cvet oslada, 30 g,
cvet ognjiča, 20 g,
korenina jegliča, 20 g,
zel dišeče vijolice, 30 g.
Dve čajni žlici zelišč za 6–8 ur namočimo v mrzlo
vodo, nato segrejemo do vretja. Trikrat na dan po jedi pijemo po eno skodelico
čaja.
Potenje spodbuja naslednja mešanica zelišč:
cvet ali zel oslada, 40 g,
cvet lipe, 20 g,
cvet bezga, 20 g,
cvet kamilice, 10 g,
cvet črnega trna, 10 g.
Iz dveh čajnih žlic mešanice pripravimo poparek, ki naj pokrit stoji 15 minut. Pijemo po 2 skodelici čaja na dan.
Mravlje so sicer majhne, ampak vsekakor izredno impresivne živali. Med drugim lahko prenašajo breme, ki je tudi do 50-krat težje od njih. Vendar pa ob misli na mravlje večina ne pomisli na hitrost. Bi se morala naša percepcija spremeniti?
Drži sicer, da to res niso najhitrejše živali na svetu, ko gre za hitrost gibanja celotnega telesa. Vendar pa ena izmed vrst mravelj pri hitrosti gibanja posameznega dela telesa prekaša vse druge živali. Raziskovalci so namreč pred kratkim ugotovili, da je vrsta Mystrium camillae, včasih imenovana kar »drakula mravlja«, absolutna rekorderka v tej kategoriji.
Hitrost premikanja čeljusti lahko doseže kar 324 kilometrov na uro!
Pri omenjeni vrsti mravelj je del telesa, ki se lahko pohvali z izredno hitrostjo premikanja, njihova čeljust. Ta se lahko namreč premika s hitrostjo 90 metrov na sekundo, kar pomeni kar 324 kilometrov na uro. Do tega podatka je prišla ekipa raziskovalcev z Univerze Illinois, ki jo je vodil Andrew Suarez, profesor biologije oziroma entomologije, vede o žuželkah. Čeljust mravlje Mystrium camillae odlikuje tudi osupljiv pospešek. Hitrost, ki presega 320 kilometrov na uro, lahko namreč doseže v zgolj 0,000015 sekunde.
Posebneži tudi v primerjavi z drugimi vrstami mravelj
Zgradba čeljusti je pri »drakula mravljah« nekaj posebnega tudi v primerjavi z drugimi vrstami mravelj, ki imajo prav tako okrepljen ta del telesa. Z zelo specifično zgradbo in posledično načinom premikanja pa je povezana tudi skorajda neverjetna hitrost njihove čeljusti. Za še nekoliko boljšo predstavo: »drakula mravlje« premikajo svojo čeljust kar približno tisočkrat hitreje, kot lahko mi tlesknemo s prsti. Velikost torej resnično ne kaj dosti o zmožnostih določenega bitja!
Breza (Betula pendula) je pri staroslovanskih narodih kakor tudi pri
starogermanskih narodih veljala za čarobno drevo. Breza, čudovito drevo z
značilnim belim lubjem, povešenimi vejami in šelestečimi malimi listi je nadvse
uporabna. Ne le kot surovina v lesnopredelovalni industriji ali za kurjavo,
temveč tudi v kozmetiki, prehrani, zdravilstvu in za čiščenje.
Brezov sok
Sladkoben
brezov sok se tradicionalno pridobiva v Skandinaviji, skratka na področjih,
kjer raste veliko brez, in sicer zgodaj spomladi. Ima širok spekter uporabe v
zdravilne namene in v kozmetične namene (pospešuje rast las, beli kožo,
posvetli kožne madeže in pege ipd.). Na splošno je znan kot odlično sredstvo za
razstrupljanje, čiščenje in revitalizacijo telesa ter za premagovanje
spomladanske utrujenosti.
Breza v prehrani
Mladi listi breze so užitni in jih lahko uporabimo v solatah ter namazih.
Liste nabiramo tudi za čaj. Pijemo ga lahko samostojno ali v kombinaciji z
drugimi rastlinami. Je zelo vsestranski, kljub temu pa ne smemo pretiravati.
Tako kot pri drugi rastlinah lahko uporabimo sveže nabrane liste ali pa jih
posušimo in shranimo za celo leto. Eno čajno žličko posušenih in zdrobljenih
lističev prelijemo z 2 dcl vroče vode in po 10 minutah precedimo.
Breza v kozmetiki
Čaj iz brezovih listov naj bi pomagal pri pegah in madežih na koži.
Umivanje obraza z brezovim čajem pomaga pri nečisti in mastni koži.
Nožne kopeli iz brezovega čaja in z dodatkom morske soli pomagajo pri
pretiranem potenju.
Svež čaj iz breze lahko s pridom uporabimo tudi za zadnje izpiranje las.
Dobro je, če tekočino vmasiramo v lasišče. Lase naredi svetleče in mehke,
pomaga proti izpadanju las, proti srbečici in proti prhljaju. Brezov čaj ni
primeren za umivanje svetlih las, ker lahko naredi zelenkasto rjav odtenek.
Brezov kis pripravimo tako, da eno
pest drobno narezanih svežih brezovih listov namočimo v enem litru jabolčnega
kisa. Po 2 do 3 tednih precedimo in shranimo. Brezov kis uporabimo za izpiranje
las, in sicer tako, da ga razredčimo z vodo v razmerju 1 del kisa : 3 deli
vode. S to mešanico prelijemo umite lase ter čim bolj vmasiramo v lasišče in s
tem odstranimo morebitne ostanke šampona in kamna. Breza naredi lase sijoče ter
omogoča lažje oblikovanje.
Brezovi listi med drugim vsebujejo tudi rastlinske saponine, zato si iz njih lahko izdelamo milnico za čiščenje.
Breza kot čistilo
Mladi
brezovi listi med drugim vsebujejo tudi rastlinske saponine. To so snovi, ki
povzročajo penjenje in v vsakem letnem obdobju najdemo rastline bogate s
saponini, iz katerih si lahko pripravljamo blage milnice za čiščenje. Brezo
enostavno prepoznamo, liste hitro naberemo in pripravimo milnico:
1 pest svežih brezovih listov,
3 dcl tople vode.
Liste narežemo ali natrgamo, stresemo v plastenko in prelijemo s toplo vodo. Dobro pretresemo. Pri tem nastane pena. Tekočino, v katero so se izločili saponini, uporabimo kot milnico.
Vrt brez prekopavanja za marsikoga še vedno pomeni zgolj lepe sanje, a Aljaž Plankl vsakodnevno dokazuje, da je z ljubečim in spoštljivim odnosom do zemlje mogoče prav vse. Z vrtnarjenjem se je začel ukvarjati pozimi leta 2007, najprej si je ustvaril dobro teoretično podlago in prebral vso mogočo literaturo na temo vrtnarjenja, nato pa se je zakopal v delo. Aljaž je med drugim tudi avtor vodiča 7 razlogov za Vrt brez prekopavanja, mnogi vrtnarji pa ga poznajo predvsem kot skrbnika Facebook portala.
Aljaž, že v mladih letih vas je
vrtnarjenje povsem navdušilo. Zakaj?
Predvsem zaradi možnosti
pridelave lastne ekološke organske hrane, hitro zatem pa sem ugotovil, da sem
že na splošno človek zemlje in uživam v delu z njo. Ta ljubezen do nege zemlje
me vedno znova kliče na vrt, zato čutim dolžnost, da je na mojem vrtu zemlja
vsako leto boljša, rodovitnejša.
Rodovitnejša je torej, če se jo lepo
neguje – med drugim z zastirko in brez prekopavanja, pravite. Sliši se odlično,
a kako moramo ravnati z gredicami čez leto, da jih ni treba spomladi prekopati?
Po mojem mnenju je vrt
brez prekopavanja brez dvoma ena izmed najbolj učinkovitih praks ekološkega
vrtnarjenja. Sam se te metode poslužujem že več kot deset let, zato lahko iz
izkušenj povem, da zares dobro deluje. Čez leto imamo s takšnim vrtom zelo malo
dela, predvsem moramo ohranjati gredice čiste in brez plevela, za vrtna tla pa
poskrbeti že jeseni. To, da ne čakamo do pomladi in grede pripravimo že jeseni,
je ključno, ker si na tak način spomladi prihranimo ogromno nepotrebnega dela.
Temelj je kompostna zastirka, s katero zemljo zaščitimo pred naravnimi vplivi.
Tukaj je april in z njim tudi nekoliko
toplejši dnevi. Kaj vse moramo v tem mesecu postoriti?
April je zagotovo čas
presajanja sadik na vrt, bodisi domače vzgojenih, bodisi kupljenih.
Na kaj moramo paziti pri presajanju?
Pomembno je, da sadike
zaščitimo z vrtno kopreno, ker na tak način bolje rastejo in so zaščitene pred
morebitno slano. V tem času smo poleg osnovne nege sadik pozorni na prve
plevele, ki jih je najbolje odstraniti, ko so še čisto mali. To je trenutno ena
izmed najpomembnejših dejavnosti na vrtu, v nasprotnem primeru plevel zraste in
nam povzroča veliko težav celo poletje. Z drugimi besedami, veliko hitrejše in
lažje je skrbeti za čiste grede, ko je plevel še majhen, kasneje, ko zraste, je
z njim bistveno več dela.
S katerimi orodji si pomagate pri delu
na vrtu?
Uporabljam tri orodja,
brez katerih si vrtnarjenja sploh ne predstavljam več, to pa so nihajna motika,
ORI ploskorezna motika ter Hori Hori nož.
Za kaj točno jih uporabljate?
Nihajno motiko uporabljam
za hitro in zelo enostavno spodrezovanje majhnega plevela, kar mi omogoča, da
je vrt popolnoma čist in brez plevela čez celo vrtnarsko sezono. ORI
ploskorezna motika je večnamensko orodje, ki ga lahko prav tako uporabljam za
spodrezovanje plevela, poleg tega pa z njim delam setvene oziroma saditvene
jarke, vdolbine, včasih ga uporabljam tudi namesto grabelj, saj lahko z njim
učinkovito planiram in razprostiram raznorazne kupe in tako naprej. Moje tretje
najljubše orodje, Hori Hori nož, pa je primeren za sajenje sadik in, v poletni
sezoni, za pomoč pri pobiranju vrtnin.
Čemu trenutno posvečate največ časa?
Predvsem skrbništvu biodinamične
kmetije Zajelenk, kjer bivam in skrbim za kmetijo, vse pridelovalne površine,
sadno drevje in tudi za sam prostor. Kot vsako leto tudi letos ogromno časa
posvetim podpori vrtnarjem po celi Sloveniji, s
tem namenom imam v oskrbi spletno stran, Facebook portal Vrt BREZ prekopavanja
ter istoimensko skupino.
Tam nudite pomoč vrtnarjem, ki si želijo
pridelovati ekološko hrano, kajne?
Da, v skupini Vrt BREZ
prekopavanja vrtnarjem pomagam pri raznoraznih izzivih, s katerimi se soočajo
skozi sezono. Iz tega koncepta se je razvil tudi prvi spletni vrtnarski tečaj v
Sloveniji, imenovan »Akademija vrtnarjenja«.
Kakšen je njen namen?
Akademija vrtnarjenja je
namenjena intenzivni podpori vsem, ki si želijo svoje vrtnarjenje poenostaviti,
v njem uživati ter žeti sadove svojega dela.
Kakšni pa so vaši cilji za naprej?
Najpomembnejši cilj pa
zagotovo ostaja nega tal, še naprej pa si želim pomagati vrtnarjem ter širiti
glas o kompostni zastirki in vrtnarjenju brez prekopavanja.
V pomladnih mesecih se vsi razveselimo sprehodov v naravi,
ki je polna barvitih rož. Med njimi kraljuje regrat, ki s svojo močno rumeno
barvo izstopa med vsemi cvetlicami. Regrat pomlajuje in razstruplja naše telo. Predvsem
krepi jetra, ugodno vpliva na žolč in trebušno slinavko ter znižuje holesterol.
Užitni in zdravi pa niso samo listi, ki jih običajno uporabimo za slastno
solato, zato preverite, kako vse ga še lahko uporabite.
Na regrat moramo gledati s spoštovanjem
Pri nas je navadni regrat znan še pod več kot desetimi imeni, ki so še danes živa med ljudmi: farška plata, jajčar, rmena reva, smolika, ledrče, mlečec, rmeni regrat … Regrat uvrščamo v skupino nebinovk, ki je največja družina rastlin iz rodu košarnic. Najbolj se razrašča ob poteh, travnikih in poljih – torej lahko rečemo, da je samonikla rastlina.
Zaradi njegove razširjenosti in trdovratnosti pa ga nekateri uvrščajo med nadležni plevel. Vendar moramo na to rastlino gledati povsem drugače, z velikim spoštovanjem, ker vsebuje številne naravne zdravilne učinke, ki koristijo našemu telesu. Ljudje se tega premalo zavedamo in ga posledično premalokrat uporabljamo. Je ena izmed tistih rastlin, ki je zelo pri srcu tako čebelarjem kot tudi ljubiteljem samoniklih rastlin, saj sta njegov cvetni prah in med zelo kakovostna, užitni in uporabni pa so vsi deli rastline. Je zelo okusna, osvežujoča in hranljiva, zato naj večkrat popestri vaš krožnik.
Po regrat daleč stran od cest
Mati narava pri regratu ni varčevala, saj ga najdemo praktično vsepovsod. Bodimo pozorni, da se ponj odpravimo daleč stran od cest in industrijskih objektov. Konec marca in ves april pa iz regratovih rozet zrastejo votli stebli, na katerih se bohotijo ognjeno rumeni cvetovi. Cvetovi regrata se čez čas spremenijo v bele puhaste kroglice s polno semeni, ki s pomočjo vetra tavajo daleč naokrog in tako lahko seme prispe tudi na naše tlakovano dvorišče, kjer bo lahko naslednje leto nadležni plevel. Kadar se odločamo, da bomo z regratom popestrili jedilnik, je potrebno le nekaj iznajdljivosti in kulinarične spretnosti. A bolj kot kulinarična sestavina je regrat pomemben zaradi svojih zdravilnih učinkovin.
Zakladnica hranilnih snovi
Vsi deli rastline vsebujejo mlečni sok grenkega okusa. Vsebuje
ogromno vitaminov A, B, C in rudnin. V njem je do 5 % kalija, pa železo,
silicij, magnezij, mangan, zato je primeren za ljudi s pomanjkanjem katerega
izmed naštetih mineralov.
V zelišču in korenini so še flavonski glikozidi, kavna kislina in številni
triterpeni. V rumenih cvetovih je več obarvanih karotenoidov, ki spodbujajo
delovanje imunskega sistema, ohranjajo vid in delujejo antioksidativno.
V korenini so fenolne spojine, različni steroli, fruktoza in
inulin, ki ima pomembno vlogo v debelem črevesju, saj je hrana črevesnim
bakterijam (probiotično delovanje). Dobro je vedeti, da imajo korenine regrata
največjo vsebnost inulina (tudi do 40 %) jeseni, zato jih je priporočljivo
nabirati v tem času.
Idealen za sladkorne bolnike
Prav zaradi teh vsebnosti ima regrat zelo široko delovanje na naš organizem in posledično na naše zdravje. Tako nas lahko pomlajuje in razstruplja naše telo. Predvsem krepi jetra in pomaga pri njihovih najrazličnejših težavah, kot so vnetje jeter, ciroza, hepatitis. Ugodno vpliva na žolč, znižuje holesterol, pomaga pri raztapljanju žolčnih kamnov. Pozitiven vpliv ima tudi na trebušno slinavko, saj znižuje raven sladkorja v krvi, torej je njegova uporaba idealna za sladkorne bolnike. Zaradi ustreznega razmerja med kalijem in magnezijem pozitivno vpliva na kosti, artritis in putiko.
Korenina lahko uniči rakave celice
Korenina in zelišče se uporabljata tudi za čiščenje krvi,
saj spodbujata presnovo in stimulativno vplivata na zdrave organe za izločanje.
Kot zanimivost naj poudarim, da je regrat priporočljiv pri različnih »spomladanskih«
kurah in pri dietah za zniževanje telesne teže in celulita, z redno uporabo pa
se nam očisti tudi koža.
Regrat se uporablja tudi kot diuretik, saj pospešuje
izločanje vode. S tem pospeši prekrvavitev ledvic, izboljša njihovo filtracijo
in poveča izločanje seča. Prav zaradi vsebnosti grenkih sokov – grenčin
spodbuja tudi delovanje bronhialnih žlez, s tem pa olajša izkašljevanje. Regrat
je zato priporočljiv za slabokrvne ljudi, ne glede na starost.
Dandanes znanstveniki opravljajo različne in številne raziskave
o regratovih koreninah. Njegova uporaba in lastnosti pa še zdaleč niso
zaključene, saj so strokovne študije že potrdile, da je možno s koreninami
regrata uničiti celo rakave celice, vendar pa moramo pri tako pomembnih težavah
upoštevati mnenja in navodila zdravnikov.
Napotki za nabiranje regrata in sušenje
Glede na vse zdravilne lastnosti regrata naj ne bo težava, da si priskrbimo nekaj užitnih delov regrata z bližnjih travnikov. Pri tem bodimo pozorni, da so rastline suhe, zdrave in neonesnažene. Pri nabiranju listov in korenin bomo potrebovali dolgo rezilo. Korenine se nabirajo zelo zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko so vsi sokovi še v koreninah. Pri izkopavanju teh moramo biti zelo pazljivi, da ne poškodujemo niti najmanjših koreninic ter da so čvrste in zdrave. Cvetove pa nabiramo v dopoldanskem času— le tiste, ki še niso dokončno razcveteni. Seveda so užitni tudi popki.
Če želimo rastlino posušiti, dele rastline razgrnemo na široko mrežo in postavimo v senco, da se temeljito posušijo. Tako posušene dele shranimo v primerno embalažo.
Uporaba regratovih cvetov
Posušene cvetove lahko kot čaj pijemo samostojno ali pa ga
dodajamo drugim čajem. Kot zanimivost naj povem, da so uporabni tudi še zaprti
deli cvetov (popki), iz njih lahko pripravimo olje. Iz svežih cvetov pa lahko
naredimo tudi sirup, pri tem je pomembno, da uporabljamo samo zgornji del
cveta.
Olje iz popkov
Sestavine:
regratovi popki,
olivno olje.
Postopek in uporaba:
Popke za nekaj časa namočimo v domače, kakovostno olivno olje. Dobljeno olje lahko dvakrat dnevno uživamo in ga uporabljamo tudi kot mazilo za čiščenje kože.
Sirup iz svežih regratovih cvetov
Sestavine:
sveži regratovi cvetovi,
sladkor.
Postopek in uporaba:
V kozarec nalagamo plasti cvetov, sledi past sladkorja in to
ponavljamo do vrata kozarca. Kozarec temeljito zapremo, ga postavimo na sončno
mesto in dvakrat dnevno premešamo. Po 3 tednih nastali sirup precedimo in ga po
potrebi uporabljamo.
Uporaba korenin
Uporaba korenin zahteva malo več napora, saj je izkopavanje korenin zamudno. Korenine temeljito speremo pod tekočo vodo in osušimo s papirnatimi brisačkami. Take so pripravljene za sušenje, za to lahko uporabimo sončno energijo ali kar domačo pečico (cca 40 °). Te nato zdrobimo in shranimo v temni posodi. Korenine lahko uporabljamo kot čaj ali jih uživamo samostojno. Prav nič pa ne bo narobe, če vsak dan pojemo svežo in surovo korenino regrata. Iz korenin lahko pripravimo tudi različne napitke, npr. kavni nadomestek, seveda moramo korenine pred tem tudi prepražiti.
Uporaba v kulinariki
Vse dele regrata lahko uporabljamo tudi v kuhinji in z njim popestrimo jedilnik. V začetku pomladi ne zamudimo sveže solate iz regratovih listov, ki jo lahko obogatimo z različnimi dodatki. Iz listov lahko pripravimo tudi najrazličnejše juhe, namaze, raznovrstne priloge jedem, iz njih lahko iztisnemo tudi sok ali pa jih posušimo. Iz cvetov navadno delamo sirup, ki je nekoliko grenkega okusa, vino, liker ali pa jih preprosto dodajamo različnim solatam. Prah iz mletih korenin lahko uporabljamo za različne posipe (kot začimba) pri omakah, namazih … Iz njih pa lahko naredimo celo brezkofeinsko kavo.
Regratova brezkofeinska kava
Sestavine:
1–1,5 žličke mletih korenin regrata,
cimet,
1 žlička medu,
2,5 dcl vode.
Postopek: Zmleto suho korenino prelijemo z vodo, dodamo cimet in zavremo. Precejeno kavo pustimo stati 3 minute, sladkamo z medom in po želji dodamo tudi mleko.
Regratov med
Sestavine:
200 g regratovih cvetov,
1 l vode,
1 kg sladkorja,
sok ene limone,
½ vaniljeve palčke.
Postopek:
Cvetove regrata damo v posodo in jih prelijemo z vodo. To
zmes pustimo zavreti in pokrijemo. Po 30 minutah tekočino precedimo in vmešamo
sladkor, dodamo limonin sok in vaniljo. Zmes segrevamo, dokler se ne začne
zgoščevati, to je približno 15 –20 min, in še vročo vlijemo v segrete kozarce
ter dobro zapremo.
Domače kapre – vloženi regratovi popki v kisu
Sestavine:
2 pesti regratovih popkov,
½ žličke soli,
4 dcl jabolčnega kisa.
Postopek:
Popke regrata posujemo s soljo in pustimo stati vsaj 3 ure. V zavreti kis (2 dcl) dodamo regratove popke in na hitro prevremo. Nato jih odcedimo in damo v kozarec z navojem. Preostali kis ponovno zavremo in še z vročim prelijemo popke in zapremo. Kozarec zapremo in pustimo na hladnem in temnem prostoru nekaj dni.
Regrat nikoli ne razočara
Regrat ima torej ogromno zdravilnih učinkov, s katerimi si lahko blažimo in lajšamo različne težave. Tudi naše babice in prababice so posegale po njem, saj je njegova uporaba že zelo stara, zato regrat spada med staro tradicionalno zdravilo. Znano je, da so ga uporabljali tudi stari Grki in ameriški Indijanci pri svojih zdravilnih obredih. Regrat je rastlina, ki nas nikoli ne razočara, zato je dobrodošla na vsaki mizi.
V poletnih mesecih, ko je vroče, zunaj in v prostoru, se še kako prileže sočnejša in bolj sveža hrana. Svežino jedem ali kot samostojna jed dajo tudi domače kumare. Kumare so na splošno zelo uporabna vrtnina. Čeprav jih navadno največ pripravljamo v solati ali jih kisamo, pa jih lahko pripravimo tudi kot prikuho, jih cvremo in celo kuhamo, pa tudi kakšen lepotilni ali zdravilni obkladek iz kumar pride prav.
Kumara je sicer vrtnina toplih krajev. Najbolje uspeva pri temperaturah med
18 in 30 oC. Mraza ne prenesejo. Zato naj velja, da jo na prosto
sejemo po ledenih možeh.
Setev kumar na vrtu
Kumare sejemo na prosto maja, seme kali 10 do 12 dni. Lahko pa si sadike
vzgojimo že prej, če le imamo v prostoru dovolj svetlo in toplo mesto, ki je lahko
tudi na okenski polici ali ob balkonskih vratih. Tudi če si bomo sadike
vzgojili ali jih kupili, jih pred majem ne sadimo na prosto zaradi nevarnosti
slane. Kumare potrebujejo za rast toplo, zmerno vlažno klimo ter globoka,
strukturna in dobro gnojena tla z vrednostjo pH 6. Minimalna temperatura, ki je
potrebna za vznik, je 13 oC, najboljše pa uspeva, ko so temperature
med 24 in 27 oC. Kumare mraza ne prenesejo, poškodbe nastanejo že
pri temperaturi pod 10 oC. Sadike sadimo na razdaljo 50 x 100 cm.
Potrebuje sončno ter pred vetrom zavarovano lego.
Kumare in dobri sosedje
Kumare sadimo ob baziliko, drobnjak, kapusnice, solato, zeleno, špinačo,
visok fižol, čebulo, sladki komarček, sladko koruzo, grah, por ali rdečo peso.
Ne sadimo pa jih poleg paradižnika, krompirja in redkve, saj si niso najboljši
sosedje.
Gnojenje kumar
Ob sajenju in tudi pozneje v rastni dobi kumare obvezno pognojimo. Kumare
so namreč zelo potratne glede hranil, zato jim v rastni dobi nasujemo še nekaj
centimetrov zrelega komposta ali preperelega starega gnoja. Med zorenjem plodov
gnojimo enkrat na dva tedna s kalijevim gnojilom ali tekočim organskim gnojilom;
ob zorenju plodov je tudi čas, da ponovno dodamo zrel kompost ali koprivno
gnojilo. Če listi kadar koli med rastno dobo postanejo rumenkasto obarvani, je
to znak, da najverjetneje potrebujejo več dušika, zato jih v takih primerih
pognojimo s koprivnim gnojilom ali katerim drugim gnojilom na osnovi dušika.
Kumare potrebujejo tudi oporo
Kumare so po naravi ovijalke in se rade vzpenjajo, zato jim dajemo oporo,
ki jim bo to omogočala. Za oporo lahko uporabimo različne plotove oziroma jim
napnemo namensko mrežo, s tem dosežemo tudi boljši izkoristek svetlobe, boljšo
zračnost med listi, lažjo oskrbo in spravilo pridelka. S tem bomo prihranili
tudi kar nekaj prostora na vrtu, lažje bomo obirali plodove, tako rastline kot
plodovi bodo ostali čisti in tudi sama rastlina bolj zdrava.
Odstranitev vršička in spodbujanje razraščanja
Da pospešimo rast in razraščanje rastline ter boljši razvoj plodov te vršičkamo.
To storimo tako, da jim, ko ima poganjke dolge približno po 5 do 6 listov,
odščipnemo rastne vršičke in jih privežemo ob oporo. Ko poganjki zrastejo do
vrha opore, jih odrežemo dva lista nad cvetom in s tem pospešimo razvoj
stranskih poganjkov, na katerih bodo tudi zrasli plodovi.
Zalivanje kumar in preprečevanje grenkosti plodov
Že odkar kumare posejemo pa vse do konca rastne dobe, kumare ne prenašajo
suše. Še posebej pa je zalivanje zelo pomembno v treh fazah, prvič ko smo jih
presadili na prosto, drugič v času cvetenja in tretjič v času razvoja plodov. Naj
pa kljub temu velja pravilo, da mora biti zemlja, v kateri rastejo kumare, stalno
vlažna in se nikoli ne sme povsem osušiti. Zato priporočamo, da si zalivanje
skrbno organizirate. Če ne morete sami redno opraviti zalivanja, si uredite
mini namakalne sisteme ali se organizirajte s sosedi za izmenično zalivanje.
Pomagamo si lahko tudi s plastenkami, ki jih narobe obrnjene zarijemo v
zemljo poleg rastline kumare, dno odrežemo in vanjo nalijemo vodo, tako bodo
vsaj za nekaj dni imele dovolj vode. Tudi grenkoba plodov kumar namreč nastane
zaradi neenakomerne oskrbe z vodo oz. prevelika nihanja v oskrbi. Grenkoba
plodov je tudi povezana s pomanjkljivim gnojenjem in prenizkimi temperaturami. Rastlinam
namenimo tudi dovolj prostora za rast, saj tudi tako preprečimo stres.
Uspešna rast plodov
Rast izboljšamo že s samim zastiranjem tal (s slamo, listjem, pokošeno ovenelo
travo). Z zastiranjem zmanjšamo zapleveljenost, rastline so manj izpostavljene
in manj zbolevajo za plesnijo, plodovi so čisti in pospešimo zorenje. Zmanjšujemo
tudi potrebo po zalivanju, saj je izhlapevanje vlage manjše. Kumare redno
trgamo s tem dosežemo večji nastavek in posledično večji pridelek.
Plevel
Okrog kumar poskrbimo, da ne bo plevela, tu nam bo v pomoč zastirka. Če pa
ne bomo imeli zastirke, nam puljenje in pletje plevela ne uide. Pleveli
tekmujejo z rastlinami kumar za vodo in hranila, zato jih za uspešno rast raje
odstranimo, poleg tega pa so lahko pleveli tudi prenašalci bolezni. Manj
plevela ko bo v okolici kumar, lepše in bolj zdravo bodo rasle.
Uporaba kumar v zdravilne namene
Sok ali kot obkladek za zunanjo uporabo pomaga pri utrujenih očeh, pomlajuje kožo, jo čisti, odpravlja pege, izpuščaje in nečistoče kože, blaži vnetja, opekline in preležanine. Nezrele so težko prebavljive, če nanje pijemo vodo ali pijačo z ogljikovim dioksidom, to povzroči črevesne krče in napenjanje. Ostanki od lupljenja kumar naj bi odganjale različne ščurke. Kumarični sok deluje kot diuretik. Kumaro pa lahko uporabimo tudi kot obkladek za zunanjo uporabo, saj pomlajuje kožo. Prav tako naj bi kumara oziroma njen sok pomagal tudi pri odpravljanju peg, izpuščajih. Blažil naj bi tudi vnetja, opekline in preležanine.
Ščitnica je žleza, ki leži v požiralniku in v kateri so velike zaloge hormonov. Bolezni ščitnice so v današnjem času precej pogoste. Kot vse žleze je najobčutljivejša na stres (stresni dogodki), obenem pa na njeno delovanje vplivajo tudi zaloge joda v telesu. Zato nekateri zdravilci odsvetujejo živila, ki iz telesa posrkajo preveč joda (zelje, repa idr.). V težkih obdobjih življenja, ko doživljamo veliko stresa, je pravilno delovanje ščitnice zelo pomembno, za poporodno obdobje sta npr. pomembna tako potek nosečnosti kot porod.
Kaj lahko stori nosečnica?
Če ste v poporodnem
obdobju in se počutite utrujeno, si kupite jodovo tinkturo, jo namažite po
vratu in stegnih (potegnite 4 črtice jodove tinkture po vratu in 2 po stegnih)
in počakajte – telo namreč samo posrka jod, če ga potrebuje. Če ga v pol ure ne
vpije, ga pobrišite s kože, saj to pomeni, da ga telo ne potrebuje!
Če telo črtice jodove
tinkture posrka, ponavljajte postopek vsak dan, dokler ga telo ne bo več vpilo.
Enak postopek naj naredi tudi nosečnica, ko se v nosečnosti počuti utrujeno.
Standardi so naslednji:
ženska potrebuje 150 mcg joda na dan, med dojenjem 200 mcg na dan, v nosečnosti
pa 175 mcg na dan.
Bolezni ščitnice so povezana z deficitarnim delovanjem energije jeter
Kljub temu pa ščitnica
ni pomembna samo v nosečnosti, njeno pravilno in harmonično delovanje nas
spremlja vse življenje. Poznamo različne vrste ščitničnih obolenj,
najpogostejša so hipertiroza, hipotiroza in avtoimunsko ščitnično obolenje. V
vseh primerih govorimo o energetski disharmoniji ščitnice. Glede na to, da
naturopat gleda na fizično obolenje celostno, povezujemo vsa ščitnična obolenja
z deficitarnim delovanjem energije jeter.
Nekakšno potrditev
najdemo tudi v fiziologiji našega telesa, saj T3 ne nastaja iz ščitnice, ampak
nastane iz monodejodacije T4, ki po večini nastaja v jetrih.
V naturopatiji iščemo vzroke bolezni ščitnice, zato se najraje ozremo na delovanje jeter, saj je ščitnična disfunkcija zgolj posledica deficitarnega delovanja jeter.
V tem primeru se na
telesu poleg jeter kažejo še drugi znaki deficitarnega delovanja jeter, kot so
mastni lasje, nepotrpežljivost, razdražljivost, bolečine v križu (predvsem
desna stran, ki je stran jeter), občutljive oči, predvsem na svetlobo, srbeči
izpuščaji po koži, navali vročine idr.
V našem telesu nič ni
naključno, vsak presnovni sistem je grajen na tak način, da vzdržuje harmonijo
telesa. Enako velja za ščitnico. TSH spodbuja ali upočasni sintezo hormonov s
strani ščitnice, ki je kot nekakšen termostat. Primerjava s termostatom ni
naključna, saj ščitnični hormoni močno vlivajo na našo presnovo; pri
hipertirozi npr. je dejansko zelo hitra presnova, oseba ne prenaša vročine, oči
se izbočijo idr.
Uravnavanje energije jeter s prehrano
Naturopat se uravnavanja energije jeter
loti s prehrano. Vsi vemo, da na delovanje jeter zelo blagodejno vplivajo vsa
grenka živila (regrat, janež, artičoka, cikorija, radič idr). Ni pa pomembno
samo dodajanje živil na jedilnik, ampak tudi odvzemanje z njega, da jetra
razbremenimo; to so živila, kot so mlečni izdelki, kava, čokolada, oreščki in
vse začimbe (origano, bazilika, poper, paprika, paradižnik, muškatni orešček,
timijan, žajbelj idr.), losos, ki so po večini grenkega okusa in energetsko
jetra zamašijo, zato se tam energija ne pretaka pravilno.
Naše telo je kot majhen avtomobil, ki se
ga moramo naučiti pravilno upravljati, vožnjo pa moramo prilagoditi terenu.
Ob nastopu nepravilnega delovanja ščitnice
je treba uvesti določene omejitve v prehrani, saj na ta način telo spodbudimo
in mu pomagamo, da se na naraven način in lažje uravna.
Pri sadju je najbolje, da se izogibamo
češnjam, slivam in pomarančam, ki energetsko zavirajo jetra, najpomembnejši
filter našega telesa. Pomembno je tudi, da večerje niso pozne, ampak so
najkasneje ob 19. uri in takrat uživamo zgolj enolončnico.
Primer spomladanskega dnevnega jedilnika za uravnavanje energije jeter
Pijača: čez ves dan pitje tople vode ali nesladkanega janeževega čaja in kopriv.
Zajtrk (med 6. in 9. uro) mora biti kraljevski: zeleni čaj, palačinka iz pirine polnozrnate moke in marmelada ali jajčka.
Dopoldanska malica: 1 ali 2 sadeža, jabolko, hruška.
Kosilo (ob 13. uri): enolončnica, sestavljena iz koromača, bučk, zelja in stročnice, glavna jed na osnovi žita (riž, polenta, pira, ajda, oves …), priloga in solata.
Popoldanska malica: stročnica in zelenjava.
Večerja (ob 19. uri) mora biti siromašna: enolončnica.
Energetske disfunkcije jeter se na telesu kažejo kot: ekcem, lupus, psoriaza, mastni lasje, pretirano izpadanje las, išias, krpalni sindrom, hipertiroza, hipotiroza, nespečnost, nočno potenje, solzenje oči, povišan holesterol, srbeči izpuščaji po telesu itd.
Kako si lahko sami pomagamo doma?
Zgoraj omenjene težave lahko ublažimo, če se v tem
obdobju, od zdaj pa do maja, izogibamo določeni hrani, ki energetsko zavira
delovanje jeter. To je: čokolada, tudi 100 %, kava, oreščki, mlečni izdelki,
paprika (tudi v prahu). Svetujem vam, da omenjeno hrano odstranite z vašega
jedilnika do konca maja ali pa jo vsaj omejite na prvo polovico dneva.
Istočasno pa na jedilnik umestimo hrano, ki jetra
krepi. To so vse grenkobe in hrana, ki je dejansko zdaj na našem vrtu: radič,
koromač, kopriva, regrat, artičoka, janež, kurkuma, kari.
Če energija po jetrih dobro teče, takrat tudi nismo
nepotrpežljivi, agresivni, ljubosumni pa, tudi misli so bistrejše in bolj optimistične.
Jetra so drugi najpomembnejši filter našega telesa.
Pomembno je, da skrbimo za dobro delovanje tega filtra – če so jetra energetsko
šibka in ne delujejo pravilno, ne utegnejo spremeniti strupenih kovin v topne v
vodi, ampak so topne v masteh in posledično se lahko te nalagajo v tkivih
telesa, kar se kaže kot pojavljanje podkožnih bul po telesu.
Cvetna esenca, ki najbolje uravnava tovrstno blokado, je tavžentroža
Položaj ščitnice je povezan tudi s 5. čakro in
blokado v izražanju lastnih potreb in želja ter s samopodobo. Cvetna esenca, ki
najbolje uravnava tovrstno blokado, je Centaury – tavžentroža. To je esenca tistih
ljudi, ki se radi podrejajo, ki se ne znajo postaviti zase in pustijo, da si
jih drugi podrejajo, ter ne zmorejo izraziti svojih čustev, ker vedo, da jih
okolica ne bo odobravala. Do okolice so preveč kritični in jo sovražijo. To je
esenca ponosnih ljudi, ki ne pokažejo svojih čustev, igrajo masko veselja,
čeprav so globoko užaljeni. Ne pokažejo svoje prizadetosti in pravega obraza,
saj se bojijo, da bi bili ponovno prizadeti. To je esenca ponosne žalosti, ki
si jo posameznik težko prizna. Naturopatska obravnava je celostna, se pravi, da
obravnava človeka čustveno in fizično in odpravlja čustvene blokade od otroštva
naprej.
Vsako
leto 22. aprila praznujemo dan Zemlje, s tem datumom namreč obeležujemo
obletnico rojstva sodobnega okoljskega gibanja leta 1970. Ta dan nas opominja,
da si moramo prav vsi vsakodnevno prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, zdravo
okolje ter za okoljsko in podnebno ravnanje, ki bo bolj prijazno planetu.
Onesnažen zrak je zgolj »stranski učinek
blaginje«
Pred
prvim dnem Zemlje je v Vietnamu divjala vojna, ki so ji nasprotovali študentje
po celi Ameriki. V tistem času je industrija onesnaževala zrak, bogati pa so to
dojemali kot »stranski učinek blaginje«. Prelomnico v dobro okolja je
predstavljala knjiga avtorice Rachel Carson z naslovom Silent Spring (Tiha
pomlad), ki je izšla leta 1962 in nemudoma postala uspešnica. Avtorica je
takrat izpostavila okoljsko problematiko, ozaveščala javnost, kako lahko bolje
skrbi za vse žive organizme in povezala onesnaženje z javnim zdravjem.
Pobudnik je bil priča razlitju nafte
Dan
Zemlje 1970 je tej nastajajoči okoljski ozaveščenosti dal glas in sprožil debate
o okoljski problematiki po vsem svetu. Ideja za praznovanje dneva Zemlje se je
sicer porodila Gaylordu Nelsonu, ki je kasneje postal tudi senator, potem ko je
prisostvoval naravni katastrofi – razlitju nafte v Santa Barbari v Kaliforniji.
Ugotovil je, da bi se lahko povezal s študentskim gibanjem za čisto okolje in
skupaj z njimi skušal spremeniti politični program, da bo bolj okolju prijazen.
Nelson je javnosti nato predstavil svojo zamisel o »nacionalnem poučevanju o
okolju« medijem; prepričal je celo Peta McCloskeyja, republikanskega
kongresnika, ki se je za tem močno zavzemal za ohranjanje okolja in Denisa
Hayesa iz Harvarda. Hayes je za promocijo okoljskih prireditev po vsej deželi
zbral 85 ljudi, vse prireditve po ZDA pa so se odvile 22. aprila.
Skupaj zmoremo!
Na ta
dan je več kot 20 milijonov Američanov prišlo na ulice, v parke in avditorije, da
bi skupaj promovirali pomen zdravega in trajnostnega okolja v množičnih shodih
od obale do obale. Na tisoče visokih šol in univerz je organiziralo proteste
proti onesnaževanju okolja. Skupine, ki so se borile proti razlitju nafte,
tovarnam in elektrarnam, ki so onesnaževale okolje, odplakam, strupenim
odlagališčem, pesticidom, avtocestam, izgubi divjine in izumrtju divjih živali
so nenadoma spoznale, da imajo skupne vrednote.
Dan Zemlje 1970 so takrat podprli
skoraj vsi – republikanci in demokrati, bogati in revni, meščani in kmetje, direktorji
in delavci. Ob koncu leta je prvi dan Zemlje privedel do ustanovitve Agencije
Združenih držav za varstvo okolja, ki se je zavzemala za čistočo zraka in vode ter
za ohranitev ogroženih vrst. »Naše tveganje se je obrestovalo,« je takrat
povedal Nelson.
Recikliranje in čista energija
Leta 1990 je skupina okoljevarstvenikov
prosila Denisa Hayesa, naj organizira še eno veliko kampanjo. Tokrat je dan
Zemlje postal globalen in mobiliziral 200 milijonov ljudi v 141 državah ter
okoljska vprašanja povzdignil na svetovno prizorišče. Dan Zemlje 1990 je močno
spodbudil prizadevanja za recikliranje po vsem svetu, Billa Clintona pa
prepričal, da senatorju Nelsonu podeli predsedniško medaljo za svobodo (1995) –
najvišjo čast civilistom v Združenih državah – za svojo vlogo ustanovitelja
dneva Zemlje.
Malo pred prehodom v novo tisočletje
pa je Hayes vodil še tretjo kampanjo, tokrat osredotočeno na globalno segrevanje in prizadevanje za čisto
energijo. Sodelovalo je 5 tisoč okoljevarstvenih skupin iz 184 držav. Svetovnim
voditeljem so poslali jasno in glasno sporočilo, da državljani po vsem svetu
želijo hitro in odločno ukrepanje glede globalnega segrevanja in čiste
energije. Dan Zemlje zdaj vsako leto praznuje več kot milijarda ljudi. Tako se
boj za čisto okolje nadaljuje z naraščajočo nujnostjo, saj so podnebne
spremembe vidne že po vseh kotičkih sveta.
Kot vemo,
znanstveniki napovedujejo, da bo do leta 2050 v oceanu več plastike kot rib.
Prav zato je vsak, tudi najmanjši, onesnaževalec pomemben.
PET plastika v bleščicah
Vseeno pa
je malokdo pomislil, da so pomemben onesnaževalec morja majhne, »nedolžne«
bleščice. A te so narejene iz aluminija in plastike, imenovane PET – ko se ta
razgradi, sprosti kemikalije, ki delujejo kot motilci hormonov pri živalih in
ljudeh ter so povezane z različnimi oblikami raka in nevrološkimi boleznimi. Podobno
kot mikro delci plastike, ki jih najdemo v kroglicah za kopanje in pilingih za
obraz, se tudi bleščice za telo na koncu znajdejo v odtoku. Zaradi svoje
velikosti jih večina uspe obiti slabše sisteme za filtriranje vode, zato
ponavadi končajo prav v oceanu.
Jedci morskih jedi zaužijejo ogromne količine mikroplastike
Mikroplastika
je, kljub velikosti, z več vidikov najnevarnejša vrsta plastike, saj jo je
težje očistiti in je zanjo tudi bolj verjetno, da jo po nesreči zaužijejo
morska bitja. Študije ocenjujejo, da mikroplastika predstavlja približno
tretjino celotne plastike v oceanu, tisti, ki pogosto uživajo morsko hrano, pa
z njo zaužijejo približno 11 tisoč kosov mikroplastike na leto. Prav zato so
številne države po svetu prepovedale uporabo mikro delcev plastike v produktih
za osebno higieno, znanstveniki in okoljevarstveniki pa zdaj pozivajo, da se v
te prepovedi vključi tudi bleščice.
Bleščice v kozmetiki so problematične
Dr. Trisia
Farrelly, okoljska antropologinja na univerzi Massey, je za revijo The
Independent povedala, da bi morala biti prepovedana uporaba vseh bleščic, ki
vsebujejo plastiko. »Ko ljudje razmišljajo o bleščicah, pomislijo na zabave in
lepe obleke,« je povedala Farrellyjeva. »Vendar so bleščice pogosto uporabljene
tudi v kozmetične namene, zato so zelo problematične,« je še dodala.
»Posredovati bi morale vlade«
Nekateri
kot rešitev predlagajo okolju prijazne, biološko razgradljive bleščice. Veriga
kozmetike Lush je, na primer, vse bleščice v svojih izdelkih zamenjala z
biološko razgradljivimi alternativami, ki jih je pohvalila tudi dr. Sue Kinsey
iz Društva za ohranjanje morja. Toda dr. Ferrelly ne verjame, da bodo druga
podjetja sledila zgledu, zato poziva k posredovanju vlade. »Dovolj imam tega,
da so samo potrošniki odgovorni za to, da je nek produkt na trgu. Proizvajalci
bi morali prevzeti odgovornost in začeti proizvajati varnejše, nestrupene in
trajnostne produkte,« pravi.
Prihajajo topli dnevi in z njimi obdobje kratkih kril, pajkic, kratkih hlač in kopalk. Vsak si želi, da bi bil na plaži videti kar najlepše brez dodatnih ljubezenskih obročev okoli pasu, celulita in povešene kože na stegnih in rokah.
Kaj storiti?
Kot
vedno ponavljam, se ne zredimo v enem mesecu od decembra do januarja, ampak se
redimo celo zimsko obdobje počasi in potem pridemo v spomladanski čas čisto
obupani in s kar nekaj odvečnimi kilogrami. Kaj storiti? Da razumemo, kako
ukrepati, moramo razumeti, kaj se nam je sploh zgodilo.
Ko
govorimo o debelosti, govorimo o sladkorju, inzulinskem nihanju in ogljikovih
hidratih. Z vidika tradicionalne kitajske medicine govorimo o vraničnem
deficitu.
Kako se morfološko kaže vranični deficit na človeku?
Opazna je poraščenost celulita,
poudarjen je trebuh, mlahavost tkiv, taka oseba ima slab spomin, piskav glas,
prisotno je zastajanje vode v telesu (zatekanje nog), jutranja zabuhlost
obraza, ženska plešavost, počasnost gibov in miselnih procesov, pozabljivost,
apatija, brezvoljnost, zmedenost, raztresenost itd.
Morfološka oblika človeka z vranico v deficitu (iz knjige Naturopatski priročnik za samopomoč)
Primer jedilnika, ki skrbi, da bomo shujšali in se znebili odvečnih kilogramov:
Zajtrk ob 7. uri – prosena kaša, sveže naribano jabolko, cimet, datlji, agavin sirup ter sezam in lan. Malica ob 9. uri – sveža jabolka ali ananas, 2 jajci. Kosilo ob 12. uri – Juha z brokolijem, ajdova kaša s piščancem, solata in fižol. Malica ob 15. uri – sveže korenje. Večerja ob 19. uri – solata, riba, fižol.
Omenjenega
jedilnika se držite 4 tedne in boste shujšali. Omenjeni jedilnik poskrbi, da
presnova sladkorjev v telesu poteka pravilno in da se telo izogne inzulinskemu
nihanju.
Ne pozabimo na glikemični indeks živil
Več sladkorja zaužijemo, več
želje imamo po njem. Na primer: ko zaužijemo kavo s sladkorjem (ob
upoštevanju, da ena vrečka sladkorja vsebuje približno 7 g sladkorja), moramo
pomisliti na dejstva v našem telesu. V naši krvi je približno 2,3 g sladkorja na
približno 5 litrov krvi. Ko telo navsezgodaj sprejme kavo z vrečko sladkorja,
doživi pojedino in se vzpostavi zgoraj omenjeni cikel. Sicer je manj škodljivo,
če »pojedino« zaužijemo zjutraj, najbolj pa nam to škoduje zvečer. Obilne
večerje s polno hrane in sladkorja nas postarajo.
V
takih primerih govorimo o glikemičnem indeksu živil, vezanem na sposobnost
organizma, da dvigne naš sladkor v krvi. Glikemični indeks je vezan na količino
sladkorja, ki se nanaša na ogljikove hidrate. Poznamo še glikemično obremenitev,
ki je povezana z glikemičnim indeksom in količino hrane, ki jo zaužijemo. Če
zaužijemo živilo z nizkim glikemičnim indeksom, z njeno količino ne smemo
pretiravati.
Glikemični
indeks je predlagal in o njem pisal dr. Jenkins, in sicer leta 1981 v American
Journal of Clinical Nutrition. Dokazano je že, da ima tisti, ki pogosto uživa
živila z visokim glikemičnim indeksom, veliko več možnosti, da zboli za sladkorno
boleznio tipa II, srčna obolenja ali rakom. Infarkt je tesno povezan z
nepravilno prehrano, ki je vezana na prevelik vnos sladkorjev v telo.
Živila, ki urejajo inzulinska nihanje v telesu: prosena kaša, cimet, ajdov čaj, brokoli, datlji, semena.
Kako nastane celulit in zakaj se ga z omenjenim jedilnikom znebimo?
Vezivno tkivo oz. vitalna mreža je tkivo, ki se prepleta čez naše celotno telo. Vsi organi, kosti in mišice so skupaj vezani z vezivnim tkivom. Minerali, vitamini in druga hranila pridejo do organa prek vezivnega tkiva. Toksini, hormoni, celice imunskega sistema in drugi pomembni graditelji našega telesa so v vezivnem tkivu. Zdravje vezivnega tkiva predstavlja zdravje telesa. Organ, ki po tradicionalni kitajski medicini energetsko krepi vezivno tkivo, je vranica – slinavka. Vranica skrbi, da bo vezivno tkivo prožno, elastično, pravilno hidrirano, mehko itd.
Zunanji znaki slabo hranjenega vezivnega tkiva oz. energetsko šibkega organa vranica – slinavka so po TKM: celulit, strije, gube, bolečine, krčne žile, plešavost idr. Vezivno tkivo pljuč zagotavlja prožnost, če prožnosti ni, se lahko pojavi bolečina v tem predelu. Ko srčna mišica popušča, je dokazano, da je vezivno tkivo poškodovano. Vezivno tkivo črevesja se odziva in vpliva tudi na sindrom razdražljivega črevesja. Mielinska ovojnica je sestavljena iz treh plasti vezivnega tkiva, ki prekrvavijo možgane. Revmatoidni artritis je patologija, vezana na poškodbo vezivnega tkiva. Vezivno tkivo je kot mreža, ki povezuje vsak delček našega telesa. Prožnost vezivnega tkiva ohranjamo z gibanjem, masažo in predvsem s pravilno prehrano!
Primer iz naturopatske prakse
V
mesecu januarju je prišla na pregled 50-letna gospa, po poklicu natakarica, ki
dnevno v službi streže vsaj 10 ur na dan. V začetnem pogovoru, ko sem jo
vprašala, zakaj potrebuje naturopatski pregled, je odvrnila, da jo bolijo noge
in ji zatekajo in da komaj zdrži ves dan. Povedala je tudi, da je bila že pri
zdravniku, a operacija še ni potrebna, ker stanje še ni tako hudo. V pogovoru
mi je tudi zaupala, da ima enega sina, vendar je imela že tri splave. Celo
četrto nosečnost je morala preležati zaradi nevarnosti splava in leže je gospa
donosila in s carskim rezom tudi rodila.
Sledil
je pregled z iridoskopom in vseh akupresurnih točk telesa. Takoj je bil očiten
velik deficit vranice, koža gospe je bila mlahava, polna celulita in gub, po
obrazu je imela veliko preveč gub za 50-letnico. Iridoskop je pokazal tudi
nepravilen pH želodca in urogenitalnega dela. Gospa je potrdila, da se ji po
jedi vedno napihne trebuh, ima suho nožnico in trpi za blago obliko
inkontinence med kihanjem.
Vranica
je žleza, ki v telesu skrbi za mikrocirkulacijo limfe, skrbi za kakovostno
proizvodnjo krvi in ureja inzulinska nihanja. Ko energija vranice ne teče
pravilno, nas želja po sladkem doleti popoldne, ker je inzulinsko nihanje
nekontrolirano. Oseba tako posega po sladkorjih (sladice, kava idr.) ali po
živilih z visokim glikemičnim indeksom (banana, krompir idr.) v popoldanskih in
večernih urah. To energetsko šibi vranico, saj slednja ni pravilno hranjena.
Energetska šibkost, ki še ni bolezen, se po telesu kaže z več simptomi:
celulitom in zatekanjem nog, ker je mikrocirkulacija limfe počasna, ter s
krčnimi žilami, inkontinenco in celo s splavom, ker postanejo tkiva mlahava,
saj so nepravilno, nezadostno in nekakovostno hranjena zaradi počasne mikrocirkulacije
in absorpcije hranil.
Ko
sem pregledala noge gospe, so te bile polne vode, zatekle, žile so izstopale,
tudi barva nog je bila rdeča, vijolična po predelih, opisala je, da jih čuti
težke, vsak udarec se je takoj spremenil v modrico.
Gospa je v enem mesecu shujšala 8 kg, njeno stanje nog, tkiv, gub, inkontinence in drugih težav, ki še niso bolezen, je 50 % boljše.
30-dnevni načrt prehranjevanja
1. dan: zajtrk – kot po navadi, do 1 kg breskev do 15. ure
2. dan (dan polne lune): dieta z breskvami, do 2 kg breskev do 15. ure
3. dan: zajtrk – kot po navadi, do 1 kg breskev do 15. ure
4. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – riž z grahom, kumare, paradižnik in fižol v solati, večerja – orada na žaru ter kumare in paradižnik v solati
5. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – polenta z gobicami ali tuno, zelena solata, fižol, večerja – puran na žaru, kumare in fižol v solati
6. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – pirini rezanci z govejim mesom, solata in fižol, večerja – mešana solata s čičerko
7. dan: nedelja – dan, ko se lahko pregrešite
8. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – ješprenj z bučkami in čičerko ter solata, večerja – paradižnik, kumare in čebula v solati, lahko še leča
9. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – piščančja rižota, mešana solata, večerja – lignji in solata
10. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – ješprenj z lečo in čičerko, mešana solata, večerja – puranje meso, mešana solata
11. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – rižota z morskimi sadeži, mešana solata, večerja – ješprenjka in mešana solata
12. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – riž s tuno, olivami in paradižnikom, mešana solata, ješprenjka in solata
13. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – prosena kaša z jajcem in koromačem, mešana solata, večerja – ješprenjka in mešana solata
14. dan: nedelja – dan, ko se lahko pregrešite
15. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – pirini rezanci s svežo paradižnikovo omako in baziliko ter mešano solato, večerja – brancin na žaru ali v ponvi in mešana solata
16. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – riž z grahom, mešana solata s fižolom, večerja – mešana solata in čičerka s pršutom
17. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – polenta s polenovko in mešana solata s stročnicami, večerja – puran na žaru in mešana solata
18. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – proso z jajcem in zelišči, mešana solata s stročnicami, večerja – zelenjavna juha (tudi stročnice) in solata
19. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – polenta z gobami, mešana solata s stročnicami, večerja – mešana solata, če ste lačni, tudi trdo kuhano jajce
20. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – piščančja rižota, mešana solata, večerja – mešana solata, orada v ponvi
21. dan: nedelja – dan, ko se lahko pregrešite
22. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – ješprenj z bučkami, mešana solata, večerja – puran na žaru, mešana solata
23. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – pirini rezanci z bučkami, mešana solata, večerja – jajce z zelišči in mešana solata
24. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – prosena kaša z lečo in tuno, mešana solata, večerja – pečen piščanec in mešana solata
25. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – rižota z morskimi sadeži, mešana solata, večerja – orada, mešana solata s stročnicami
26. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – polenta z gobicami, mešana solata, večerja – ribe in mešana solata
27. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – rižota z bučkami in grahom, mešana solata, večerja – ješprenjka in mešana solata
28. dan: nedelja – dan, ko se lahko pregrešite
29. dan: zajtrk – kot po navadi, kosilo – pirini rezanci in omaka bolognese, mešana solata, večerja – ješprenjka in mešana solata
30. dan: zajtrk – kot po navadi, prosena kaša z jajcem in zelišči, mešana solata, večerja – ješprenjka in mešana solata
Kavo lahko spijete samo eno, in sicer zjutraj, sadno malico uživate samo dopoldne, lahko pijete rdeče vino ali vodo (ne preveč mrzlo). Sokove pijete samo dopoldne in ne popoldne, sladoled pa jeste samo ob nedeljah. Omenjenega jedilnika se držite en mesec – telo vam bo hvaležno!
