Vsako leto 22. aprila praznujemo dan Zemlje, s tem datumom namreč obeležujemo obletnico rojstva sodobnega okoljskega gibanja leta 1970. Ta dan nas opominja, da si moramo prav vsi vsakodnevno prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje ter za okoljsko in podnebno ravnanje, ki bo bolj prijazno planetu.

Izlet v naravo

Onesnažen zrak je zgolj »stranski učinek blaginje«

Pred prvim dnem Zemlje je v Vietnamu divjala vojna, ki so ji nasprotovali študentje po celi Ameriki. V tistem času je industrija onesnaževala zrak, bogati pa so to dojemali kot »stranski učinek blaginje«. Prelomnico v dobro okolja je predstavljala knjiga avtorice Rachel Carson z naslovom Silent Spring (Tiha pomlad), ki je izšla leta 1962 in nemudoma postala uspešnica. Avtorica je takrat izpostavila okoljsko problematiko, ozaveščala javnost, kako lahko bolje skrbi za vse žive organizme in povezala onesnaženje z javnim zdravjem.

Pobudnik je bil priča razlitju nafte

Dan Zemlje 1970 je tej nastajajoči okoljski ozaveščenosti dal glas in sprožil debate o okoljski problematiki po vsem svetu. Ideja za praznovanje dneva Zemlje se je sicer porodila Gaylordu Nelsonu, ki je kasneje postal tudi senator, potem ko je prisostvoval naravni katastrofi – razlitju nafte v Santa Barbari v Kaliforniji. Ugotovil je, da bi se lahko povezal s študentskim gibanjem za čisto okolje in skupaj z njimi skušal spremeniti politični program, da bo bolj okolju prijazen. Nelson je javnosti nato predstavil svojo zamisel o »nacionalnem poučevanju o okolju« medijem; prepričal je celo Peta McCloskeyja, republikanskega kongresnika, ki se je za tem močno zavzemal za ohranjanje okolja in Denisa Hayesa iz Harvarda. Hayes je za promocijo okoljskih prireditev po vsej deželi zbral 85 ljudi, vse prireditve po ZDA pa so se odvile 22. aprila.

Skupaj zmoremo!

Na ta dan je več kot 20 milijonov Američanov prišlo na ulice, v parke in avditorije, da bi skupaj promovirali pomen zdravega in trajnostnega okolja v množičnih shodih od obale do obale. Na tisoče visokih šol in univerz je organiziralo proteste proti onesnaževanju okolja. Skupine, ki so se borile proti razlitju nafte, tovarnam in elektrarnam, ki so onesnaževale okolje, odplakam, strupenim odlagališčem, pesticidom, avtocestam, izgubi divjine in izumrtju divjih živali so nenadoma spoznale, da imajo skupne vrednote.

Dan Zemlje 1970 so takrat podprli skoraj vsi – republikanci in demokrati, bogati in revni, meščani in kmetje, direktorji in delavci. Ob koncu leta je prvi dan Zemlje privedel do ustanovitve Agencije Združenih držav za varstvo okolja, ki se je zavzemala za čistočo zraka in vode ter za ohranitev ogroženih vrst. »Naše tveganje se je obrestovalo,« je takrat povedal Nelson.

Recikliranje in čista energija

Leta 1990 je skupina okoljevarstvenikov prosila Denisa Hayesa, naj organizira še eno veliko kampanjo. Tokrat je dan Zemlje postal globalen in mobiliziral 200 milijonov ljudi v 141 državah ter okoljska vprašanja povzdignil na svetovno prizorišče. Dan Zemlje 1990 je močno spodbudil prizadevanja za recikliranje po vsem svetu, Billa Clintona pa prepričal, da senatorju Nelsonu podeli predsedniško medaljo za svobodo (1995) – najvišjo čast civilistom v Združenih državah – za svojo vlogo ustanovitelja dneva Zemlje.

Malo pred prehodom v novo tisočletje pa je Hayes vodil še tretjo kampanjo, tokrat osredotočeno na globalno segrevanje in prizadevanje za čisto energijo. Sodelovalo je 5 tisoč okoljevarstvenih skupin iz 184 držav. Svetovnim voditeljem so poslali jasno in glasno sporočilo, da državljani po vsem svetu želijo hitro in odločno ukrepanje glede globalnega segrevanja in čiste energije. Dan Zemlje zdaj vsako leto praznuje več kot milijarda ljudi. Tako se boj za čisto okolje nadaljuje z naraščajočo nujnostjo, saj so podnebne spremembe vidne že po vseh kotičkih sveta.