V poletnih mesecih, ko je vroče, zunaj in v prostoru, se še kako prileže sočnejša in bolj sveža hrana. Svežino jedem ali kot samostojna jed dajo tudi domače kumare. Kumare so na splošno zelo uporabna vrtnina. Čeprav jih navadno največ pripravljamo v solati ali jih kisamo, pa jih lahko pripravimo tudi kot prikuho, jih cvremo in celo kuhamo, pa tudi kakšen lepotilni ali zdravilni obkladek iz kumar pride prav.


Domače kumare na vrtu

Kumara je sicer vrtnina toplih krajev. Najbolje uspeva pri temperaturah med 18 in 30 oC. Mraza ne prenesejo. Zato naj velja, da jo na prosto sejemo po ledenih možeh.

Setev kumar na vrtu

Kumare sejemo na prosto maja, seme kali 10 do 12 dni. Lahko pa si sadike vzgojimo že prej, če le imamo v prostoru dovolj svetlo in toplo mesto, ki je lahko tudi na okenski polici ali ob balkonskih vratih. Tudi če si bomo sadike vzgojili ali jih kupili, jih pred majem ne sadimo na prosto zaradi nevarnosti slane. Kumare potrebujejo za rast toplo, zmerno vlažno klimo ter globoka, strukturna in dobro gnojena tla z vrednostjo pH 6. Minimalna temperatura, ki je potrebna za vznik, je 13 oC, najboljše pa uspeva, ko so temperature med 24 in 27 oC. Kumare mraza ne prenesejo, poškodbe nastanejo že pri temperaturi pod 10 oC. Sadike sadimo na razdaljo 50 x 100 cm. Potrebuje sončno ter pred vetrom zavarovano lego.

Sajenje kumar na vrtu

Kumare in dobri sosedje

Kumare sadimo ob baziliko, drobnjak, kapusnice, solato, zeleno, špinačo, visok fižol, čebulo, sladki komarček, sladko koruzo, grah, por ali rdečo peso. Ne sadimo pa jih poleg paradižnika, krompirja in redkve, saj si niso najboljši sosedje.


Gnojenje kumar

Ob sajenju in tudi pozneje v rastni dobi kumare obvezno pognojimo. Kumare so namreč zelo potratne glede hranil, zato jim v rastni dobi nasujemo še nekaj centimetrov zrelega komposta ali preperelega starega gnoja. Med zorenjem plodov gnojimo enkrat na dva tedna s kalijevim gnojilom ali tekočim organskim gnojilom; ob zorenju plodov je tudi čas, da ponovno dodamo zrel kompost ali koprivno gnojilo. Če listi kadar koli med rastno dobo postanejo rumenkasto obarvani, je to znak, da najverjetneje potrebujejo več dušika, zato jih v takih primerih pognojimo s koprivnim gnojilom ali katerim drugim gnojilom na osnovi dušika.

Kumare potrebujejo tudi oporo

Kumare so po naravi ovijalke in se rade vzpenjajo, zato jim dajemo oporo, ki jim bo to omogočala. Za oporo lahko uporabimo različne plotove oziroma jim napnemo namensko mrežo, s tem dosežemo tudi boljši izkoristek svetlobe, boljšo zračnost med listi, lažjo oskrbo in spravilo pridelka. S tem bomo prihranili tudi kar nekaj prostora na vrtu, lažje bomo obirali plodove, tako rastline kot plodovi bodo ostali čisti in tudi sama rastlina bolj zdrava.

Kumare na vrtu

Odstranitev vršička in spodbujanje razraščanja

Da pospešimo rast in razraščanje rastline ter boljši razvoj plodov te vršičkamo. To storimo tako, da jim, ko ima poganjke dolge približno po 5 do 6 listov, odščipnemo rastne vršičke in jih privežemo ob oporo. Ko poganjki zrastejo do vrha opore, jih odrežemo dva lista nad cvetom in s tem pospešimo razvoj stranskih poganjkov, na katerih bodo tudi zrasli plodovi.

Zalivanje kumar in preprečevanje grenkosti plodov

Že odkar kumare posejemo pa vse do konca rastne dobe, kumare ne prenašajo suše. Še posebej pa je zalivanje zelo pomembno v treh fazah, prvič ko smo jih presadili na prosto, drugič v času cvetenja in tretjič v času razvoja plodov. Naj pa kljub temu velja pravilo, da mora biti zemlja, v kateri rastejo kumare, stalno vlažna in se nikoli ne sme povsem osušiti. Zato priporočamo, da si zalivanje skrbno organizirate. Če ne morete sami redno opraviti zalivanja, si uredite mini namakalne sisteme ali se organizirajte s sosedi za izmenično zalivanje.


Pomagamo si lahko tudi s plastenkami, ki jih narobe obrnjene zarijemo v zemljo poleg rastline kumare, dno odrežemo in vanjo nalijemo vodo, tako bodo vsaj za nekaj dni imele dovolj vode. Tudi grenkoba plodov kumar namreč nastane zaradi neenakomerne oskrbe z vodo oz. prevelika nihanja v oskrbi. Grenkoba plodov je tudi povezana s pomanjkljivim gnojenjem in prenizkimi temperaturami. Rastlinam namenimo tudi dovolj prostora za rast, saj tudi tako preprečimo stres.

Vložene kumarice

Uspešna rast plodov

Rast izboljšamo že s samim zastiranjem tal (s slamo, listjem, pokošeno ovenelo travo). Z zastiranjem zmanjšamo zapleveljenost, rastline so manj izpostavljene in manj zbolevajo za plesnijo, plodovi so čisti in pospešimo zorenje. Zmanjšujemo tudi potrebo po zalivanju, saj je izhlapevanje vlage manjše. Kumare redno trgamo s tem dosežemo večji nastavek in posledično večji pridelek.

Plevel

Okrog kumar poskrbimo, da ne bo plevela, tu nam bo v pomoč zastirka. Če pa ne bomo imeli zastirke, nam puljenje in pletje plevela ne uide. Pleveli tekmujejo z rastlinami kumar za vodo in hranila, zato jih za uspešno rast raje odstranimo, poleg tega pa so lahko pleveli tudi prenašalci bolezni. Manj plevela ko bo v okolici kumar, lepše in bolj zdravo bodo rasle.

Uporaba kumar

Uporaba kumar v zdravilne namene

Sok ali kot obkladek za zunanjo uporabo pomaga pri utrujenih očeh, pomlajuje kožo, jo čisti, odpravlja pege, izpuščaje in nečistoče kože, blaži vnetja, opekline in preležanine. Nezrele so težko prebavljive, če nanje pijemo vodo ali pijačo z ogljikovim dioksidom, to povzroči črevesne krče in napenjanje. Ostanki od lupljenja kumar naj bi odganjale različne ščurke. Kumarični sok deluje kot diuretik. Kumaro pa lahko uporabimo tudi kot obkladek za zunanjo uporabo, saj pomlajuje kožo. Prav tako naj bi kumara oziroma njen sok pomagal tudi pri odpravljanju peg, izpuščajih. Blažil naj bi tudi vnetja, opekline in preležanine.


Preberite tudi: Ne zavrzite tekočine, v kateri so vložene kumarice!

VEČ VSEBIN: