Filipendula ulmaria (Spirea ulmaria) je latinsko ime za brestovolistni oslad, ki je šele v 19. stoletju postal tako rekoč rastlina, katere čaj je pospešil potenje pri povišani telesni temperaturi in gripoznih obolenjih ter se ga še danes uporablja kot mazilo pri revmatičnih težavah.


Brestovolistni oslad

Kdaj nabiramo brestovolistni oslad?

Brestovolistni oslad raste v krajih z zmernim podnebjem Evrope in Azije. Uspeva po vlažnih travnikih, grmovju, goščavah ter ob bregovih rek po vsej Sloveniji. Zraste do 2 metra visoko. Dlakavi listi so sestavljeni iz treh do petih parov nazobčanih lističev, ki rastejo na votlem steblu z rdečimi žilami. Na prvi pogled so listi oslada podobni praproti. Sladko dišeči smetanovo beli cvetovi rastejo v obliki socvetja in se odpirajo od junija do septembra. Zaradi njihovega prijetnega vonja so v srednjem veku z njimi odišavljali piva in vina. Posušeni cvetovi imajo namreč vonj, ki spominja na grenke mandlje.

Socvetja nabiramo, preden se cvetovi čisto odprejo. Nabiramo cvetoče zelišče, lahko tudi s koreninami. Torej, nadzemne dele oslada (stebla, liste, cvetove) nabiramo v juniju in juliju, ko se pojavijo prvi cvetovi. Posušimo jih kar se da hitro (na senčnem in dobro zračnem mestu), saj se s tem izognemo spremembi barve (sicer lahko postanejo rjavi), in jih hranimo v dobro zaprtih posodah ter v temnem prostoru.

Lahko ga gojimo tudi na vrtu

Gojenje na vrtu

Brestovolistni oslad lahko vzgojimo iz semen. Posejemo jih spomladi v vlažna, neodcedna, bogata alkalna tla na sončni ali rahlo senčni legi.


Brestovolistni oslad ima številne zdravilne sestavine in učinkovine

Rastlina vsebuje eterično olje (0,2 %) s spojinami salicilne kisline, kot sta metilsalicilat in salicilaldehid, vezana kot glikozida. V cvetovih so tudi flavonoidi, kot so spireozid, rutin, hiperozid in drugi. Med sestavine oslada pa sodita tudi vanilin in heliotropin, prosta salicilna kislina, flavonski glikozidi ter galo- in elagotaninske čreslovine. Prav čreslovine dajejo brestovolistnem osladu trpek okus. Salicilati pa delujejo protivnetno.

Učinki in delovanje brestovolistnega oslada

Zaradi vsebujočih čreslovin deluje oslad kot adstringens pri obolenjih želodca in črevesja. Med njegove najpomembnejše učinke pa uvrščamo protivnetno delovanje. Salicilna kislina, ki nastane v črevesju iz salicilnih spojin, zavira nastanek prostaglandinov, ki pa so poglavitni pri nastanku vnetnih procesov. Zato je njegova uporaba iz ljudskega zdravilstva pri revmi, vročičnih obolenjih in infekcijah upravičena. Vsebuje salicilno kislino, ki blaži vnetja in bolečine, k čemer pripomorejo tudi flavonoidi, ki poleg tega sproščajo mišične krče ter lajšajo težave s prebavili ter razjedami na želodcu in dvanajstniku. Brestovolistni oslad pa tudi znižuje telesno temperaturo pri vročici in zmanjšuje bolečine. Je ena najučinkovitejših rastlin pri premagovanju težav pri prehladih in gripoznih obolenjih. Deluje pa tudi blago diuretično, zato je pitje čaja priporočeno tudi pri težavah z zaostajanjem vode v telesu in ledvičnih težavah.

Torej brestovolistni oslad učinkovito pomaga pri lajšanju simptomov gripe, glavobolov, zobobolu in bolečin v sklepih, ki jih povzročata revmatizem in protin. Brestovolistni oslad deluje tudi antibakterijsko in tako pospešuje celjenje ran. V ljudskem zdravilstvu so ga že od nekdaj uporabljali kot sredstvo pri okužbah sečil in kot diuretik.

Čaj iz brestovolistnega oslada

Previdnostni ukrepi

Pri uporabi zeliščne rastline brestovolistnega oslada pa velja upoštevati nekaj previdnostih ukrepov:


  • Pripravkov se izogibajte, če ste alergični na aspirin.
  • Brestovolistni oslad lahko zoži dihalne poti, zato je kontraindiciran pri astmatikih.
  • Med nosečnostjo in dojenjem pripravkov ne uporabljajte.

Pripravki in recepti za brestovolistni oslad

Iz brestovolistnega oslada lahko naredimo številne domače pripravke, ki nam bodo v pomoč pri vsakdanjih težavah.

Poparek proti gripi in glavobolu

Proti gripi, glavobolom, revmatizmu, zaostajanju vode si pripravimo poparek, in sicer 1 žlico posušene zeli brestovolistnega oslada stresemo v skodelico vrele vode. Pokrijemo, počakamo 10 minut in precedimo. Popijemo od 3-4 skodelice na dan, prvo na tešče. Prav tako učinkuje tudi tinktura brestovolistnega oslada, ki jo vzamemo po 20 kapljic z vodo.

Obkladek za lajšanje bolečin v sklepih

Za lajšanje bolečin v sklepih pripravimo obkladek. V poparek namočimo obkladek in ga 3- do 4-krat na dan položimo na prizadeto mesto.

Prevretek za celjenje ran

Za celjenje ran, razjed je priporočljivo narediti prevretek. 40–50 g mešanice stebel, listov in cvetov stresemo v 500 ml vode, zavremo in počasi kuhamo 20 minut. Vanj namočimo obkladek in ga 3- do 4-krat na dan položimo na prizadeto mesto.


Brestovolistni oslad uporaba

Čajna mešanica pri težavah z revmatičnimi obolenji:

  • cvet oslada, 30 g,
  • cvet ognjiča, 20 g,
  • korenina jegliča, 20 g,
  • zel dišeče vijolice, 30 g.

Dve čajni žlici zelišč za 6–8 ur namočimo v mrzlo vodo, nato segrejemo do vretja. Trikrat na dan po jedi pijemo po eno skodelico čaja.

Potenje spodbuja naslednja mešanica zelišč:

  • cvet ali zel oslada, 40 g,
  • cvet lipe, 20 g,
  • cvet bezga, 20 g,
  • cvet kamilice, 10 g,
  • cvet črnega trna, 10 g.

Iz dveh čajnih žlic mešanice pripravimo poparek, ki naj pokrit stoji 15 minut. Pijemo po 2 skodelici čaja na dan.

Preberite tudi: Gripa in prehlad na pohodu: uprite se jima s povsem naravnimi pripravki!

VEČ VSEBIN: