Slovenci smo športen narod. Že res, da zaznavamo porast športne aktivnosti, vendar žal prepogosto pozabimo na njihovo kakovost izvajanja. Tokrat pišemo o tem, kakšne posledice lahko prinese ukvarjanje s športom, kako lahko preprečimo športne poškodbe in kako si lahko pomagamo tudi sami.
Celosten pristop k športu
Ko se nekdo odloči, da se bo premaknil s kavča in naredil nekaj zase in ima v glavi morda celo cilj, bi se bilo zadeve treba lotiti celostno. Ukvarjanje s športom namreč ne pomeni samo treninga. To velja tako za profesionalne športnike kot tudi za čiste rekreativce in popolne začetnike. Za te morda še bolj.
Tako imamo torej trening kot čisto fizično aktivnost v želeni ali želenih disciplinah. Pri treningu so pomembni naši cilji in želje, ki pa morajo biti v skladu z našimi zmožnosti. Trening mora biti ustrezno strukturiran, da ne pripelje do težav oz. poškodb. To najbolje rešimo z dobrim osebnim trenerjem in s pametnim programom.
Verjamem, da je namen vsakega, ki se začne ukvarjati s športom, predvsem dolgoročna fizična aktivnost. Preveč je primerov, ko se začeta športna pot prehitro zaključi zaradi poškodbe ali preutrujenosti. Preutrujenost je problem treninga, ko hočemo preveč naenkrat. Pogosto to velja tudi za poškodbe. Zato je pomemben dober program.
Izredno veliko lahko naredimo sami z namenom zdravega in dolgoročnega športnega udejstvovanja ter preprečevanja poškodb. Najprej ogrevanje, raztezanje, kopeli, uporaba masažnega valjčka, uporaba aromaterapije, hladno-vroča prha, krepitev osrednjega dela telesa ipd.
Ogrevanje je zelo pomembno, da preprečimo športne poškodbe
Ogrevanje je zelo pomembno, veliko bolj, kot je morda videti, in obvezno je pred čisto vsakim športom. S tem v veliki meri preprečimo poškodbe in telo pripravimo na poznejši napor. Ogrevamo se vsaj 15 minut. Glede na to, s katerim športom se ukvarjamo, je ogrevanje lahko počasen tek ali hitra hoja, počasno kolesarjenje ipd.
Raztezanje pred treningom
Raztezanja se lotimo, ko smo ogreti ali pa po končanem treningu, ko je telo še ogreto. Z raztezanjem poskrbimo za dobro gibljivost telesa in za prožnost mišic. Pred začetkom treninga uporabimo t. i. dinamično raztezanje, kot so npr. poskoki, vrtenje rok. Po končanem treningu pa nam vsem bolj znano t. i. statično raztezanje. Tukaj je pomembno je, da mislimo na izvedbo vaje. Raztezanje ni nekaj, kar se naredi »tako spotoma«. Treba se je poglobiti, pravilno dihati in se raztegovati samo do točke, ki je še udobna.
Ogrevanje in raztezanje sta torej aktivnosti, ki ju najlaže izvedemo v sklopu treninga: najprej se ogrejemo, dinamično raztegnemo, opravimo trening in se na koncu še statično raztegnemo.
Nato pa imamo še spremljajoče aktivnosti in pripomočke, s katerimi lahko tudi bistveno vplivamo na svoje zdravje, na preprečevanje poškodb in hitrejšo regeneracijo.
Vaje za krepitev osrednjega dela telesa oz. t. i. core vaje.
Primer take vaje je npr. »dilca« ali »plank«. Te vaje so pomembne za splošno dobro počutje in bi jih morali izvajati vsi. Gre namreč za krepitev predela, ki nas dejansko drži pokonci in z njegovo delujemo na splošno dobro počutje. Morda potrebujemo na začetku nekoga, da nam jih pokaže, nato pa jih lahko delamo sami. Edini pripomoček, ki ga potrebujemo, je telovadna blazina, sicer pa gre za vaje, ki jih lahko delamo samo na podlagi lastne teže.
Športne poškodbe lahko preprečimo tudi s pomočjo različnih tehnik
Zbrali smo tudi nekaj tehnik in pripomočkov, ki lahko pomagajo preprečiti športne poškodbe in boleče mišice.
Masažni pripomočki, pri čemer imamo v mislih predvsem masažne valje, pa morda še kakšno žogico za tenis. Žogica za tenis je odlična za sprostitev stopalnega loka, uporabimo pa jo lahko tudi za bolj točkovno »samomasažo« hrbta. Masažni valj ni ravno najbolj prijeten za uporabo na bolečih mišicah, vendar pa z njim dosežemo zelo dobre rezultate pri sprostitvi mišic. Seveda pa ti pripomočki v nobenem primeru ne odtehtajo dobre ročne masaže.
Kopeli so zelo dobrodošle po tekmi, po daljšem treningu, skratka po večjem naporu. V vodo si stresemo 1–3 pesti navadne soli. Sol lahko obogatimo oz. dodamo regeneracijske in sproščujoče učinke s pomočjo ustreznih eteričnih olj. V kopel gremo čisti in v njej ostanemo do 15 minut. Slane kopeli so bazične in naše telo sprostijo.
Vroče – hladno naredimo najlaže pod prho. Gre za preprosto izmenjavo polivanja mišice s čim bolj vročo in nato čim bolj hladno vodo, skratka za nekakšno poenostavljeno knajpanje. S tem pospešimo krvni obrok in dosežemo hitrejše razstrupljanje.
Aromaterapija je uporaba eteričnih olj, ki jih lahko uporabimo ali v kopelih ali pa v oljih za samomasažo. Eterična olja so pri obremenjenih mišicah zelo dobrodošla, saj sproščajo, razstrupljajo, delujejo protibolečinsko, povečajo cirkulacijo ipd. Glede uporabe eteričnih olj se je treba ustrezno izobraziti, da znamo z njimi ravnati. Pri preobremenjenih in bolečih mišicah si pomagamo z eteričnim oljem sivke, rožmarina in poprove mete.
Vsako izmed obravnavanih področij bi seveda lahko obdelali precej bolj na široko, vendar pa tudi v tej kratki obliki dajo predstavo o tem, kaj vse naj spremlja dolgoročno aktivnost. Ne nazadnje večina idej dobro deluje tudi na naše splošno počutje in posledično zdravje, zato bi jih bilo smiselno vpeljati v naš vsakdan.
Preberite tudi: Rekreacija v naravi – previdnost ne bo odveč