Regan Daniels iz Severne Karoline je v skupini ljubiteljev gob na Facebooku objavil nekaj fotografije glive, Xylaria polymorpha, splošno znani kot mrtvaški prsti. In ni težko ugotoviti, zakaj takšno ime. Morda bi ob pogledu na fotografijo celo pomislil, da gre za ponarejeno ali digitalno urejeno sliko, vendar gliva resnično izgleda tako.
Gobe mrtvaški prsti so pravzaprav precej pogoste v Veliki Britaniji in na Irskem, najdemo pa jih tudi po vsej celinski Evropi in v mnogih delih Severne Amerike, čeprav so bile okusne. So pogosti prebivalci gozdov in gozdnih območij, navadno rastejo iz podlage gnijočih ali poškodovanih štorov in razpadajočega lesa.
Foto: Plant & Tree Lovers
Znano je tudi, da kolonizira substrate, kot so oleseneli stroki stročnic, peclji in zelnata stebla. Zanj so značilne podolgovate pokončne, klavaste ali trakaste strome, ki štrlijo skozi tla, podobno kot prsti. To glivo pogosto najdemo v množici ločenih “prstov”, včasih pa se posamezni deli zlijejo skupaj.
Spomladi ta gliva pogosto proizvede plast belih ali modrikastih nespolnih spor, imenovanih konidiji, ki rastejo na njeni površini in okolici.
Daniels je odkril gobo, ki raste izpod trohnelega debla, obdanega z drugimi podobnimi gobami. Goba na splošno ne velja za užitno, kar je morda eden od razlogov, da je ostala nedotaknjena, tudi na priljubljeni destinaciji.
Bliža se pomlad in s tem tudi nič kaj prijetna spomladanska utrujenost. Da bi spomladanske dni preživeli polni energije, z veliko pozitivne volje do življenja, mirni in brez bolečin, smo za nekaj kar najbolj koristnih nasvetov in receptov povprašali zeliščarko Špelo Pogelšek in strokovnjakinjo za eterična olja Anjo Vrhovec.
Po zimskih mesecih, hladnemu vremenu ter krajših dnevih se kaj hitro zgodi, da začnemo čutiti posledice bogate zimske prehrane ter pomanjkanja gibanja. V našem telesu se nakopičijo nepotrebne in škodljive snovi, zato smo v spomladanskih mesecih velikokrat brez energije, brez prave motivacije in utrujeni.
Špela Pogelšek z zeliščne kmetije Gorska roža poudari, da se v spomladanskih mesecih pri ljudeh velikokrat pojavijo tudi napihnjenost, glavoboli in bolečine v sklepih. »Ti znaki nas želijo opozoriti, da naše telo potrebuje dobro očiščenje od znotraj. Pri težavah s spomladansko utrujenostjo je znano, da moramo očistiti telo, okrepiti jetra in imunski sistem. S težavami je povezano tudi črevesje.
Že Hipokrat je zapisal, da vse bolezni izvirajo iz črevesja. Zato jaz priporočam uporabo zelišč, ki čistijo telo, krepijo jetra, pomagajo do boljše prebave in zdravega črevesja ter krepijo imunski sistem,« pove Špela Pogelšek. Če bomo torej očistili in okrepili jetra, bomo okrepili imunski sistem in s tem lažje premagali spomladansko utrujenost.
Špela Pogelšek
Z regratom okrepimo imunski sistem
Uporabo korenine regrata največkrat srečamo pri želodčnih in presnovnih težavah, raznih vnetjih in težavah s kožo. Z njimi okrepimo tudi imunski sistem, saj vsebujejo zelo veliko vitamina A in kalija. Bogate so z železom, magnezijem, folno kislino in kalcijem. So odličen vir inulina, tiamina in riboflavina. Vsebujejo še vitamina K in B6 ter vitamin C. »Grenčina v regratu ima diuretične lastnosti, čisti kri, pomaga pri zastajanju vode v telesu in pospešuje raztapljanje žolčnih in ledvičnih kamnov. Zniževala naj bi tudi raven sladkorja v krvi.
Določene študije kažejo, da delujejo tudi proti nastanku nekaterih vrst raka, izboljšujejo prebavo in čistijo celotno telo, predvsem jetra. Z uživanjem regratovih napitkov ni dobro pretiravati. Če ste zaužili prevelik dnevni odmerek, vas bo opozorilo kar telo samo, saj boste ob čezmerni uporabi občutili bolečine v trebuhu. Uporaba regrata v zdravilne namene ni zaželena pri nosečnicah in doječih materah zaradi potencialnih neželenih vplivov na hormonski sistem. Regrat tudi ni primeren za ljudi z občutljivim želodcem, odsvetujemo pa ga tudi pri težavah z zaporo črevesja,« poudari Špela Pogelšek.
Regratova korenina
Čaj iz regratovih korenin
Čaj iz regratovih korenin pospešuje potenje in izločanje seča. Krepi in poživlja telo ter vrača moč. Krepi imunski sistem. V pomoč nam bo tudi pri težavah z nečisto kožo, aknami in izpuščajih. Ker vsebujejo veliko inulina, nam bo pomagal še pri izgubi kakšnega odvečnega kilograma.
Postopek priprave: 1 čajno žličko posušenih in zdrobljenih korenin prelijemo s 150–200 ml hladne vode. Segrejemo do vretja. Na hitro prevremo (1–2 minuti) in odstavimo. Pokrijemo in počakamo 10–15 minut, nato precedimo. Pijemo do 3 skodelice čaja na dan, ki ga vsakič pripravimo svežega.
Regrat je uporaben tudi pri pripravi jedi.
Regrat v zeliščni soli
Sestavine (za približno 300 g domače suhe mešanice začimb potrebujemo):
250 g korenja
200 g zelene
100 g peteršiljeve korenine
100 g regratove korenine
125 g čebule
1 manjši por
2 papriki različne barve
2 paradižnika
5 strokov česna
šopek luštreka
šopek peteršilja
šopek drobnjaka
šopek dobre misli ali origana
100 g mlete tradicionalne piranske soli (ali katere druge, le da bo kakovostna)
Postopek priprave: Vso zelenjavo, korenine in zelišča dobro posušimo in zmeljemo. Nato zmešamo s soljo, shranimo v kozarčke in uporabljamo za pripravo jedi.
Oves odpravi izčrpanost
Oves je eno izmed najboljših hranil, še posebej za tiste, ki so izčrpani in pod stresom. »Največ zdravilnih snovi vsebuje še zeleni oves v času cvetenja, ko vsebuje mlečni sok. Takrat oves nabiramo in sušimo za čaj. Lahko ga uporabimo tudi za pripravo kopeli, saj nam pomaga pri pospeševanju prekrvavitve v telesu ter ugodno vpliva na kožo in blaži ekceme. Pomaga tudi pri ledvičnih in jetrnih boleznih. Razstruplja črevesje, bistri duha in obnavlja organizem. Čaj je odličen pri duševni in telesni izčrpanosti. Priporoča se pri obolenjih ledvic in mehurja ter revmatičnih težavah.« Odličen je za zniževanje holesterola in krvnega tlaka, krepi moč in zdravje srca, povrhu vsega še pospešuje duševno zmogljivost in telesno odpornost. Je bogat vir hranil, vsebuje vse vitamine iz skupine B in vitamin D.
»Za zeleni oves ni znanih stranskih učinkov, zato je primeren za vse, tudi za nosečnice in doječe matere. Le ljudem, ki imajo kronične težave z ledvicami, pred uporabo pripravkov iz zelenega ovsa priporočam posvet z zdravnikom,« svetuje Špela Pogelšek.
Ovseni čaj
1–2 žlički posušenega zelenega ovsa prelijmo z 200 ml vrele vode in počakamo deset do petnajst minut. »Takšen čaj pijemo 3-krat na dan, lahko ga sladimo z medom. Otroci, starejši od 3 let, lahko jemljejo polovični odmerek za odrasle.«
Veliki oman čisti jetra in poskrbi za črevesje
Veliki oman se največkrat uporablja za zdravljenje pljučnih bolezni, kot so astma, bronhitis, oslovski kašelj in tuberkuloza ter vzdrževanje ravnovesja bakterij v črevesju. Vsebuje veliko inulina, naravnega prebiotika in zato v črevesju ustvarja ugodne pogoje za rast koristnih bakterij, uravnava prebavo in posledično krepi imunski sistem. Pomaga tudi pri mišičnih krčih, čisti jetra in zmanjšuje nevarnost za razvoj raka na prsih. Povrhu vsega deluje še protiglivično, protiparazitno in antibakterijsko. »Uporaba pripravkov iz korenine velikega omana ni priporočljiva za nosečnice in doječe matere.
Veliki oman
Je pa rastlina varna za uporabo pri otrocih, starejših od 3 let, in odraslih osebah. Odsvetuje se tudi uporaba pri vročem, suhem in razdraženem kašlju. Rastlini se morajo izogibati ljudje, ki so alergični na ambrozijo ali katero drugo rastlino iz družine nebinovk. Veliki oman lahko vpliva tudi na krvni tlak. Če vam ta večkrat niha ali jemljete zdravila za uravnavanje krvnega pritiska, se pred uporabo obvezno posvetujte z zdravnikom. Podobno svetujem tudi sladkornim bolnikom. Sicer pa za vse kronične bolnike velja, da se pred dopolnitvijo zdravljenja z zeliščnimi terapijami zmeraj posvetujejo z zdravnikom.«
Omanov čaj iz posušene korenine
Čaj pospešuje presnovo, odpravlja slabost v želodcu, črevesna vnetja in drisko. Pomaga pri sladkorni bolezni in težavah s slabokrvnostjo, saj čisti in obnavlja kri.
Priprava: 1/2 čajne žličke drobno narezane sveže ali posušene korenine prelijemo s skodelico vroče vode. Pustimo 10 minut, precedimo in popijemo. Na dan je priporočljivo popiti 2 do 3 skodelice nesladkanega čaja. Če nam je okus pregrenak, lahko čaju dodamo malo medu.
Kopriva
Poznamo več vrst kopriv. »Najbolj priporočljivo je nabirati veliko koprivo (ki zraste do 1,5 m), saj vsebuje več koristnih sestavin za telo. Nabiramo mlade rastline, spomladi ali jeseni. Vsebujejo še posebej veliko kalcija, lahko 5-krat več kot mleko. Z njimi pa bomo zaužili zlasti tudi veliko železa, acetilholina, metanojske (mravljinčna) kisline, histamina, vitaminov, klorofila, encimov in snovi, ki znižujejo količino krvnega sladkorja.«
Kopriva v prehrani
Koprive lahko uporabljamo sveže ali jih posušimo oziroma zamrznemo za kasnejšo uporabo. Dodamo jih lahko v solate, smutije, juhe, prikuhe, namaze, pripravimo zelenjavne zavitke ali jih skuhamo podobno kot špinačo. Kadar koprive kuhamo, bodimo pozorni na vodo, v kateri smo jih skuhali Ker je ta polna rudninskih snovi, jo je priporočljivo popiti.
Koprive odganjajo utrujenost
Kadar se počutite utrujeno, bo sok iz kopriv prava rešitev. »Sok iz svežih kopriv si pripravimo tako, da dve pesti svežih kopriv prelijemo s stotimi mililitri vode in dobro zmešamo v mešalniku. Štirikrat na dan si med jedjo privoščimo eno jedilno žlico odcejenega soka in tako preženemo utrujenost,« svetuje Špela Pogelšek.
Koprive očistijo organizem
Koprive lahko izboljšajo črevesno floro. Če jih uživamo, bomo poskrbeli za hitrejše izločanje vode in blata iz telesa. Najpogosteje se v ta namen uživa čaj iz kopriv.
Pegasti badelj
Pegasti badelj je rešitelj jeter
Za izdelavo zdravilnih pripravkov se uporablja plod oziroma semena rastline. Vonj sveže zmletih semen je zelo podoben vonju kakava. »Semena nabiramo proti koncu poletja. Pegasti badelj zelo ugodno vpliva na jetra, ki so glavni razstrupljevalec in izločevalec toksinov v našem telesu. Hkrati jetra ščiti pred vdorom toksinov. Deluje tudi kot antioksidant, ščiti celice pred prostimi radikali in tako dodatno varuje jetrne celice pred poškodbami ter obolenji. Ker pospešuje sintezo beljakovin v jetrnih celicah, pripomore tudi k obnovi poškodovanih celic. S tem ugodno vpliva na razstrupljanje jeter. Uživanje pegastega badlja je priporočljivo pri cirozi jeter, kot pomoč pri zdravljenju hepatitisa, prebavnih motnjah oziroma težavah z izločanjem žolča.«
Z maceratom ali tinkturo do največjega učinka
Pegasti badelj lahko uporabljamo kot čaj (samo plodove badlja), macerat (mleta semena namočena v olju) in alkoholni izvleček (tinktura). »Ker je silimarin v semenih, kot glavna učinkovina pegastega badlja, zelo slabo topen v vodi, ga s pitjem čaja ne moremo zaužiti. Čajni napitek iz plodu je uporaben le za lajšanje blagih prebavnih motenj. Zato ga je priporočljivo uživati v obliki macerata ali tinkture. Pegasti badelj je ena izmed najbolj varnih zdravilnih rastlin, saj tudi pri veliki prekoračitvi odmerka ni neželenih učinkov, pojavi se lahko le blag odvajalni učinek ali napenjanje. Kljub vsemu nosečnicam in doječim materam pred uporabo svetujemo posvet z zdravnikom.«
Ne pozabimo na vitamin C
Na splošno bomo spomladansko utrujenost omilili z dodatkom vitamina C. Zato čajem dodamo šipek, ki je naravni vir tega vitamina. Ta namreč poveča absorpcijo drugih vitaminov in mineralov v telo, kar je v spomladanskem času še posebej pomembno.
Anja Vrhovec
Z eteričnimi olji do boljšega počutja
Ko spomladi začutimo prve znake utrujenosti, si lahko na naraven način pomagamo tudi z eteričnimi olji. Anja Vrhovec, ustanoviteljica Eterike, nam je zaupala, katera eterična olja so v boju s spomladansko utrujenostjo najučinkovitejša in kako jih vpeljemo v svoj vsakdan. Nanje vsako pomlad prisega tudi sama. Kot pravi, jo pred spomladansko utrujenostjo rešijo poživljajoča eterična olja in njen zvesti difuzor. Za premagovanje utrujenosti zato vsekakor priporoča tri izbrana eterična olja.
Evkaliptus
Njegov vonj prebuja, zbistri misli, poživi, hladi, spodbuja zbranost in odpravlja utrujenost. Ima zelo pozitiven vpliv na psihično in fizično počutje ter izjemno protimikrobno delovanje. Dobro očisti sinuse, pomaga pri prehladih ter drugih težavah z dihali in glavoboli.
Limona
S svežino nam da energijo, izboljša počutje in poveča zbranost. Če imamo težave z migrenami in pogoste glavobole, poskusimo z oljem limone.
Poprova meta
Meta nas bo osvežila, spodbudila bo zbranost in izboljšala naš spomin. Lajša alergije, povezane z dihali, ki so pogoste v spomladanskem času.
Najboljši učinek z difuzorjem ali izparilnikom
Difuzor je velikokrat prva izbira, ko govorimo o uporabi eteričnih olj. Aromaterapija je tako najučinkovitejša, saj ohranja visoko kakovost eteričnih olj. Z uporabo difuzorja bomo učinke eteričnih olj najbolje izkoristili. Pomembno je, da uporabljamo 100-odstotna naravna eterična olja visoke kakovosti, saj ta učinkujejo najbolje. Uporabimo lahko tudi izparilnik ali pa si pripravimo aromaterapevtski roll-on. Kopel z eteričnimi olji ali masažna sta prav tako odlični rešitvi, ki vas bosta poleg prijetnega vonja še dodatno sprostili. Iz eteričnih olj si lahko zelo hitro pripravimo tudi učinkovito osvežilno pršilo za prostor.
Recept za pripravo pršila za osvežitev prostora
»V 50-ml stekleničko s pršilko damo 10 ml alkohola, 10 ml eteričnega olja in 30 ml vode. Pred uporabo dobro pretresemo in osvežimo prostor. Jaz bi priporočala, da za svež vonj izberete limono in poprovo meto,« svetuje Anja Vrhovec.
Uporabljajmo jih po pameti
»Eterična olja moramo vedno uporabljati z glavo, saj so zelo koncentrirana in posledično zelo močna. Med ranljive skupine lahko spadajo majhni otroci. Pri eteričnih oljih, ki vsebujejo velik delež 1,8-cineola ali mentola, lahko pri majhnih otrocih sprožijo upočasnitev dihanja, če jih nanašamo v bližino nosu, zato previdnost ni nikoli odveč. Tudi nosečnice naj ne pretiravajo z uporabo eteričnih olj in se pred uporabo posvetujejo s svojim zdravnikom. Nekatera eterična olja so lahko strupena tudi za naše domače živali, zato se pred uporabo olja, če vaš ljubljenček biva z vami v notranjih prostorih, posvetujte z veterinarjem.«
Za konec je Anja Vrtovec z nami delila še nekaj zanimivosti v zvezi z izbranimi eteričnimi olji:
Ste vedeli, da lahko s tem, da razpršimo eterično olje limone po zraku v pisarni, zmanjšamo število napak pri delu za računalnikom za več kot 50 odstotkov?
Ena kapljica eteričnega olja poprove mete vsebuje toliko poprove mete, da bi si iz nje lahko skuhali 28 skodelic čaja.
Na eterično olje poprove mete se je dobro spomniti tudi, kadar nas boli kakšen zob. Takrat potrebujemo le eno kapljico eteričnega olja, ki jo nanesemo na vatirano palčko, in z njo pomažemo po bolečem zobu.
Vsem je jasno, da številne rastline v naravi ne bi obstajale brez opraševalcev. Po nekateri izračunih naj bi opraševalci samo v kmetijstvu prinesli v svetu nekje okoli 100 milijard €/letno, v Evropi 15–20 in v Sloveniji 110 milijonov €.
Predvsem se veliko govori o pomenu medonosnih, gojenih čebel in seveda o naši čudoviti posebni Kranjski čebeli. Da se že na začetku razumemo, prav je tako. A ker se o njej veliko govori, je v Sloveniji tudi veliko pridnih, skrbnih čebelarjev. Večini skrb za te pridne delavke pomeni veselje in sprostitev, torej zanje skrbijo večinoma prostovoljno. Seveda imamo tudi kar nekaj čebelarjev, ki jim to delo pomeni zaslužek in preživetje. Za medonosne čebele je, kljub temu da številni govorijo drugače, dokaj dobro poskrbljeno. Pozimi imajo hrano, imajo domovanja, čebelnjake, tudi za njihovo zdravje se vsi pravi čebelarji vsaj trudijo skrbeti.
Za medonosne čebele pridno skrbijo čebelarji.
Koliko pa vas ve, da je v naravi tudi veliko število divjih opraševalcev, ki imajo s svojim obstojem veliko več težav? Danes se bom posvetila samo njim. Zakaj so pomembni? Zato ker opravljajo delo tudi tam in tudi v razmerah, ko čebele še počivajo ali pa ne morejo na cvetove. Naj jih naštejem samo nekaj, to so muhe trepetavke, metulji, številni hrošči in hroščki ter seveda čmrlji in divje čebele, čebele samotarke, kot jim pravimo. Prav zdaj, spomladi, lahko za vse naredimo veliko dobrega ali slabega.
Žuželkam lahko na vrtu postavimo “hotel za žuželke” in jih s tem privabimo v vrt.
Spomladi počakamo s prvimi košnjami zelenic
Na vrtovih se je cvetenje divjih cvetlic na zelenicah že pričelo, veliko vas bo kmalu kosilo. Ali se zavedate, kako so prav te cvetlice pomembne za divje opraševalce? Zato vas prosim, da s prvo košnjo cvetoče zelenice počakate, da to cvetenje preneha. Lahko pa se odločite in puščate otoke cvetočih rastlin, da bo prva hrana zanje pri roki. Najboljša hrana so usnjatice, cveti tudi že mrtva kopriva, ki jo imate vsi za grdi plevel, k cvetenju se že pripravlja plazeči skrečnik in tudi bršljanasta grenkuljica. To je najboljša, najbolj kakovostna in zaželena hrana čmrljev. Ste že slišali, da se spomladi prebudijo samo oplojene matice čmrljev? Prvi čmrlji, ki jih boste kmalu videli na zelenicah, so matice. Če one ne najdejo dovolj hrane in kasneje primernih prebivališč za svoje gnezdo, smo za celo leto uničili celotno družino in ne samo posameznih delavk. Pri čebelah so v nevarnosti samo delavke. Najbolj pa je to pomembno ob zelenjavnem vrtu in ob rastlinjaku. Verjemite mi, da vam bodo s svojim delom poleti povrnili, saj bodo vse plodovke večje, okusnejše in tudi več plodov bodo imele.
Take luknje v tleh so lahko dobrodoešl dom za črmlje
Kasneje so regrat in male, bele marjetice našim očem seveda prijetnejše. Če boste imeli na vašem vrtu gnezda čmrljev, bodo češnje, borovnice, paradižnik, kumare in buče veliko bolje oplojene. Boljša oplodnja pa ne pomeni samo višjega pridelka, pomeni tudi pridelek, ki ima več koristnih snovi, vitaminov, mineralov … Kot zanimivost naj povem, da lahko borovnice, paradižnik pa še katero rastlino oplodijo samo čmrlji.
Kaj torej lahko naredimo na njivah?
Številni bodo rekli, da se izognemo uporabi pesticidov. Zagotovo bi pomagalo. A koliko hrane bi potem pridelali v Sloveniji? Na domačem vrtu to zagotovo velja, a pozor, tudi tako imenovani ekološki, biološki pripravki, tudi doma narejeni pripravki iz rabarbare, pelina ali vratiča, so zanje nevarni. Zato jih je dobro uporabiti šele zelo pozno zvečer. Črmlji, muhe trepetavke, čebele samotarke … so aktivni še pozno v noč. Prav tako jih najdete na cvetovih zelo zgodaj zjutraj, ko medonosne čebele še ne zapuščajo svojih domovanj. Zaradi tega so jutranja zatiranja vedno nevarna prav za divje opraševalce.
Muha trepetavka se hrani z medičino, njene ličinke pa pojedo veliko škodljivcev na našem vrtu
Zelo škodljivo je prav zdaj, v tem času, zatiranje plevelov v prezimnih in zgodnje spomladanskih zelenjadnicah. Če dobro pogledate, se med njimi vedno najdejo tudi mrtve koprive in še kaj zgodaj cvetočega. Poskusite se izogniti vsaj večjim zaplatam, pustite cvetoče robove med njivami, praznih, samo z mrtvo koprivo poraščenih njiv pa še vsaj mesec dni ni potrebno preorati, še manj pa škropiti s herbicidi.
Na njivah bi bilo med zelenjavo zelo priporočljivo posaditi cvetoče enoletnice. Zdaj se vsi smejete, a to je enostavno. Ko sejete seme v multiplošče, dajte med seme nekaj malega semena enoletnic rož. Med kapusnicami so odlične kamilice, med solatnicami pa grobelnik. Seveda pa bodo svoje delo opravile tudi druge cvetoče enoletnice, izogibajte se le modri barvi cvetov. Za preživetje divjih opraševalcev pa tudi za privabljanja koristnih žuželk, ki bodo škodljivcem pošteno zagrenile življenje, je to zelo priporočljivo.
Ko cveti sadno drevje, odstranite rumene lepljive plošče, ki jih pogosto vidim viseti na drevesih po vrtovih. Prav tako v sadovnjakih in vinogradih pred uporabo kateregakoli sredstva za varstvo rastlin pokosite vso cvetočo podrast, predvsem regrat, ko cveti. Številni na to pozabijo. Ker drevje ali trta ne cvetita, menijo, da lahko škropijo brez posledic. To je vse, kar se tiče uporabe pesticidov.
Največja čebela samotarka gozdna čebela je znak, da je naš vrt čist
Kar se tiče gnezdenja, lahko veliko naredijo lastniki travnikov. Velik del čmrljev namreč gnezdi v tleh in na tleh predvsem na travnikih. Poiščejo primerne naravne luknje, kot so jame glodavcev in drugih insektov, ter se vanje naselijo. Gnezda si oplojene matice čmrljev iščejo zgodaj spomladi. Če se po travnikih veliko vozimo, odlagamo gnojnico, predvsem pa kosimo pred cvetenjem, uničimo veliko gnezd in tudi matic v njih. Ob travnikih se lahko pusti nekaj mejic, kar se celo podpira s strani sredstev EU, lahko se pušča manjše, nepokošene dele travnikov dalj časa in s tem veliko prispeva k ohranjanju vseh naravni opraševalcev, tudi čmrljev.
Mrtva kopriva ni plevel, je zelo pomembna spomladanska hrana opraševalcev
Kaj pa lahko naredimo na vrtovih?
Po mojem še največ, saj nismo denarno odvisni od tega, kar pridelamo na vrtu. Vsi, ki imate večje parcele, naj živa meja ne bodo ciprese, ki pomenijo smrt za opraševalce. Ko se boste odločili za menjavo, posadite številne grme, med njimi tudi cvetoče, in jih ne obrezujte. Takšna pisana, od zgodnje pomladi do pozne jeseni cvetoča živa meja je odlična za vse opraševalce, pa tudi druga koristna živa bitja, npr. ptice, žuželke, sesalce. Tam, kjer imate hišni sadovnjak (sadno drevje), ni potrebna redna košnja v slogu zelenice. Pustite travo na miru in jo pokosite samo dva ali trikrat letno. Imam prijatelja, ki ves čas s cvetočih travnikov nosi rastline in jih sadi v tako travo. Učinek je sicer slab, saj se jih ustali v njegovem travniku le nekaj, a končni učinek po treh letih je neverjeten. Travnik pod sadnim drevjem je pisan in cvetoč celo leto.
Rogata dišavka – čebela samotarka že gnezdi.
Spomladi pa okoli drevja posadite kakšne cvetoče čebulnice in drugo cvetje, da bodo matice čmrljev našle te oaze in si v njih izborile prostor. Lahko celo posejete trato z enoletnicami, ki jih sicer sejemo na okrasnih gredicah, kot so kozmeje, lepe očke, marjetice, zvončnice …, predvsem pa naj ne bodo zelenice ena sama monokultura trave, v njej pustite tudi zgoraj omenjene divje, spomladi cvetoče rastline.
Tudi na zelenjavnem vrtu naj bo čim več pisanega cvetja in cvetočih zelišč, kot so bazilika, timijan, meta, melisa, ognjič, kapucinke …
Fižol v smetani je lahko odlično kosilo, po katerem boste siti do večera.
Sestavine (4 porcije):
1 velika čebula
50 g masla
1 pločevinka vloženega velikega belega fižola
1 pločevinka vloženega majhnega belega fižola
sol
mleti črni poper
200 ml piščančje juhe
250 ml smetane za kuhanje
vejice origana
Priprava:
Čebulo olupite in drobno sesekljajte. Ocvrite jo na stopljenem maslu.
Dodajte odcejen fižol, sol, poper in juho. Zavrite in kuhajte približno 5 minut. Nato omako zmehčajte s smetano in kuhajte še približno 10 minut, da se zgosti.
Na koncu fižol začinite z origanom in postrezite s popečenimi rezinami bagete.
Nezemljani bi lahko prihajali na Zemljo in so morda že v našem sončnem sistemu, nakazuje nov osnutek poročila Pentagona. Dokument sta objavila direktor Pentagonovega vsedomenskega urada za reševanje anomalij (AARO) Sean Kirkpatrick in predsednik oddelka za astronomijo Univerze Harvard Abraham Loeb.
V osnutku piše, da bomo morda kmalu videli nezemeljska bitja, ki obiskujejo Zemljo prek manjših, sondam podobnih vesoljskih ladij – raziskovalnih plovil. Osnutek dokumenta se osredotoča na fizične omejitve ‘neidentificiranih zračnih pojavov’ (NZP) – torej, z drugimi besedami, vesoljskih plovil in drugih tujih nebesnih teles. “Umetni medzvezdni objekt bi lahko bil matično plovilo, ki sprosti veliko majhnih sond med svojim bližnjim prehodom Zemlje. Raziskovalne operacije, ki se ne razlikuje preveč od Nasinih misij,” piše v poročilu.
“Ta mahjhna plovila bi se kot ‘regratova semena’ lahko ločila od matičnega plovila z gravitacijsko silo Sonca ali z manevrsko sposobnostjo.”
AARO (All-Domain Anomaly Resolution Office), ustanovljena julija 2022, je podružnica Pentagona, ki je odgovorna za sledenje neznanim predmetom na nebu, pod vodo ali v zraku in vesolju, ali kombinaciji teh, ali pa vseh treh istočasno.
V svojem dokumentu Kirkpatrick in Loeb pojasnjujeta, da so nedavna opazovanja NZP doslej nasprotovala zakonom fizike. Pojasnjujeta, da naj bi “trenje NZP-jev z okoliškim zrakom ali vodo ustvarilo svetlo optično ognjeno kroglo, ionizacijsko lupino in rep – kar se pokaže na radijskih sledovih”.
Vendar NZP-ji, ki so jih analizirali, niso pokazali takih dejavnikov. Ker sta akademska in znanstvena človeka, je osnutek poročila seveda pokazal, da se je par poglobil v raziskovanje in prve anomalije, ki sta jo odkrila, nista jemala kot dokaz tujega življenja. Priznala sta, da je to morda posledica omejitev naših zemeljskih naprav in tehnologije. Torej, v bistvu instrumenti, ki jih imamo, preprosto niso dovolj občutljivi, da bi dobili popolno sliko o tem, kaj se dogaja v v vesolju okrog nas.
“Pomanjkanje vseh teh sledov bi lahko pomenilo netočne meritve razdalje (in s tem izpeljano hitrost) za senzorje na enem mestu brez zmožnosti izklopa dosega,” je zapisal par.
“Tipična opažanja NZP so predaleč, da bi dobili visoko ločljivo sliko predmeta, določanje gibanja predmeta pa je omejeno zaradi pomanjkanja podatkov o dosegu.” Podobni podatki se nanašajo na drug incident NZP iz časa pred ustanovitvijo AARO. Leta 2017 so Nasini teleskopi Pan-STARRS na Havajih zaznali nenavaden medzvezdni objekt na nebu. Objekt je bil v obliki cigare, videti je bil ploščat in se je pomikal stran od sonca, ne da bi bil viden kometni rep, ki ga običajno opazimo pri predmetih vesoljskega izvora. Zaradi tega so znanstveniki bili prepričani, da gre za predmet umetnega izvora. Zanimivo je, da so predmet kasneje poimenovali “Oumuamua”, kar v havajščini pomeni “skavt”.
Psi so res veličastna bitja, ki že stoletja tavajo po Zemlji. Razlikujejo se po pasmah, katere je narava ustvarila sama, veliko pa smo jih ustvarili tudi ljudje. Čeprav so pasje vrste ločene v različne skupine glede na velikost, namen in kup drugih lastnosti ter sposobnosti, imajo še vedno nekatere podobne lastnosti. Volk je tako divja vrsta, medtem ko je večina pasem psov, ki jih najdemo v bližini ljudi udomačenih, vendar sta obe vrsti neverjetno zvesti in zaščitniški. Psi so že od nekdaj spremljali človeka in mu pomagali pri preživetju. Že od prastarih časov so bili naši varuhi in velik del skupnosti. Stkala so se čudovita prijateljstva, ki so se prenašala skozi vse generacije. Njihova ljubezen in predanost ljudem sta postali stalnica v svetu. O teh prijateljstvih so bile napisane knjige, posneti filmi, …
Volčjega mladiča ni enostavno ločiti od pasjega, sploh, ko gre za pasme in kraje, kjer poznajo večinoma večje pasme, ki so podobne volkovom, razlike postanejo očitne šele, ko odrastejo. Zato se je že večkrat zgodilo, da je kdo volčjega mladiča zamenjal za psa.
Starejša ženska iz Rusije je tako enega nevede posvojila. Rusinja je sicer po enem letu spoznala, da ima doma pravega volka. Vse se je začelo, ko so na njena vrata potrkali lovci, z njimi pa trije mladi kužki, ki so iskali prenočišče.
Nastanila jih je za eno noč, zjutraj pa so se lovci poslovili s psičkama. Enega mladiča so pustili na dvorišču, ker je bil najšibkejši med tremi. Kasneje ga je starejša občanka našla samega, zato je počakala, da bo kužka nekdo prevzel. Ko je bila prepričana, da psa nihče noče, ga je posvojila sama. Ni se mogla upreti mladi živali, ki jo je očitno potrebovala nego in ljubezen. Ženska takrat še ni vedela za mladičevo “poreklo”, vendar je bil volk zanjo popolnoma nenevaren. Poimenovala ga je Volčok in postal je njen spremljevalec.
Volčič in stara gospa sta zelo zbližala. Volčok je zrasel v zvestega psa in velikega maminega ljubljenčka. Živela sta mirno, dokler na območje ni prišla skupina nevarnih moških in prebivalci so morali začeti paziti in zaklepati svoja vrata. Tudi starejša ženska je postala tarča skupine. Živela je čisto sama in ni imela nikogar, ki bi jo obranil. Kako bi sploh lahko pobegnila iz nevarne situacije? Nenadoma se ljubek pes, s katerim je živela, spremeni v plenilca, ki je ves čas prebival v njegovi krvi. Volčok ni mogel čakati in gledati, kako moški nadlegujejo njegovo človeško mamo.
Tako je gospa ugotovila, da je njen kužek pogumen volk. Volčok se je soočil z enim izmed moških z nožem in si prislužil poškodbo šape. Kljub temu ga to ni prestrašilo, saj je še naprej renčal in kazal dominantnost. Volčok je uspel prestrašiti moške, za katere se je celo izkazalo, da so ubežniki. Zatem so se zbrali tudi ostali domačini in onesposobili skupino moških, nato pa so jih predali policiji. Tudi pogumni mladi volk si je po poškodbi opomogel in ostal njen ljubljeni zaščitnik.
Samo v Sloveniji doživi srčni zastoj 5–10 oseb na dan. Kar približno 90 odstotkov vseh primerov srčnega zastoja je usodnih. Ni sicer nujno, da bo hitro ukrepanje preprečilo smrt, vendar hiter odziv nedvomno poveča možnosti za preživetje. Tako je nujno, da znamo prepoznati znake srčnega zastoja in prizadeti osebi nuditi ustrezno prvo pomoč.
Opredelitev srčnega zastoja
O srčnem zastoju govorimo, če srce nenadoma preneha biti. Fenomen je lahko povezan z najrazličnejšimi srčnimi težavami, toda najpogosteje gre za neposredno posledico napake pri prenosu električnih signalov. Kar približno 50 odstotkov ljudi, ki doživijo srčni zastoj, se sicer pred tem ne zaveda, da je kar koli narobe z njihovih srcem. Ker se pri srčnem zastoju srčni utrip ustavi, kri ne more več doseči vitalnih organov, vključno z možgani. Prav zato je srčni zastoj tako nevaren, tudi če je medicinska pomoč zagotovljena zelo hitro.
Razlika med srčnim zastojem in srčnim infarktom
Srčnega zastoja ne smemo zamenjevati s srčnim infarktom, čeprav drži, da lahko srčni zastoj sledi srčnemu infarktu. Slednji je povezan z moteno prekrvavitvijo, ki je posledica oslabljene oskrbe srca s kisikom, za katero je najpogosteje kriva blokada v arterijah. Po drugi strani pa je za srčni zastoj značilna popolna zaustavitev bitja srca zaradi motenj, povezanih z električnimi signali.
Najpogostejši vzroki in dejavniki tveganja za srčni zastoj
V večini primerov je za srčni zastoj kriva aritmija (neenakomeren srčni utrip), ki je lahko povezana z najrazličnejšimi dejavniki. Mednje spada tudi uporaba specifičnih zdravil.
Eden od možnih razlogov za srčni zastoj je tudi nastajanje brazgotinastega tkiva v srčni mišici. Srčni infarkt lahko povzroči ishemijo (oslabljena oskrba srca s krvjo), poleg tega pa lahko prispeva k brazgotinjenju tkiva, kar privede do zadebelitve srčne mišice. Naštete spremembe spadajo med dejavnike tveganja za ventrikularne aritmije, ki lahko privedejo do srčnega zastoja.
Srčni zastoj lahko povzroči tudi kardiomiopatija. Izraz označuje raztezanje sten srčnih komor, ki lahko privede do otrdevanja srca. Kardiomiopatija je lahko med drugim posledica poškodb, povezanih s povišanim krvnim tlakom.
Ko govorimo o potencialnih razlogih za srčni zastoj, moramo omeniti tudi abnormalnosti, povezane s srčnimi žilami. Zaradi teh nepravilnosti se lahko med intenzivno telesno aktivnostjo sprosti večja količina adrenalina, kar nato privede do srčnega zastoja.
Eden od možnih vzrokov za srčni zastoj pa je tudi uporaba drog, ki je nemalokrat kriva za srčni zastoj pri osebah, ki sicer nimajo posebnih težav, povezanih s srcem.
Med glavne krivce za srčni zastoj pri otrocih in mladostnikih spadajo sindromi, kot so sindrom WPW, sindrom dolgega QT in sindrom Brugada. Vsi našteti sindromi so povezani z napakami v električni aktivnosti srca.
Tveganje za srčni zastoj je torej nadpovprečno visoko pri osebah z boleznimi srca oziroma z motnjami v delovanju srca. Srčni zastoj je sicer možen tudi pri mlajših osebah, vendar v osnovi velja, da se tveganje povečuje s starostjo. Tveganje je odvisno tudi od biološkega spola, saj je srčni zastoj nadpovprečno pogost pri moških. Med dejavnike tveganja pa spadajo tudi genske predispozicije.
Opozorilni znaki
Ni nujno, da se pred srčnim zastojem pojavijo opozorilni znaki, toda včasih je mogoče približno eno uro pred zastojem vendarle zaznavati znake, ki napovedujejo bližajočo se nevarnost. Med tovrstne znake spadajo bolečine v prsnem košu, zadihanost, slabost in bruhanje.
Tik pred srčnim zastojem se lahko naštetim simptomom pridružijo še simptomi, kot sta omotičnost in pospešen srčni utrip. Med samim srčnim zastojem pa prizadeta oseba običajno precej hitro omedli oziroma izgubi zavest.
Kako ukrepati?
Če pri sebi opažate znake bližajočega se srčnega zastoj ali če sumite, da je oseba poleg vas doživela srčni zastoj, nemudoma pokličite na številko 112.
Najprej preverite srčni utrip nezavestne osebe. Če ga ne zaznate, je nujno, da čim prej začnete postopek oživljanja. Dlani namestite na sredino prsnega koša in potiskajte navzdol (najmanj 5 cm), s hitrostjo približno 100–120 potiskov na minuto. Pred vsakim potiskom počakajte, da se prsni koš vrne v izhodiščni položaj. Če je na voljo, pa si lahko pri oživljanju seveda pomagate z defibrilatorjem.
Sonda Evropske vesoljske agencije, Mars Express, je posnela osupljive fotografije ogromnega ledenega kraterja na Marsu. Slike razkrivajo krater Korolev, ki se nahaja v severni nižini Marsa in je širok približno 80 kilometrov.
Krater Korolev je še posebej zanimiv, ker vsebuje ogromen nanos vodnega ledu, ki naj bi bil na najgloblji točki debel več kot 1,8 kilometra. Led naj bi se kopičil več milijonov let, ko je vodna para v atmosferi zamrznila in padala na površje planeta.
Slike, ki jih je posnela sonda Mars Express, razkrivajo podrobno strukturo kraterja Korolev in okoliškega terena. Fotografije prikazujejo osrednjo jamo sredi kraterja, ki je obdana z obročem ledenega materiala, širokim nekaj kilometrov. Ledeni material je sestavljen iz več plasti, za katere znanstveniki verjamejo, da so posledica kopičenja ledu skozi čas.
Krater Korolev je poimenovan po Sergeju Korolevu, pionirju ruskega raketnega znanstvenika, ki ga pogosto imenujejo oče sovjetskega vesoljskega programa. Korolev je bil ključnega pomena pri razvoju prvih sovjetskih satelitov, vključno s Sputnikom 1, ki je bil prvi umetni satelit na svetu.
Odkritje vodnega ledu na Marsu je pomembna ugotovitev, saj bi lahko to bil ključni vir za prihodnje človeške misije na planet. Voda je bistvenega pomena za življenje, kot ga poznamo in dostop do vode na Marsu bi lahko omogočil vzpostavitev stalne človeške prisotnosti na planetu.
Znanstveniki v skrbeh, da je virus, ki je 48.500 let preživel zamrznjen v permafrostu v Sibiriji, ponovno oživel.
Francoski znanstvenik Jean-Michel Claverie se je ukvarjal s testiranjem vzorcev zemlje iz permafrosta, iz katerih bi lahko ugotovili, ali so virusni delci, ki jih zemlja vsebuje, še vedno živi in kužni.
Leta 2014 mu je uspelo oživiti virus, izoliran iz permafrosta, tako da je prvič po več kot 40.000 letih postal aktiven, tako da ga je vstavil v gojene celice.
V svoji najnovejši raziskavi, objavljeni februarja v reviji Virusi, so Claverie in njegova ekipa izolirali več sevov starodavnega virusa iz več vzorcev permafrosta, vzetih iz sedmih različnih krajev po vsej Sibiriji.
“Na te viruse, ki okužijo amebe, gledamo kot na nadomestke za vse druge možne viruse, ki bi lahko bili v permafrostu. Vidimo sledi mnogih, mnogih, mnogih drugih virusov”, pojasnjuje francoski znanstvenik.
“Torej vemo, da so tam (vendar) ne vemo zagotovo, ali so še živi. Toda naše sklepanje je, da če so virusi amebe še vedno živi, ni razloga, zakaj drugi virusi ne bi bili še vedno živi in sposobni okužiti lastnih gostiteljev.”
Ledvični kamni so v večini primerov tvorbe iz kalcijevega oksalata. Za njihovo nastajanje je zato običajno kriva prevelika količina kalcija v urinu. Med možne vzroke za nastajanje ledvičnih kamnov pa spada tudi pomanjkanje citrata v urinu. Težava je lahko povezana tako z genetskimi dejavniki kot z neustreznimi navadami, predvsem z nepravilnim prehranjevanjem.
Izločanje ledvičnih kamnov, ki lahko povzročajo precej hude bolečine, predvsem v ledvenem predelu oziroma v spodnjem delu hrbta, lahko spodbudite z naravnimi pripravki. To velja predvsem za manjše ledvične kamne, ki se lahko praviloma brez večjih težav izločijo z urinom, medtem ko je pri večjih ledvičnih kamnih potrebna zdravniška pomoč.
Če vam uspe s pomočjo spodnjih metod izločiti ledvični kamen, priporočamo, da ga shranite in pokažete zdravniku, ki bo lahko nato po potrebi naročil podrobno analizo. Tako bo lažje ugotoviti, kaj je bil primarni vzrok za nastanek ledvičnega kamna, posledično pa bo lažje poiskati ustrezno preventivo.
1. Povečanje vnosa tekočine
Osnovni ukrep za naravno odpravo ledvičnih kamnov je povečanje vnosa tekočine oziroma vode. Nemalokrat je ta ukrep dovolj, za še boljše rezultate pa lahko vodi dodate različne sestavine, ki spodbujajo izločanje ledvičnih kamnov (več o tem v nadaljevanju). Povečanje vnosa tekočine je posebno pomembno, če je vaš urin zelo temen oziroma moten, saj gre za precej očiten znak dehidracije. Če se spopadate z ledvičnimi kamni, priporočamo, da poskušate na dan popiti najmanj 3 litre vode.
2. Voda z limoninim sokom/jabolčnim kisom
Če se želite znebiti ledvičnih kamnov, je ena od najboljših sestavin, ki jih lahko dodate vodi, limonin sok. Limone namreč vsebujejo citronsko kislino, ki razgrajuje ledvične kamne iz kalcijevega oksalata. Za razgradnjo ledvičnih kamnov pa lahko poskrbi tudi ocetna kislina v jabolčnem kisu. Tako limonin sok kot jabolčni kis sta učinkovita tudi preventivno, torej kot pomoč pri preprečevanju tvorbe ledvičnih kamnov.
3. Napitek iz zelene
Zaradi diuretičnih učinkov vam lahko pri spopadanju z ledvičnimi kamni pomaga tudi zelena. Napitek iz zelene bo spodbudil pretok urina, posledično pa se bo telo lažje znebilo manjših ledvičnih kamnov. Potrebujete nekaj stebel zelene, ki jih operite in narežite na manjše kose. Nato jih skupaj z vodo zmešajte v kuhinjskem mešalniku.
4. Peteršiljev čaj
Podobno kot zelena je tudi peteršilj blag naravni diuretik, ki lahko vašemu telesu pomaga v boju z ledvičnimi kamni. Operite in nasekljajte šop svežega peteršilja. Nasekljane lističe nato prelijte z vrelo vodo. Počakajte približno 5 minut. Na koncu tekočino precedite in čaj popijte, dokler je še topel. Peteršiljev čaj si pripravite večkrat dnevno. Po želji mu lahko dodate sveže iztisnjen limonin sok in sladilo po izbiri.
5. Sok granatnega jabolka
Sok granatnega jabolka velja za tradicionalno zdravilo za odpravo ledvičnih kamnov. Pripomore k boljšemu delovanju ledvic in k odstranjevanju strupenih snovi iz telesa. Za to je v veliki meri zaslužno bogastvo antioksidantov v granatnem jabolku. Sok granatnega jabolka obenem zmanjšuje kislost urina, s čimer se zmanjša nevarnost za ponovitev težav z ledvičnimi kamni.
6. Juha iz rdečega fižola
Koristi juhe iz rdečega »ledvičnega« fižola pri spopadanju z ledvičnimi kamni sicer niso bile potrjene z znanstvenimi študijami, vendar več stoletij anekdotičnih dokazov nakazuje, da je vsekakor smiselno dati priložnost tej okusni juhi, ki se v Indiji že več stoletij uporablja kot naravna pomoč pri ledvičnih kamnih.
7. Njivska preslica
Učinkovita naravna pomoč pri izločanju ledvičnih kamnov so lahko tudi prehranska dopolnila iz njivske preslice. Poleg diuretičnih učinkov njivsko preslico odlikuje protibakterijsko delovanje. Rastlina pa se lahko obenem pohvali tudi s protivnetnimi lastnostmi.
8. Napitek iz kumar in lubenice
Tako kumare kot lubenice vsebujejo ogromno vode. Napitek iz lubenice in kumar lahko zato spodbudi pretok urina in izločanje ledvičnih kamen. Seveda pa obenem poskrbi tudi za prijetno osvežitev.
