Na svetu obstaja veliko več različnih barv, kot jih ljudje
lahko zaznamo. Nenavadno je, da imamo tako tesno čustveno vez z različnimi
barvami, ta vez pa je celo tako močna, da nas barve lahko z lahkoto razjezijo in
povišajo srčno frekvenco ali pa v nas pustijo topel in nejasen občutek
zadovoljstva.
Mornarsko modra, turkizna in pastelno roza
nas pomirjajo
Če se želite umiriti, so prave barve za vas, po podatkih
svetovne raziskave, ki so jo izvedli prodajalci barvnega papirja iz podjetja GF
Smith in psihologi iz Univerze v Sussexu, mornarsko modra, turkizna in pastelno
roza. Študija je preučevala preko 26 tisoč ljudi iz več kot sto različnih
držav, kar pomeni, da je to zaenkrat ena izmed največjih študij o povezavi med
barvami in čustvi. »Poskusni zajčki« so morali navesti asociacije in čustva, ki
jih povezujejo z določenimi barvami, znanstveniki pa so s tem ugotovili, kaj
različni odtenki pomenijo ljudem ter na kaj vse lahko to vpliva.
Nasičene barve nas vznemirjajo
»Številne študije so raziskovale povezavo med barvo in
čustvi. Čeprav si rezultati vseh teh študij niso enotni, je iz literature vseeno
mogoče najti nekaj doslednih ugotovitev,« je na svojem blogu zapisala profesorica
Anna Franklin, vodilna strokovnjakinja na področju barvne psihologije na
Univerzi v Sussexu. »Bolj nasičena je barva, bolj je povezana z razburjenostjo
in stimulacijo,« je pojasnila Franklinova. »Po drugi strani pa – lažja je
barva, bolj je povezana s mirnostjo in sprostitvijo. Ugotovitve so pokazale
tudi, da je oranžna barva najpogosteje povezana z srečo, rožnata pa je najbolj
seksi.
Rjavo barvo povezujemo z umazanijo
Barve, ki jih ljudje po svetu najbolj povezujejo z razkošjem,
pa so bela, vijolična in oranžna barve,« je izdala Franklinova. Najbolj
popularni barvi naj bi bili modra in zelena. Franklinova meni, da zato, ker te
dve barvi povezujemo z naravo, jasnim nebom in čisto vodo. To tudi pojasnjuje,
zakaj večina ljudi ne mara rjave barve – povezujejo jo z umazano vodo,
fekalijami in boleznimi.
Dvojni pomeni barv po svetu
»Čeprav se
zdi, da nekatere barve poosebljajo univerzalne značilnosti – na primer, rdeča barva
predstavlja jezo – je treba opomniti, da se lahko nekatere interpretacije barv
zelo razlikujejo med skupinami,« pravi Franklinova. Več študij namreč kaže, da
se skupine barv, ki jih povezujemo z abstraktnimi pojmi, razlikujejo od kulture
do kulture. Že bela barva ima tako dva povsem nasprotna pomena – nekatere
kulture jo povezujejo z mirom, druge pa s smrtjo.
V njeni delavnici se zdi, da se je čas že davno ustavil. Tam nekje sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bili dežniki zelo cenjeni in dragoceni. Zato so ljudje toliko bolj skrbno ravnali z njimi. Popravljali so jih, dokler se je dalo. Oče Marije Lah Matej Barbalič je bil eden od štirih mojstrov popravljanja dežnikov v Ljubljani. Po njegovi smrti je delavnico na Trubarjevi cesti prevzela njegova hči Marija, ki je leta 2019 edina, ki to počne. Dela ji zlepa ne zmanjka. Ekološko zavedna pa ničesar ne zavrže: iz prevlek starih dežnikov šiva izredno trpežne vrečke za nakupovanje, odslužene »šprikle« pa največkrat podari študentom arhitekture, ki jo pridejo prosit za odpadni material, ki ga potrebujejo pri svojem delu.
»Moj oče je bil čisto poseben človek, ki ga nobena preizkušnja ni spravila na kolena. Odraščal je na hrvaškem otoku Krku, v tako hudi revščini, da si je danes ne moremo niti predstavljati. Rojen je bil daljnega leta 1933 in je bil že kot otrok večkrat lačen kot sit. Mama mu je umrla pri treh letih, sirote v tistih časih niso bile nikjer zaželene. Skoraj vsak dan se je moral iz uboge domače bajte spraviti po hribu navzgor ter nabirati dračje in borove storže za kurjavo, saj lastnega gozda niso imeli, zakuriti pa je bilo treba, če so hoteli skuhati vsaj uborno kosilo. Doma so imeli le eno kozo in figo. Vse otroštvo so njemu in bratu govorili, da iz njiju ne bo nič, kar pa ga ni spravilo na kolena, temveč mu je vsadilo močno željo po uspehu,« začenja Marija pretresljivo življenjsko zgodbo svojega očeta, ki je kot mulec z velikimi očmi gledal turiste, ki so prihajali v Baško. Nekemu zakonskemu paru se je tako prikupil, da ga je želel odpeljati s seboj v Ameriko, vendar si fantič ni upal iti. Da so bogati tako posvojili otroke, ni bilo v tistih povojnih časih nič neobičajnega. Tako so vsaj dobili življenjsko priložnost za malo boljše življenje, da so bili siti in so jih poslali v šolo …
Celoten pogovor boste našli v aprilski reviji Bodi eko.
Ko cvetovi
češenj oživijo, je praznovanje njihove lepote na Japonskem izjemno priljubljen
običaj. V drugih državah pa drevesa večinoma »častimo« le za božič – pa še to
tako, da jih požagamo in opazujemo, kako se sušijo v naših dnevnih sobah.
»Sakura«
oziroma japonska češnja je spomladi prelepa
Japonci
imajo celo leksikon besed, ki opisujejo praznovanje cvetočih dreves spomladi,
kar pa, glede na to, da so k nam prinesli tudi »shinrin-yoku«, gozdno kopanje,
morda sploh ni tako presenetljivo. Torej – »hanami« dobesedno pomeni
»opazovanje cvetov«, čeprav se to pogosto nanaša predvsem na ogled cvetov
japonske češnje, oziroma, kot ji pravijo Japonci, »sakura«.
Včasih so imeli raje cvetove slive
Praksa
sega v obdobje Nara, v 8. stoletje – takrat so sicer opazovali cvetove slive,
»ume«, vendar pa so skozi stoletja Japonci bolj vzljubili cvetove češnje.
Hanami je lahko marsikaj
Hanami je
tako samostalnik kot glagol, je praznovanje, hanami pa lahko tudi »delaš«. In
kako se dela hanami? Hanami je lahko preprosto sprehod med drevesi ali nekaj
trenutkov uživanja v lepoti cvetočega drevesa. A je pogosto veliko več kot to. Tradicionalno
vključuje piknik ali zabavo pod rožnatimi »oblaki« sakure – seveda s prijatelji
in družino, ob najboljši hrani in sakeju.
Ljubezen do minljive lepote
Tako torej
Japonci izkažejo svoje spoštovanje do dreves in minljive lepote cvetov, ki
traja skromna dva tedna. Običaj pa lahko poteka tudi v večernih urah, takrat se
imenuje »yokazura« in je ob posebnih lampinjonih za osvetlitev cvetov v temnem
nočnem nebu še lepši.
V angleško govorečih državah je bolj znan tudi kot hudičev
bršljan oziroma »poison ivy«. Potos je ena izmed najučinkovitejših rastlin za
čiščenje zraka, iz njega celo odstranjuje formaldehid in ogljikov monoksid.
Zlati potos je sicer nezahtevna rastlina, ki dobro prenaša tako nihanje
temperature kot tudi pomanjkanje svetlobe in vode. Vseeno pa se moramo
zavedati, da je rastlina za pse in mačke strupena, zato moramo paziti, da naši
hišni ljubljenčki z njo ne pridejo v stik.
Aloe vera
Aloe vera ali puščavska lilija je za nas najbolj uporabna
zaradi svojega soka, ki ga uporabljamo kot mazilo pri opeklinah, pikih žuželk
in podobnem. Učinkovita je tudi pri čiščenju zraka, a je, podobno kot zlati
potos, za naše ljubljenčke nekoliko strupena.
Navadna ščitovka
Ta izredno trpežna azijska rastlina je za vzgojo zelo
nezahtevna, saj preživi tudi v temi in mrazu, vse kar potrebuje, je malo vode.
Ščitovka živi zelo dolgo, v svojem življenju pa prečisti ogromne količine
zraka. Njen dodaten plus je ta, da za ljubljenčke ni škodljiva.
Kapucinka
Kapucinka vsebuje vitamine in žveplo, deluje pa krepilno in
rahlo odvajalno. Izvira sicer iz Južne Amerike in je občutljiva na mraz. Užitni
so listi, cvetovi, popki in seme. Listke lahko dodajamo v solate, užitni
cvetovi pa imajo nekoliko poprast okus. Prav tako ni škodljiva ne psom ne
mačkam.
Rožmarin
Rožmarin ima zelo močan vonj in je v mediteranski kuhinji
nepogrešljiva začimba. Odlični so tudi njegovi cvetovi, zato je kot kuhinjska
rastlina rožmarin nepogrešljiv, je pa tudi popolnoma neškodljiv za hišne
ljubljenčke.
Navadni bršljan
Poznan po svojih zmožnostih za čiščenje zraka je odlična
rastlina za v kuhinjo, kjer je v zraku vedno veliko različnih vonjav in hlapov,
a moramo z njim ravnati previdno, ker je strupen tako za ljudi kot tudi za
hišne ljubljenčke.
Koriander
Koriander je enoletna začimbna rastlina, ki zraste od 50 do
60 cm visoko. Cvete v belih ali bledo rdečkastih kobulih. Rastlina je mehka in
rahlo gnilega vonja, kar ljudi deli na dva pola – eni ga ljubijo, drugi pa
sovražijo. Listi se uporabljajo sveži in se jedem dodajo tik pred serviranjem,
saj hitro ovenijo in izgubijo svojo aromo. Prav tako se ta izgubi ob zmrzovanju
ali sušenju listov, zato je priporočljivo, da rastlino vzgajamo sami in jo
imamo tako vedno na dosegu roke.
Bromelijevke
Razvile so se več kot 70 milijonov let nazaj v Južni Ameriki, pri nas pa so priljubljene že dalj časa, četudi se verjetno malo ljudi zaveda njihovih blagodejnih učinkov na svojo okolico. So neškodljive za ljudi in domače živali.
Uradniki menijo, da nezadostno financiranje in nezaupanje
ovirata njihova prizadevanja v boju proti novem izbruhu ebole.
Izbruh na zelo konfliktnem območju
Kljub povečanju števila primerov ebole v Demokratični
republiki Kongo (DRK) v zadnjih nekaj tednih Svetovna zdravstvena organizacija
(WHO) pravi, da izbruh ebole ni kritičen za javno zdravje, ker izbruh ni
mednaroden, omejen pa je, kot pravijo, na dve provinci na severovzhodu države.
To območje je sicer zelo konfliktno, saj v njem deluje več
kot 20 oboroženih skupin ter tudi nasprotniki vladajoče politične stranke v
DRK. Večja politična napetost otežuje poskuse za omejitev izbruha, je na
tiskovni konferenci v Ženevi dejal generalni direktor WHO Tedros Ghebreysus.
Prav tako je pozval k povečanju financiranja za pomoč obolelim.
»Izbruh moramo čim prej zajeziti«
»Vsi se strinjamo, da moramo storiti vse, kar je v naši
moči, da ta izbruh čim prej zajezimo,« je dejal Ghebreysus. Najpomembnejša
naloga, po mnenju Ghebreysusa, je pridobiti zaupanje ljudi v Butembu in Katwi,
kjer nekateri oboleli zaradi ebole sploh niso pripravljeni obiskati zdravnika,
a se večinoma vsaj strinjajo, da jih cepijo. Ghebreysus je dejal, da so se
napetosti povečale po tem, ko je vlada DRK ljudem iz severovzhodnega Konga
zaradi ebole prepovedala udeležbo na predsedniških volitvah, kar naj bi
potrdilo sum, da je ebola za vlado DRK zgolj orodje za marginalizacijo
opozicije.
Ljudje nujno potrebujejo pomoč
Od 10. aprila je bilo v DRK zabeleženih že več kot tisoč
primerov ebole, po podatkih WHO pa je umrlo vsaj 764 ljudi. Kljub razširjeni
uporabi eksperimentalnega cepiva, imenovanega rVSV-ZEBOV, so nekateri prebivalci
še vedno skeptični in ne zaupajo osebam, ki jim ga ponujajo. »Približno 10
odstotkov ljudi cepivo zavrne,« pravi Mike Ryan iz WHO. Doda, da je sicer
cepivo precej uspešno, manj kot procent tistih, ki so prejeli cepivo, je
kasneje zbolelo, a v poročilu o učinkih cepiva opozarjajo, da ti rezultati niso
izhajali iz nadzorovanega kliničnega preskušanja, zato jih je treba obravnavati
previdno.
Redke mednarodne skupine za pomoč obolelim, ki se v Kongu
borijo proti eboli, pa pravijo, da nujno potrebujejo pomoč. »Samo včeraj smo
obravnavali 20 primerov, 18 dan prej. Potrebujemo sredstva za delo na terenu,«
pravi Guillaume Le Duc iz organizacije ALIMA.
Eden od najpogostejših vzrokov za bolečine v trebuhu je
zastrupitev s hrano. S hrano lahko namreč zaužijemo toksične snovi ali
bakterije, ki izvirajo iz nehigieničnih postopkov ravnanja s hrano. Nekateri
primeri zastrupitve s hrano so dovolj hudi, da zahtevajo obisk zdravnika.
Vendar pa lahko v večini primerov težave rešimo sami, brez zdravil oziroma s
pomočjo domačih pripravkov.
Izbrskali smo nekaj živil, ki lahko pomagajo pri lajšanju
bolečin ob zastrupitvi s hrano.
Ingver
Ingver ima močne zdravilne in blažilne lastnosti. Za
aromatični koren je znano, da izboljšuje delovanje prebavnega trakta in
spodbuja njegovo učinkovitost pri absorpciji hranil v hrani. Poleg tega ima
ingver pomirjevalne učinke, zaradi česar je odličen kot zdravilo za slabost in
bruhanje. Najbolje je piti ingverjev čaj iz naribanega korena, ker toplota
pomaga sprostiti želodčne mišice in tako zagotavlja takojšnje olajšanje vnetnih
simptomov, ki jih povzroča zastrupitev s hrano. Če menite, da je okus ingverja
morda premočan za vas, čaju dodajte žličko medu.
Eterično olje origana
Koristi origana pri zdravljenju različnih bolezni so
zeliščarjem znane že dolgo, zdaj pa so to rastlino preučili tudi znanstveniki.
Ugotovili so, da rastlina vsebuje antimikrobni spojini karvakrol in timol, ki
pomagata v boju proti bakterijam, torej tudi tistim, ki povzročajo zastrupitev
s hrano. 1 kapljica 100-odstotno čistega olja origana, mešanega z nekaj
kapljicami oljčnega olja, je močno učinkovito sredstvo proti bakterijski
okužbi.
Jabolčni kis
Jabolčni kis ima blagodejne učinke na prebavni sistem, ker
pomiri razdraženo črevesje in pomaga v boju proti bakterijam in toksinom. Če
trpimo zaradi zastrupitve s hrano, lahko uživamo dve žlici jabolčnega kisa v
skodelici vroče vode ali pa dve žlički nerazredčenega jabolčnega kisa na dan.
Limonin sok
Limonin sok spodbuja našo prebavo in metabolizem, poleg tega
pa nas lahko zaščiti pred patogenimi bakterijami, ki so odgovorne za
zastrupitev. Limonin sok razstruplja telo in nam pomaga, da izločimo nevarne
toksine. Limonin sok najbolje učinkuje na telo, če spijemo dve žlički dnevno
ali pa ga zmešamo s kozarcem mlačne vode.
Bazilika
Ta aromatična rastlina, ki jo sicer večinoma uporabljamo kot
začimbo, ima neverjetno zdravilne lastnosti. Blaži bolečine v trebuhu in pomaga
telesu v boju proti škodljivim mikroorganizmom, ki smo jih zaužili z okuženo
hrano. Priporočljivo je, da v liter navadne vode kapnemo nekaj kapljic
eteričnega olja bazilike in zmes počasi uživamo čez cel dan.
Česen
Česen, predvsem svež, deluje protivnetno in pomaga v primeru
driske in bolečin v trebuhu.
Banane
Banane zaradi vsebnosti mnogih hranil pospešijo zdravljenje, saj našemu telesu dajejo prepotrebno energijo za okrevanje. So bogate s kalijem in so nam v pomoč tudi za rehidracijo, ko zaradi driske in bruhanja izgubimo veliko tekočine v telesu.
Prejšnji teden se bo zapisal v zgodovino – nastala je namreč
prva fotografija črne luknje, kar je bil na videz nemogoč podvig. Vseeno pa je
znanstvenikom po dolgih letih poskusov končno uspelo. Podoba črne luknje je
burila domišljijo mnogih in zdaj je ta kozmični objekt, večji od našega
sončnega sistema, končno nekoliko bolj otipljiv. Črna luknja je namreč trimilijonkrat
večja od Zemlje, od nje pa je oddaljena 55 milijonov svetlobnih let.
Pōwehi, čudovit, neskončen temen vir neskončnega ustvarjanja
Zdaj pa je najbolj znana črna luknja dobila tudi ime: Pōwehi. Astronomi, ki so zaslužni za fotografijo črne luknje, so namreč sodelovali s profesorjem havajskega jezika in kulturnim praktikantom Larryjem Kimuro iz Havajske univerze v Hilu (UH). Do povezave s Havajsko univerzo pa je prišlo, ker se dva od osmih teleskopov, uporabljenih za zajem fotografije, nahajata na Havajih.
Novo ime izvira iz Kumulipa, havajske pesmi o stvarjenju, ki
razlaga izvor havajskega vesolja. Pō pomeni »globok, temen vir neskončnega
ustvarjanja«, medtem ko »wehi« pomeni častitljiv ali krasen, kar je v pesmi
eden izmed mnogih ukrasnih pridevnikov za pō. Torej, črna luknja je čudovit,
globok, temen vir neskončnega ustvarjanja.
Kimuri je črno luknjo uspelo opisati z eno besedo
»Ko je Kimura predlagal ime za črno luknjo, sem skoraj padla s stola,« je povedala Jessica Dempsey, namestnica direktorja teleskopa James Clerk Maxwell na Mauna Kei. »Pred tem sem se deset minut trudila v strokovnem jeziku pojasniti, kaj ta predmet sploh je. Njemu pa je to uspelo z eno samo besedo,« je še povedala.
V vesolju je še ogromno črnih lukenj
Astronomska opazovanja kažejo, da obstaja ogromno črnih
lukenj, ki jih lahko najdemo v različnih astronomskih okoljih in so si po
velikosti zelo različne. Majhne imajo maso nekaj deset mas Sonca in radij od 10
do 100 km, zaznali pa so jih v rentgentskih dvojnih sistemih zvezd.
Timijan je ena najbolj razširjenih začimb. Uporabljamo ga predvsem zato, da bi popestrili okus jedi. Manj znano pa je, da lahko s pogostejšim vključevanjem timijana v svojo prehrano naredimo tudi ogromno dobrega za zdravje in počutje … Študije kažejo, da timijan oziroma olje timijana pomaga v boju s skoraj vsemi boleznimi dihal.
Za ljudi, ki se pogosto spopadajo z glivičnimi okužbami, je timijan še posebej priporočljiv. Vsebuje namreč timol, ki uničuje glivice. Poleg tega pa lahko timol pomaga tudi pri preprečevanju virusnih okužb.
Antioksidanti, ki zmanjšajo nevarnost za kronične bolezni
V timijanu najdemo precej več antioksidantov kot v večini drugih zelišč. Redna uporaba timijana tako zmanjša tveganje za številne bolezni, ki jih lahko povzročijo nevarni prosti radikali, med drugim tudi za različne oblike raka. Obenem pa timijan upočasni proces staranja in tako pomaga pri ohranjanju mladostnega videza.
Boljša prekrvavitev in oskrba celic s kisikom
Uporaba timijana je priporočljiva tudi za vse, ki imate težave s slabokrvnostjo. Vsebuje namreč veliko železa. Tako pomaga tudi pri izboljševanju prekrvavitve. Posledično bodo dobile vaše celice precej več kisika, zato ne boste imeli več težav z utrujenostjo in s podobnimi simptomi, tipičnimi za anemijo.
Zaščita srca in ožilja
Posebna kombinacija vitaminov, mineralov in antioksidantov poskrbi tudi za to, da je timijan ena najboljših začimb za vaš srčno-žilni sistem. Med drugim lahko v timijanu najdemo tudi kalij, ki pomaga pri širjenju žil, kar poskrbi za naravno zniževanje krvnega tlaka.
Uživajte timijan za boljši vid
V otroštvu so nas učili, da moramo za zdrave oči zaužiti predvsem veliko korenja. Vendar lahko tudi mnoga druga živila oziroma zelišča/začimbe prispevajo k ohranjanju dobrega vida. Mednje spada tudi timijan!
Okrepitev imunskega sistema in timijanov čaj
Timijanov čaj pa velja tudi za eno najboljših naravnih rešitev v primeru težav z dihali. Morda imate občutek, da so pogosti prehladi in podobne težave nekaj, na kar se morate preprosto navaditi. Vendar pa lahko v resnici naredite ogromno za to, da postane vaš imunski sistem močnejši. Najpomembnejši ukrep je ta, da povečate vnos vitamina C. Prav timijan vsebuje ogromno omenjenega vitamina. Več timijana pomeni tudi manjšo nevarnost za okužbe.
Ublažite stres s pomočjo timijana
Danes se zdi stres skorajda neizogiben. Morda se težko izognete dejavnikom, ki vam povzročajo stres. Dobra novica pa je, da lahko s pomočjo določenih zelišč močo zmanjšate vpliv, ki ga imajo stresne situacije na vaš organizem. Timijan je odličen vir vitamina B6, ki ima velik vpliv na nevrotransmiterje, neposredno povezane s sproščanjem t. i. stresnih hormonov. Vključevanje timijana v prehrano zato ublaži negativne učinke stresa.
Timijan je torej eno najmočnejših zdravil, ki se priporoča
pri vseh okužbah dihal, pri astmi, oslovskem kašlju, pljučnici ter vnetem grlu.
Študija iz leta 2011 je namreč pokazala, da je timijanovo olje izjemno
učinkovito v boju s približno stodvajsetimi sevi bakterij, še ena študija iz
leta 2013 pa je dokazala, da timijanovo olje (poleg olj origana, cimeta in
limonske trave) antibakterijsko deluje tudi proti vnetem grlu.
Razredčeno olje lahko tudi grgramo
Avtorji študije ugotavljajo, da penicilin ni vedno najbolj učinkovit
zoper bakterije Streptococcus pyogenes,
priporočajo pa zmerno uživanje timijanovega olja. Svetujejo, da nekaj kapljic
timijanovega olja zmešamo z vodo in grgramo ali pa kar spijemo, če nas poleg
bolečega grla mučijo še vnetja zgornjega dela dihal.
Timijan uspeva tudi v vrtu
Timijan lahko vzgojimo tudi v domačem vrtu – posadimo ga v
zavetje, med kamenje, rastlina pa mora na istem mestu ostati do maksimalno pet
let. Timijan za rast potrebuje kar veliko sonca. Najbolje uspeva v glinasti ali
peščeni zemlji, ki ji lahko dodamo malo komposta. Sicer pa ni občutljiv za škodljivce, saj jim
njegov vonj ne ustreza preveč. Pri timijanu nabiramo cvetove v višini 5
centimetrov nad zemljo, najbolje je, da jih naberemo do junija. Cvetove lahko
tudi posušimo v suhem prostoru ali v sušilniku za zelišča, paziti pa moramo, da
temperatura zraka ne presega 40 stopinj, saj s toplotno obdelavo zmanjšamo
količine eteričnega olja, prav tako se suhih cvetov ne smemo dotikati z rokami.
Timijan je uporaben v kulinariki in kozmetiki
Timijan je izredno aromatično zelišče, ki ga lahko uporabljamo za čaj, kot začimbo k mediteranskim jedem, kot aktivno sestavino v kozmetičnih izdelkih (za zobno pasto, toaletna mila, losjone, kreme). Eterično olje timijana zaradi vsebnosti timola pomaga razkužiti usta, zato je primerno tudi kot dodatek k ustnim vodicam. Eterično olje se sicer pridobiva s parno destilacijo svežih ali delno posušenih listov in cvetov timijana. Destilacija proizvaja rdeče obarvano olje, ki ima močan, rahlo pikanten vonj. Dodatna destilacija proizvede bledo rumeno olje, njegova kemična sestava pa je odvisna od vrste timijana.
Vsak letni čas ima tudi svoje posebnosti, ki pa na naše lase precej neugodno vplivajo. Zaradi potenja je lahko na primer mastno lasišče še bolj mastno, zaradi sonca, soli in vetra pa so lasje še bolj suhi in kaj hitro se pojavi cepljenje lasnih konic.
Prehrana za lepe lase
Za lepe lase so poleti pomembni vitamin A, vitamin B in železo. Vitamin A najdemo v zeleni listnati zelenjavi ter v sadju in zelenjavi rumene in oranžne barve – vsega tega je v poletnem času v izobilju. Vitamin A je pomemben, ker poskrbi za obnavljanje tkiva in za zdravo lasišče. Vitamin B najdemo v morskih sadežih, v soji, oreščkih, polnovrednih žitih ipd. Tudi z vnosom teh živil v poletnem času ne bi smelo biti težav. Vitamin B krepi lase, saj poskrbi za zdravo lasišče. Železo je zelo pomembno pri negi las in pomanjkanje le-tega pogosto privede do izpadanja las. Najdemo ga v zeleni listnati zelenjavi, v oreščkih, suhem sadju, stročnicah ipd. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na zdrave maščobe in beljakovine. Poleg hrane pa za svoje lase poskrbite z naslednjimi domačimi pripravki.
Mastno lasišče
Pri
mastnem lasišču si lahko pomagamo s trpotčevim, ognjičevim in/ali lipovim
čajem. Čaj si pripravimo sproti in ga uporabimo kot tonik po umivanju las.
Dobro vtremo v lasišče.
Mešanica za suhe konice
Suhim
in razcepljenim konicam ni pomoči. Lahko le omilimo njihov videz in
preprečujemo nadaljnjo škodo. Pripravimo si naslednjo mešanico:
Sestavine:
8 ml olja jojobe,
2 ml ricinusovega
olja,
2 kapljici eteričnega
olja ilang-ilang.
Priprava:
S
stekleničko nakapljamo najprej eterično olje, nato dodamo ricinusovo olje in
nazadnje olje jojobe. Rahlo pretresemo in uporabimo na suhih lasnih konicah.
Preprost oljni balzam
Sestavine:
60 ml olivnega olja,
olja jojobe, mandljevega olja ali ricinusovega olja (olja lahko med seboj tudi
kombiniramo),
10 kapljic eteričnih
olj (sivke, rožmarina).
Priprava:
V
stekleničko nakapljamo najprej eterična olja, nato dolijemo olje ali olja.
Rahlo premešamo. Nanesemo na mokre lase, dobro vtremo, ovijemo s folijo in
toplo brisačo (toplota pomaga, da učinkovine bolj prodrejo v lasišče) ter po 30
minutah speremo.
Dišeče olje za sijoče lase
Sestavine:
5 ml ricinusovega
olja,
1 kapljica eteričnega
olja prave sandalovine,
1 kapljica eteričnega
olja sivke,
1 kapljica eteričnega
olja rožmarina.
Priprava:
V stekleničko nakapljamo najprej eterična olja, nato dolijemo ricinusovo olje. Rahlo pretresemo in nanesemo na lasne konice. Ricinusovo olje poskrbi tako za nego kot tudi za sijaj.
Vlažilna nega za lase
Sestavine:
68 g kokosovega
masla,
7 g olja jojobe,
5 g gela aloe vere,
4 kapljice vitamina
E.
V
parni kopeli raztopimo kokosovo maslo. Počasi dodamo najprej olje jojobe, nato
vmešamo gel aloe vere in dodamo vitamin E.
Uporabimo
na več načinov:
Kot masko za lase,
tako da vtremo v lase in lasišče, pustimo delovati 5 minut in speremo. Masko
lahko delamo vsak teden.
Kot regenerator, tako
da nanesemo na umite lase, pustimo delovati 1 minuto in speremo. Uporabimo
2-krat na teden.
Za nego suhih konic,
tako da majhno količino vmasiramo v umite in suhe lasne konice in ne spiramo.
Uporabimo po vsakem umivanju ali po potrebi.
V
vsakem okolju so zrasle tudi rastline, ki vsebujejo saponine in druge
učinkovine, pomembne za naše lase. Mi poleti na travnikih najdemo »milnico« (Saponaria
officinalis). Celotna rastlina je bogata s saponini, vendar praviloma
nabiramo korenino. Korenino uporabimo svežo ali pa jo posušimo in uporabimo
pozneje.
Šampon iz milnice
Sestavine:
10 g suhe zmlete ali
na drobno narezane korenine milnice,
½ litra vode.
Korenino
kuhamo 20–30 minut. Ko se primerno ohladi, precedimo in tekočino uporabimo kot
šampon. Je seveda precej bolj redka, kot smo vajeni. Se malo peni in lahko
draži oči, zato pazimo, da ne pride v stik z njimi.
Če je naše znanje s področja zdravilnih rastlin večje, lahko zgornjemu šamponu dodamo hladen namok slezove korenine, ki bo odlično poskrbela za vlaženje. Ali pa kombiniramo z drugimi čaji, kot so kamilični, ognjičev, rožmarinov, lipov.
Nova študija, objavljena
v znanstveni reviji Helion, kaže, da glasbeno usposabljanje lahko poveča
zmožnost osredotočanja.
Glasba nam pomaga, da se hitreje učimo
Prednosti glasbe za
človeške možgane so številne. Nekatere študije so pokazale, da glasbeno
usposabljanje izboljšuje pretok krvi v možganskih področjih, ki sodelujejo pri
učenju jezika. Novejše raziskave so pokazale, da poslušanje glasbe lahko celo
“motivira” možgane k učenju s spodbujanjem nevronskih mrež. Najnovejša
študija raziskovalcev pod vodstvom dr. Paula Barazze iz Centra za napredne
raziskave v izobraževanju na Univerzi v Čilu pa kaže, da lahko glasbeno
usposabljanje vpliva tudi na povečano stopnjo pozornosti.
Test za pozornost je vključeval hitro
menjajoče se slike
V svoji raziskavi Barraza
in sodelavci pojasnjujejo, da je sistem pozornosti možganov sestavljen iz treh
podsistemov, od katerih ima vsak svoj »anatomsko ločen nevronski sistem« –
mreža za opozarjanje možganov nas pripravlja na »akcijo«, usmerjevalno omrežje
nam pomaga razlikovati med pomembnimi in nepomembnimi senzoričnimi
informacijami ter nam pomaga, da se osredotočimo, mreža za izvršno kontrolo pozornosti in
procesiranja pa nam pomaga prezreti moteče informacije. Raziskovalci so prosili
18 poklicnih glasbenikov in 18 udeležencev, ki se ne ukvarjajo z glasbo, naj
opravijo standardni test za pozornost. Glasbeniki so bili usposobljeni
pianisti, ki so klavir igrali že vsaj 12 let. V testu so si udeleženci ogledali
različne slike, ki so se na ekranu hitro zamenjale.
Pozornost se izboljšuje premo sorazmerno
s številom let glasbenega usposabljanja
Skupina je merila
reakcijsko vedenje udeležencev glede na hitrost odzivanja na spremembo slike,
torej je daljši reakcijski čas pokazal manj učinkovito izvršno kontrolo
pozornosti. V povprečju so usposobljeni glasbeniki za opozarjanje podsistema
potrebovali 43,84 milisekund (ms), za usmerjevalni podsistem 43,70 ms in za
izvršno mrežo 53,83 ms. Za primerjavo – tisti, ki se z glasbo niso ukvarjali,
so dosegli 41,98 ms, 51,56 ms in 87,19 ms. Pomembna ugotovitev raziskave je ta,
da se nadzor pozornosti izboljšuje premo sorazmerno s številom let glasbenega
usposabljanja udeležencev. Barazza je dejal, da so se poklicni glasbeniki po
njihovih ugotovitvah zmožni hitreje in bolj učinkovito osredotočiti na tiste
najbolj pomembne naloge in izluščiti nepomembne motilce pozornosti. Vsako leto
glasbenega usposabljanja prinaša tudi boljše rezultate.
Študija bo v pomoč hiperaktivnim otrokom
in odraslim
Kaj ta študija pomeni za medicino in psihologijo? »Naše ugotovitve, da glasbeno usposabljanje poveča zmožnost koncentracije, bi lahko bile izredno uporabne v klinični medicini ali v izobraževanju. Poglejmo, na primer, takole – če bi tiste otroke, ki imajo težave s koncentracijo ali so hiperaktivni, vpisali v glasbeno šolo, bi lahko na takšen način izboljšali njihove kognitivne zmožnosti,« je razložil David Medina, eden izmed raziskovalcev.
