0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaSrčni zastoj: Opozorilni znaki, ki jih ne spreglejte!

Srčni zastoj: Opozorilni znaki, ki jih ne spreglejte!

MORDA VAS ZANIMA

Samo v Sloveniji doživi srčni zastoj 5–10 oseb na dan. Kar približno 90 odstotkov vseh primerov srčnega zastoja je usodnih. Ni sicer nujno, da bo hitro ukrepanje preprečilo smrt, vendar hiter odziv nedvomno poveča možnosti za preživetje. Tako je nujno, da znamo prepoznati znake srčnega zastoja in prizadeti osebi nuditi ustrezno prvo pomoč.

- Oglas -

Opredelitev srčnega zastoja

O srčnem zastoju govorimo, če srce nenadoma preneha biti. Fenomen je lahko povezan z najrazličnejšimi srčnimi težavami, toda najpogosteje gre za neposredno posledico napake pri prenosu električnih signalov. Kar približno 50 odstotkov ljudi, ki doživijo srčni zastoj, se sicer pred tem ne zaveda, da je kar koli narobe z njihovih srcem. Ker se pri srčnem zastoju srčni utrip ustavi, kri ne more več doseči vitalnih organov, vključno z možgani. Prav zato je srčni zastoj tako nevaren, tudi če je medicinska pomoč zagotovljena zelo hitro.

Razlika med srčnim zastojem in srčnim infarktom

Srčnega zastoja ne smemo zamenjevati s srčnim infarktom, čeprav drži, da lahko srčni zastoj sledi srčnemu infarktu. Slednji je povezan z moteno prekrvavitvijo, ki je posledica oslabljene oskrbe srca s kisikom, za katero je najpogosteje kriva blokada v arterijah. Po drugi strani pa je za srčni zastoj značilna popolna zaustavitev bitja srca zaradi motenj, povezanih z električnimi signali.

Najpogostejši vzroki in dejavniki tveganja za srčni zastoj

V večini primerov je za srčni zastoj kriva aritmija (neenakomeren srčni utrip), ki je lahko povezana z najrazličnejšimi dejavniki. Mednje spada tudi uporaba specifičnih zdravil.

- Oglas -

Eden od možnih razlogov za srčni zastoj je tudi nastajanje brazgotinastega tkiva v srčni mišici. Srčni infarkt lahko povzroči ishemijo (oslabljena oskrba srca s krvjo), poleg tega pa lahko prispeva k brazgotinjenju tkiva, kar privede do zadebelitve srčne mišice. Naštete spremembe spadajo med dejavnike tveganja za ventrikularne aritmije, ki lahko privedejo do srčnega zastoja.

Srčni zastoj lahko povzroči tudi kardiomiopatija. Izraz označuje raztezanje sten srčnih komor, ki lahko privede do otrdevanja srca. Kardiomiopatija je lahko med drugim posledica poškodb, povezanih s povišanim krvnim tlakom.

Ko govorimo o potencialnih razlogih za srčni zastoj, moramo omeniti tudi abnormalnosti, povezane s srčnimi žilami. Zaradi teh nepravilnosti se lahko med intenzivno telesno aktivnostjo sprosti večja količina adrenalina, kar nato privede do srčnega zastoja.

Eden od možnih vzrokov za srčni zastoj pa je tudi uporaba drog, ki je nemalokrat kriva za srčni zastoj pri osebah, ki sicer nimajo posebnih težav, povezanih s srcem.

- Oglas -

Med glavne krivce za srčni zastoj pri otrocih in mladostnikih spadajo sindromi, kot so sindrom WPW, sindrom dolgega QT in sindrom Brugada. Vsi našteti sindromi so povezani z napakami v električni aktivnosti srca.

Tveganje za srčni zastoj je torej nadpovprečno visoko pri osebah z boleznimi srca oziroma z motnjami v delovanju srca. Srčni zastoj je sicer možen tudi pri mlajših osebah, vendar v osnovi velja, da se tveganje povečuje s starostjo. Tveganje je odvisno tudi od biološkega spola, saj je srčni zastoj nadpovprečno pogost pri moških. Med dejavnike tveganja pa spadajo tudi genske predispozicije.

Opozorilni znaki

Ni nujno, da se pred srčnim zastojem pojavijo opozorilni znaki, toda včasih je mogoče približno eno uro pred zastojem vendarle zaznavati znake, ki napovedujejo bližajočo se nevarnost. Med tovrstne znake spadajo bolečine v prsnem košu, zadihanost, slabost in bruhanje.

Tik pred srčnim zastojem se lahko naštetim simptomom pridružijo še simptomi, kot sta omotičnost in pospešen srčni utrip. Med samim srčnim zastojem pa prizadeta oseba običajno precej hitro omedli oziroma izgubi zavest.

Kako ukrepati?

Če pri sebi opažate znake bližajočega se srčnega zastoj ali če sumite, da je oseba poleg vas doživela srčni zastoj, nemudoma pokličite na številko 112.

Najprej preverite srčni utrip nezavestne osebe. Če ga ne zaznate, je nujno, da čim prej začnete postopek oživljanja. Dlani namestite na sredino prsnega koša in potiskajte navzdol (najmanj 5 cm), s hitrostjo približno 100–120 potiskov na minuto. Pred vsakim potiskom počakajte, da se prsni koš vrne v izhodiščni položaj. Če je na voljo, pa si lahko pri oživljanju seveda pomagate z defibrilatorjem.

NAJNOVEJŠE