To v sebi skrivajo Figovi listi: Naravna pomoč pri sladkorni bolezni, za prebavo in kožo

Ključni poudarki:

  • Figovi listi vsebujejo vitamine A, B1, B2, C, K ter minerale, kot so kalcij, železo, magnezij, kalij in fosfor.
  • Učinkoviti so pri uravnavanju krvnega sladkorja, izboljšujejo občutljivost na inzulin in zmanjšujejo potrebo po insulinu pri sladkornih bolnikih.
  • Podpirajo prebavo, lajšajo zaprtje, napihnjenost ter delujejo diuretično in razstrupljevalno.
  • Zunanja uporaba prevretka figovih listov pomaga pri aknah, bradavicah in glivičnih obolenjih, vendar je potrebna previdnost zaradi možne fototoksičnosti.

Ko pomislimo na figovo drevo, nas večina najprej pomisli na sladke plodove, ki zorijo v poznem poletju. A medtem ko fige krasijo naše mize, figovi listi pogosto ostajajo spregledani. Vendar pa ti veliki, razvejani listi skrivajo bogastvo zdravilnih lastnosti, ki jih je tradicionalna medicina cenila že stoletja.

V zadnjem času se zanimanje za naravne metode podpore zdravju povečuje, in figovi listi so ponovno v ospredju. Zaradi svojih številnih koristi, od uravnavanja krvnega sladkorja do izboljšanja prebave in zdravja kože, postajajo nepogrešljiv del domače lekarne.

Hranilna vrednost figovih listov

Figovi listi so bogati z vitamini in minerali, ki igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja. Vsebujejo vitamine A, B1, B2, C in K ter minerale, kot so kalcij, železo, magnezij, kalij in fosfor. Poleg tega so bogati z antioksidanti, kot so flavonoidi in polifenoli, ki pomagajo v boju proti prostim radikalom in zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni.

Uravnavanje krvnega sladkorja: naravna podpora pri sladkorni bolezni

Figovi listi so že dolgo znani po svojih hipoglikemičnih lastnostih, ki lahko pomagajo pri uravnavanju ravni krvnega sladkorja. Študija, objavljena v reviji Diabetes Research and Clinical Practice, je pokazala, da prevretek figovih listov lahko zmanjša potrebo po insulinu pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1.

Poleg tega so raziskave pokazale, da izvlečki figovih listov lahko izboljšajo občutljivost na inzulin in zmanjšajo raven glukoze v krvi. Čeprav so potrebne nadaljnje študije, ti rezultati nakazujejo potencial figovih listov kot dopolnilne terapije pri obvladovanju sladkorne bolezni.

Nasvet za uporabo: Za podporo uravnavanju krvnega sladkorja lahko pripravite čaj iz posušenih figovih listov in ga pijete enkrat do dvakrat na dan. Pred začetkom rednega uživanja se posvetujte z zdravnikom, še posebej, če že jemljete zdravila za sladkorno bolezen.

Figovi listi

Podpora prebavi in razstrupljanju telesa

Figovi listi vsebujejo prehranske vlaknine in bioaktivne spojine, ki lahko pozitivno vplivajo na prebavni sistem. Tradicionalno so jih uporabljali za lajšanje težav, kot so zaprtje, napihnjenost in želodčne razjede. Poleg tega imajo diuretične lastnosti, ki spodbujajo izločanje toksinov iz telesa in podpirajo delovanje jeter.

Nekatere študije so pokazale, da figovi listi lahko pomagajo pri zaščiti jeter pred poškodbami in izboljšajo njihovo funkcijo. To je še posebej pomembno, saj zdrava jetra igrajo ključno vlogo pri razstrupljanju telesa.

Nasvet za uporabo: Za podporo prebavi in razstrupljanju lahko pripravite čaj iz figovih listov in ga pijete po obroku. Dodatek limone lahko izboljša okus in dodatno spodbuja prebavo.

Zdravje kože: naravna nega in zaščita

V ljudski medicini so figove liste uporabljali za zdravljenje različnih kožnih težav, kot so akne, bradavice in glivična obolenja. Obkladki iz prevretka listov naj bi pomirili kožo in zmanjšali vnetja. Nedavna študija je pokazala, da čaj iz figovih listov lahko pomaga pri zmanjševanju simptomov atopijskega dermatitisa, vključno s srbenjem in vnetjem.

Poleg tega figovi listi vsebujejo antioksidante, kot je rutin, ki pomagajo zaščititi kožo pred poškodbami zaradi prostih radikalov in upočasnjujejo proces staranja. So naravni vir zdravja, ki ga lahko enostavno vključimo v svojo dnevno rutino.

Opozorilo: Pri uporabi svežih figovih listov na koži bodite previdni, saj lahko njihov sok povzroči fototoksične reakcije ob izpostavljenosti soncu. Priporočljivo je, da se po uporabi izogibate neposredni sončni svetlobi ali uporabite zaščitno oblačilo.

Nasvet za uporabo: Za nego kože lahko pripravite prevretek iz figovih listov, ga ohladite in uporabite kot tonik za obraz ali obkladek za prizadeta območja.

Preberite tudi: Figov mleček: Naravni eliksir za kožo

Priprava čaja iz figovih listov

Kako pripravimo čaj iz figovih listov

Priprava čaja iz figovih listov je preprosta:

  1. Vzemite 1–2 čajni žlički posušenih figovih listov.
  2. Prelijte jih z 200 ml vrele vode.
  3. Pustite stati 10–15 minut.
  4. Precedite in po želji dodajte med ali limono.

Priporočljivo je piti 1–2 skodelici na dan. Pred rednim uživanjem se posvetujte z zdravnikom, še posebej, če jemljete zdravila za sladkorno bolezen ali imate druge zdravstvene težave.

Bezgov sirup z jagodami: Preprost domači recept

Bezgov sirup z jagodami je osvežilen domač napitek z nežno rožnato barvo. Preverite preprost recept iz bezgovih cvetov, jagod in limone.

Bezgov sirup z jagodami je osvežujoča pijača, ki združuje nežno cvetlično aromo bezga s sladkostjo jagod, zato je pravi hit letošnjega leta. Ko se končno ogreje in začne dišati po bezgu. Če pa tej aromi dodamo še sladkobo svežih jagod, dobimo popoln sirup, ki ni le osvežilen, temveč tudi zdrav. Bezgov sirup z jagodami je preprost za pripravo doma, brez umetnih dodatkov in z ogromno ljubezni.

Ključni poudarki:

  • Bezgov sirup z jagodami združi cvetlično aromo bezga in sladko sadnost zrelih jagod.
  • Najboljši je iz svežih, močno dišečih bezgovih cvetov in popolnoma zrelih jagod.
  • Uporabite ga za limonado, mineralno vodo, ledeni čaj, sladice, jogurt ali domače lučke.

Zakaj bezeg in jagode?

Bezgovi cvetovi je znan po svojih protivnetnih in imunostimulativnih lastnostih. V ljudskem zdravilstvu ga uporabljajo pri prehladih, kašlju in kot blag diuretik. Jagode pa so bogate z vitaminom C, antioksidanti in dodajo sirupu naravno sladkobo in rdečkasto barvo.

Bezgov sirup z jagodami ni le napitek, je spomin na otroštvo, babičino kuhinjo in trenutke, ko narava vstopi v naš dom. S tem receptom si lahko shranite del poletja za vse letne čase. Recept za klasični bezgov sirup pa najdete tukaj.

Jagode se z bezgom zelo lepo ujamejo, ker ne prekrijejo njegovega vonja, ampak ga zaokrožijo. Če uporabite res zrele, dišeče jagode, bo sirup deloval bolj poletno, skoraj kot domača limonada vnaprej pripravljena v steklenici.

Tak sirup je posebej lep za:

  • poletne piknike,
  • otroške napitke z vodo,
  • mineralno vodo z ledom,
  • domače ledene čaje,
  • sadne solate,
  • jogurtove sladice,
  • palačinke,
  • domače sladoledne lučke.
Sestavine za bezgov sirup z jagodami

Recept za bezgov sirup z jagodami

Za približno 4 litre sirupa potrebujete:

  • 20 bezgovih cvetov (nabrani v suhem vremenu, stran od cest)
  • 500 g svežih jagod
  • 4 l vode
  • 1,5 kg sladkorja
  • 2 bio limoni (narezani na rezine)
  • 30 g citronske kisline (neobvezno, za daljšo obstojnost)

Pripomočki:

  • velik lonec
  • gaza ali drobno cedilo
  • steklenice s pokrovom
Izdelava sirupa po korakih

Postopek priprave: Po korakih do popolnega sirupa

  1. Cvetove bezga preglejte, odstranite insekte in jih na hitro sperite.
  2. Jagode operite, odstranite peclje in jih prerežite na polovico.
  3. V velik lonec nalijte vodo, dodajte sladkor (in po želji citronsko kislino), segrevajte in mešajte, dokler se sladkor ne raztopi.
  4. Raztopino ohladite in dodajte limone, bezeg in jagode.
  5. Pokrijte in pustite stati 24 ur na hladnem (ne v hladilniku).
  6. Naslednji dan zmes precedite skozi gazo.
  7. Lonec s sirupom postavimo na ogenj in segrejemo do vretja.
  8. Prelijte še vroč sirup v sterilizirane steklenice in dobro zaprite.
  9. Pokrito z odejo pustimo, da se steklenice popolnoma ohladijo.
  10. Shranimo v shrambo ali klet, kjer je hladno in temno.
  11. Ko steklenico odpremo, jo do porabe hranimo v hladilnuku.

Uporaba in shranjevanje: Bezgov sirup z jagodami lahko redčite z vodo, mineralno vodo ali uporabite kot preliv za palačinke, jogurt, sadne solate ali kot dodatek koktajlom. Hranite v temnem in hladnem prostoru, odprte steklenice pa v hladilniku.

Namig: Dodajte meto ali ingver

Za dodatno svežino lahko med namakanjem dodate nekaj vejic mete. Če želite bolj pikanten okus in še več koristi za zdravje, poskusite dodati nekaj rezin svežega ingverja.

Kako doseči lepšo barvo?

Jagode dajo sirupu nežno rožnato barvo, vendar ta ne bo vedno zelo močna. Barva je odvisna od sorte jagod, njihove zrelosti in tega, ali jih pretlačite ali pustite cele.

Za lepšo barvo:

  • uporabite zelo zrele rdeče jagode,
  • del jagod rahlo pretlačite,
  • sirup precedite skozi gosto gazo,
  • ne kuhajte predolgo,
  • dodajte dovolj limone, ker svežina lepo poudari barvo.

Če želite bolj intenzivno jagodno različico, lahko količino jagod povečate na 700 g. Sirup bo bolj saden, bezeg pa nekoliko nežnejši.

Kako ga uporabljamo?

Bezgov sirup z jagodami je najboljši razredčen z mrzlo vodo ali mineralno vodo. Dodajte nekaj ledenih kock, rezino limone in po želji list melise ali mete. Tako dobite preprost poletni napitek, ki je videti lepo in ima bolj zanimiv okus kot klasičen sirup.

Uporabite ga lahko tudi drugače:

  • kot preliv za palačinke,
  • v jogurtu ali skuti,
  • kot dodatek ledenemu čaju,
  • v domačih sladolednih lučkah,
  • za sadno solato,
  • v limonadi,
  • kot preliv za panna cotto,
  • za namakanje biskvita pri poletnih tortah.

Zelo lepo se ujame z jagodami, malinami, limono, meliso, meto, vaniljo in jogurtovimi sladicami.

Hitra poletna limonada z bezgom in jagodami

V velik kozarec nalijte hladno vodo ali mineralno vodo. Dodajte 2 do 3 žlice bezgovega sirupa z jagodami, nekaj kapljic limoninega soka, ledene kocke in nekaj narezanih svežih jagod. Po želji dodajte list melise.

To je preprost napitek, ki ga lahko pripravite v eni minuti, okus pa je veliko bolj svež kot pri navadnem sirupu z vodo.

Preberite tudi:

Pomladne alergije: Katera naravna zdravila zares pomagajo

Ste med tistimi, ki s prihodom prvih pomladnih cvetov pričnete kihati, vas srbi nos ali pa imate solzne oči? Niste sami. Pomladne alergije prizadenejo približno tretjino Slovencev, čeprav se mnogi tega niti ne zavedajo. Zaradi vse toplejših zim in podaljšane cvetne sezone so simptomi če dalje bolj intenzivni – in dolgotrajni.

A dobra novica je, da narava ponuja rešitve. V tem članeku boste izvedeli, katera naravna zdravila dejansko delujejo proti pomladnim alergijam, kako jih varno uporabiti in kdaj poiskati dodatno pomoč.

Pripravite si skodelico čaja (morda čaj iz kopriv) in odkrijte, kako si lahko to pomlad olajšate vsakdan.

Naravna zdravila za pomladne alergije

Cvetni prah v zraku: Kaj se dogaja s telesom?

Ko vdihnemo cvetni prah, naš imunski sistem nanj reagira kot da gre za nevarnega vsiljivca. To sproži sproščanje histamina, ki povzroča znake kot so kihanje, zamašen nos, srbenje in celo utrujenost. Alergije niso le nadležne, temveč lahko tudi močno vplivajo na kakovost življenja.

Shema delovanje histamina v telesu

Kopriva: Večni zaveznik v boju proti alergijam

Kopriva (Urtica dioica) deluje kot naravni antihistaminik. Študije so pokazale, da suhi izvleček koprive lahko zmanjša simptome sezonskih alergij. Najpogosteje se uporablja v obliki čaja ali kapsul. Pomembno je, da jo zaaja ali kapsul. Pomembno je, da jo začnete uporabljati že pred sezono cvetenja.

Osebna zgodba: Alenka iz Ljubljane je po nekaj tednih pitja koprivnega čaja prvič v letih lahko spomladi šla na sprehod brez robcev.

Nosni sprej s slano vodo lajsa simptome alergije na cvetni prah

Med iz lokalnega okolja: Imunski trening

Uživanje medu, pridelanega v vašem lokalnem okolju, lahko postopoma uči telo prepoznati in tolerirati lokalni cvetni prah. Gre za obliko naravne “imunoterapije”. Pomembno pa je, da gre za surov, neobdelan med.

“»Od narave se učimo. Sprejemamo dejstvo, da so nam stvari podarjene, da ne moremo vsega nadzirati in držati v rokah in da narava v nas goji občutek hvaležnosti, za vse, kar nam je dano.«” nam pove čebelarka Ana Novak iz Radeč.

Imunoterapija z medom

Spirulina in probiotiki: Krepitev obrambe od znotraj

Spirulina, modrozelena alga, dokazano zmanjšuje vnetne reakcije, povezane z alergijami. Skupaj s probiotiki, ki uravnavajo imunski odziv v prebavilih, predstavljata močan dvojec v preventivi.

Primer iz prakse: Športnica Ana prisega na jutranji smoothie z dodatkom spiruline, ki ji pomaga ostati energijska tudi v obdobju najhujših alergij.

Infografika nasveti za lajsanje Alergijskih simptomov

Eterična olja: Naravno olajšanje dihalnih poti

Poprova meta, evkaliptus in sivka so med najbolj priporočenimi eteričnimi olji za alergike. Lahko jih uporabite v difuzorju, inhalacijah ali kot del masažnega olja. Delujejo protivnetno in pomagajo sprostiti dihalne poti.

Breza – učinkovit naravni diuretik + uporabni Recepti

Ključni poudarki:

  • Brezovi listi vsebujejo flavonoide, saponine in eterična olja, ki spodbujajo izločanje vode in zmanjšujejo vnetja.
  • Uporabni so pri težavah z ledvicami, mehurjem, edemi, revmo in protinom.
  • Brezov sok, pridobljen spomladi, razstruplja telo, krepi odpornost in spodbuja delovanje jeter ter ledvic.
  • Pripravki iz breze so primerni za pomladne kure, čiščenje krvi in podporo pri vnetjih sečil.

Stari Slovani in drugi narodi so brezo častili kot sveto drevo, ker naj bi imelo posebno moč proti zlim duhovom in čarovnicam. »Breza označuje srečo,« je dejala Sveta Hildegarda iz Bingna, ki je svetovala uporabo brezovih listnih popkov pri kožnih izpuščajih. Danes poznamo brezovo listje kot učinkovit diuretik.

Brezove liste nabiramo v maju

Breza je dobro znano drevo, ki zraste nad 20 m visoko. Značilno je njeno belo lubje. Breza raste zelo razširjeno po vsej Sloveniji, od nižine do montanskega pasu.

Lepljive mlade brezove liste nabiramo v maju, ko breza odcveti. Pomladansko kuro začnemo s listnimi popki, nato pa v nadaljevanju uporabimo sveže brezove liste. Mladi brezovi listi imajo značilen vonj in  grenak okus. Nabiramo lahko tudi skorjo mladih vej in jih posušimo. Lepljive brezove popke pa nabiramo pred cvetenjem, jih hitro posušimo v senci in hranimo v zaprtih posodah, ker vsebujejo hlapljivo olje. Iz popkov z destilacijo pridobijo tudi eterično olje, ki je uporabno v izdelkih za hitrejšo rast las.

Listi breze vsebujejo flavonoide (npr. hiperozid, katehinske čreslovine, triterpenske saponine, eterično olje z metilsalicilatom in fenilkarboksilne kisline, kot sta kavna in klorogenska) ter veliko kalija. Prav flavonoidi blažijo vnetja in pospešujejo odvajanje vode iz telesa. Skorja vsebuje čreslovine, triterpene, fenilkarboksilne kisline, eterično olje in metilsalicilat. Največ eteričnega olja vsebujejo popki breze. Sveži listi vsebujejo tudi do 0,5 % askorbinske kisline.

Sorodna puhasta breza raste pri nas v močvirjih in šotnih barjih. Zaradi skoraj enakih učinkovin, kot jih vsebuje tudi navadna breza, puhasto brezo nabiramo in uporabljamo enako kot navadno brezo. Razlikujeta se v videzu listov. Listi navadne breze so goli in žile malo izstopajo, listi puhaste breze pa so tenko dlakavi in na spodnji strani žile zelo izstopajo.

Pripravki iz breze

Breza blagodejna za sečila

Breza je učinkovit diuretik, zato se jo uporablja pri vseh obolenjih ledvic, sečnega mehurja, pri vnetjih sečil, pri vodenici, ledvičnih kamnih in pesku. Listi breze tudi zmanjšujejo edeme. Brezo uporabljamo tudi kot dopolnilo k terapiji pri bakterijskih okužbah sečil. Količina seča se poveča kar za petkrat, hkrati pa se pospešeno izloča sečna kislina. Bolečine v sklepih pri revmatičnih in protinskih obolenjih se izboljšajo, prav tako tudi kronični katarji mehurja in pri težavah z uriniranjem.

Pripravke iz breze zaradi njihovega protivnetnega delovanja uporabljamo za lajšanje revmatičnih obolenj. Za boljši učinek jih dodajamo navadni gladež, koprivo ali brestovolistni oslad. Ker je močan diuretik, liste breze pogosto dodajamo čajem za čiščenje krvi. Pri vročini mešamo brezo z lipovim cvetjem. Najpogosteje se poslužujemo spomladanskih kur. Pri kroničnih obolenjih kože pijemo čaj ali čajne mešanice, kot dopolnilo le tem si lahko pripravimo kopel iz brezove skorje. Pri uporabi čaja ni nobenih neželenih stranskih učinkov.

Previdnost pa velja v primeru edemov zaradi okvarjenega delovanja srca in ledvic, ter pri nosečnicah in doječih materah. Brezov sok, ki ga dobijo spomladi z navrtanjem dreves, in hlapna eterična olja dodajajo pripravkom za nego las. V nekaterih vzhodnoevropskih deželah zbirajo sok, ki se nacedi iz navrtanega debla breze in ga uživajo svežega ali fermentiranega, uporabijo ga za izdelavo vina, kisa, alkohola in sirupa.

Sveži sok pijemo 3-krat dnevno po 15 ml. Brezov sok pomaga pri zlatenici, skorbutu, vnetju sečil, za lajšanje želodčnih težav in proti črevesnim krčem. Iz brezovega soka so pripravljali tudi brezovo žganje, saj brezov sok vsebuje 2% sladkorjev. 

Zavedati pa se moramo, da je cvetni prah breze eden izmed najpogostejših alergenov zgodaj spomladi. Zato velja previdnost pri posameznikih, ki jih muči seneni nahod.

Domači pripravki iz breze

Čaj iz brezovih listov

Čaj pijemo pri težavah z otekanjem nog, obolenjih jeter, pri protinu (ali putika), revmi, ledvičnih kamnih in kožnih obolenjih

1 do 2 jedilni žlici brezovih listov pripravimo kot poparek, ki naj pokrit stoji 10-15 minut. 3-4 krat na dan popijemo sveže pripravljen nesladkan čaj. Ko čaj popijemo, spijemo še en kozarec vode.

Pri manjših vnetjih sečil, sečnih ali ledvičnih kamnih ter edemih si pripravimo naslednji poparek: 2-3 g posušenih listov, natrganih na manjše koščke, prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito 10-15 minut. Ko se čaj ohladi na 40° C, dodamo sodo bikarbono (1 g na liter). Popijemo 3 skodelice na dan, pred jedjo.

Brezov čaj

Čajna mešanica za odvajanje vode

Potrebujemo:

  • List breze,   60 g,
  • Korenina sladkega korena,  20 g,
  • Zel zlate rozge ,  20 g.

Priprava: Iz 2 čajnih žlic mešanice pripravimo poparek in tako pripravljeno čajno mešanico pijemo po 3 skodelice na dan.

Čaj proti ledvičnim kamnom

Potrebujemo:

  • 10 g brezovih listov,
  • 10 g listov koprive,
  • 10 g listov trepetlike,
  • 20 g korenine regrata z zeljo,
  • ½ mrzle vode,
  • 1 liter tople vode.

Učinkovine v navedenih zeliščih močno pospešijo izločanje seča, pomagajo pri izločanju obstoječega ledvičnega peska ali ledvičnih kamnih.

Priprava čajne mešanice: Zelišča zmešajte in 2 žlici mešanice prelijte z mrzlo vodo. Zavrite in kuhamo 20 minut, potem precedimo skozi cedilo. Prevretek nato razredčimo z vodo, tako da dobimo 1,5 litra tekočine.

Brezov Čaj proti ledvičnim kamnom

Čajna mešanica za ledvice in mehur

Potrebujemo:

  • ¼  litra vode,
  • 30 g listov gornika,
  • 15 g brezovih listov,
  • 15 g zeli zlate rozge,
  • 15 g korenine gladeža.

Priprava: Zmešamo skupaj navedena zelišča in 2 žlički mešanice prelijemo z vrelo vodo. Pokrito pustimo stati 10 minut, potem precedimo in popijemo 2-3 skodelice čaja na dan. Kot kuro čaj pijemo 2-3 tedne.

Tinktura

(1:4 v 25% alkoholu): 15 kapljic nakapamo v majhno količino vode in spijemo na prazen želodec 3-krat na dan.

Tinktura se uporablja pri vročini, želodčnih težavah in zunanje za pospeševanje celjenja ran.

Obloge

Zelišča, ki ugodno vplivajo na ledvica, uporabljamo tudi kot zunanje obloge. Brezove liste, preslico, zdrobimo in presne polagamo v predel nad ledvicami.

Kopel

Iz 100 g skorje breze pripravimo zavretek, in sicer uporabimo 1 liter vode. Ter zavretek dodamo kadni kopeli. Pri močnem potenju pripravimo iz manjše količine kopel za noge.

Pripravek za krepitev las z brezo in sivko

Pripravek za krepitev las z brezo in sivko

 Pripravek deluje krepčilno in poživljajoče ter je primeren za vse tipe las. Sivka daje prijeten vonj, ki nas pomirja.

Potrebujemo:

  • 1 čajna žlička cvetov sivke,
  • 1 čajna žlička posušenih listov breze,
  • 1 liter sadnega kisa,
  • 2-3 kapljice eteričnega olja sivke.

Cvetove sivke in liste breze prelijemo s sadnim kisom in natočimo v steklenico, jo dobro zapremo in pustimo stati 7 dni. Po 7 dneh kis precedimo in dodamo sivkino eterično olje. Pred vsako uporabo enemu delu mešanice dodamo dva dela vode in s tem masiramo lasišče, ne izpiramo.

Lasna vodica z nepozebnikom in brezovimi listi

Brezovo listje in nepozebnik krepita lase, delujeta adstringentno in protivnetno.

Potrebujemo:

  • 5 kapljic olja melise,
  • 20 ml tinkture iz brezovih listov,
  • 80 ml vodnega izvlečka nepozebnika.

Priprava: Olje melise v steklenički raztopite v brezovi tinkturi. Dodajte izvleček nepozebnika in vse skupaj močno pretresite. Po vsakem umivanju las tako pripravljeno mešanico vtrite v lasišče. Pospešuje rast las in okrepi lasne korenine.

Izdelajte si domače Milo iz kozjega mleka z rdečimi vrtnicami

Trda domača mila so spet zelo v trendu. Ne le, da so lahko takšna domača mila že prave umetniške stvaritve, so tudi zelo prijazna do kože. V receptu za milo, ki vam ga predstavljam danes, bomo uporabili kozje mleko, ki zelo dobro dene tudi najbolj občutljivi koži. Kozje mleko vsebuje alfa hidroksi kisline in tako učinkovito odstranjuje odmrle kožne celice s površine kože. Mila s kozjim mlekom so še posebej priporočljiva za ljudi, ki trpijo za rosaceo in kožnimi ekcemi.

Za izdelavo boste potrebovali:

  • 425,24 g olivnega olja
  • 255,15 g kokosovega voska
  • 113,40 g mangovega masla
  • 226,80 g vode/kozjega mleka (če boste delali s kozjim mlekom v prahu, pripravite kozje mleko v prahu 30–40 g)
  • 110,56 g NaOH
  • 19,5 g natrijevega laktata
  • 20–30 g posušenih popkov vrtnic
  • 4 g titanovega dioksida
  • 8 ml eteričnega olja pomaranče

Če ste začetniki oz. se prvič lotevate izdelave mila po hladnem postopku, obvezno preberite varnostna navodila, saj smo pri pripravi uporabili NaOH (natrijev hidroksid), ki je izjemno jedka kemikalija.

VARNOSTNA NAVODILA:

  • Pri delu nosite zaščitna očala, zaščitno masko, rokavice in delovna oblačila.
  • V delovnem prostoru naj bo primerno zračenje.
  • Delovno površino zaščitite s časopisnim papirjem.
  • Ne uporabljajte aluminijastih posod in aluminijastega pribora – uporabljajte močne, na vročino odporne velike plastične posode, primerne za mešanje.
  • V primeru stika s kožo jo splaknite z navadnim kisom (zato ga imejte pri sebi).
  • Če pride v oko – nemudoma obiščite zdravnika.
  • Vsi pripomočki (posode in pribor) – še posebej pa to velja za lesene pripomočke (kalupi, špatule itd.), ker ima les močno moč absorbiranja – naj bodo namenjeni samo izdelavi mila in tako tudi označeni.
  • Otroci in domače živali naj ne bodo v bližini vašega dela.
  • Vzemite si dovolj časa.
  • Natrijev hidroksid, ki ga uporabljamo pri izdelavi mil po hladnem postopku, je jedka kemikalija, zato moramo z njim ravnati izjemno previdno!

1. Korak: pripravimo kozje mleko

Če delate s kozjim mlekom v prahu, uporabite 30–40 g kozjega mleka v prahu in ga zmešajte z destilirano vodo (226,80 g). Kozje mleko v prahu ali v tekoči obliki morate obvezno zmrzniti. V nasprotnem primeru se bo mleko zaradi vročine, ki nastane med reakcijo z lugom oz. natrijevim hidroksidom, sesirilo in vaše milo bo imelo neprijeten vonj.

KOZJE MLEKO ZMRZNJENO 1
PRIPRAVA KOZJEGA MLEKA V PRAHU MESANJE Z DESTILIRANO

2. Korak: pripravimo pripomočke in sestavine

Priporočam, da izberete dober kalup, najboljši je lesen ali silikonski, iz katerega boste dan ali dva pozneje svoje milo zlahka vzeli ven. Lesen kalup »oblečemo« s peki papirjem – tako bomo milo lažje vzeli ven. Obvezen del opreme je tudi termometer, saj boste le tako lahko nadzorovali temperaturo, ki pa je ključnega pomena, da lahko uspešno opravite nalogo.

PRIPRAVA SESTAVIN MASLA

Pripravite tudi:

  • dve veliki plastični posodi, ki naj bosta dovolj kakovostni, da preneseta visoke temperature (eno dovolj veliko, da boste lahko zmešali vse sestavine) – posode uporabljajte le za izdelavo mila,
  • palični mešalnik, ki ga uporabljate le za izdelavo mila,
  • plastično ali silikonsko metlico za mešanje,
  • zaščitno masko in rokavice ter
  • lesen kalup.

3. Korak: stopimo olja v dvojni posodi

Vsa olja, ki jih bomo uporabili, stopimo na štedilniku v dvojni posodi na parni kopeli. Vsake toliko časa premešamo in preverimo temperaturo, ki naj ne preseže 70 stopinj Celzija.

PRIPRAVA MASEL1
PRIPRAVA MASEL2 DVOJNA POSODA

4. Korak: stehtamo natrijev hidroksid in pripravimo barve

Medtem ko se olja segrevajo, 4 g titanovega dioksida zmešamo z rastlinskim oljem (jaz sem uporabila sladko mandljevo olje). Medtem lahko pripravimo in stehtamo natrijev hidroksid. Bodite točni in natančni pri odmerjanju količine, priporočam, da si priskrbite tehtnico, ki je točna na 0,1 g.

PRIPRAVA BARVE TITANOV DIOKSID
PRIPRAVA SESTAVIN NAOH
PRIPRAVA BARVE TITANOV DIOKSID2
PRIPRAVA BARVE TITANOV DIOKSID3
PRIPRAVA BARVE TITANOV DIOKSID4

5. Korak: dodajanje naoh v vodo oz. Zmrznjeno kozje mleko

Zdaj pa pride na vrsto najpomembnejši del, ki si ga vedno velja zapomniti. Tukaj res ni prostora za napake, zato si vzemite dovolj časa! Lug (oz. NaOH) vedno dodajamo v vodo ali mleko, v našem primeru v zmrznjeno mleko, in nikakor obratno! V nasprotnem primeru  bi reakcija lahko povzročila eksplozijo. Dodajamo počasi in sproti mešamo, nikakor pa ne stresemo vsega naenkrat! Ko se je kozje mleko raztopilo v NaOH, dodamo še 19,5 g natrijevega laktata (gre za tekočo sol, ki deluje kot konzervans in zavira razvoj bakterij). Milu po hladnem postopku daje trdoto in tako naše milo traja dlje, se počasneje topi in ni sluzasto. Prednost uporabe natrijevega laktata je tudi, da privlači vlago in tako je milo bolj vlažilno.

Če lug zmešamo z destilirano vodo, nastane vročinska reakcija in temperatura vode hitro narašča. Zato je pomembno, da mešamo v posodah, ki so odporne proti visokim temperaturam. Ker delamo z zmrznjenim kozjim mlekom, se bo to segrelo tam nekje do 55–60 stopinj Celzija. Lug počasi dodajamo v kozje mleko in mešamo, dokler se natrijev hidroksid popolnoma ne raztopi.

*Podatek: Če ste odmerili pravo količino natrijevega hidroksida, tega v končnem milu ne bo – v procesu zorenja se bo izlužil oziroma se bo njegov učinek izničil. 

POSTOPEK KOZJE MLEKO NAOH2
POSTOPEK KOZJE MLEKO NAOH
POSTOPEK KOZJE MLEKO NAOH3

6. Korak: v olja vmešamo raztopino natrijevega hidroksida

Temperatura olj in NaOH, ki smo ga vmešali v vodo oz. v mojem primeru v zmrznjeno kozje mleko, morata biti čim bolj enaka – idealno je, če imajo enako temperaturo – idealne temperature za naše milo so med 45 in 50 stopinj Celzija. Če je kozje mleko z NaOH ali oljna osnova nekoliko hladna (temperatura je padla pod 45 stopinj Celzija, želimo pa imeti temperaturo 45–50 stopinj), ga lahko postavimo v dvojno posodo in nekoliko segrejemo.  

POSTOPEK SEGREVANJE
POSTOPEK PREVERJANJE TEMPERATURE

Se pa velikokrat zgodi, da se olja zelo počasi hladijo in moramo čakati, da temperatura pade na pravo temperaturo (45–50 stopinj Celzija), v tem primeru posodo z olji  postavimo v posodo z ledom.  Tako se bo oljna faza hitreje hladila.

Če delamo z destilirano vodo, nam je navadno ni treba dodatno segrevati, saj doseže temperaturo 70 ali več stopinj Celzija.

Ko se temperatura obeh približa na 45–50 stopinj Celzija, počasi vmešajte raztopino natrijevega hidroksida v olja – pomagajte si s paličnim mešalnikom, ki ga v presledkih vklopite in premešate maso. Ne smete mešati prehitro in predolgo, ker so bo vaša masa prehitro trdila, vendar pa morate mešati ves čas.

POSTOPEK RAZTOPINA NAOH V OLJA
POSTOPEK MESANJE OLJ IN RAZTOPINE

Opazili boste, da nastaja gosta zmes, ki spominja na puding. V tem koraku mora nastati »trace« ali t. i. sled – trenutek, ko so se vaša olja (oz. maščoba) zmešala z raztopino natrijevega hidroksida. Ni ju mogoče več ločiti. Sled prepoznamo tako, da palični mešalnik pusti rahlo sled na površini, ki čez nekaj sekund izgine.

Če milo delate prvič, se lahko zgodi, da je ne boste takoj prepoznali, lahko je bolj ali manj očitna.

POSTOPEK TRAK

7. Korak: dodajanje barv in eteričnih olj

Ko smo prišli do »sledi«, lahko dodamo želena eterična olja in titanov v dioksid (s čimer bomo dosegli belo barvo mila) in izbrano eterično olje (najbolje se obnesejo olja citrusov). Lahko pa eterično olje tudi izpustite.

8. Korak: zlivanje v kalup

Milo je zdaj še bolj redko, a se bo zgostilo in strdilo že v nekaj urah. Ker v milu ne bomo uporabili nobene posebne tehnike vzorčenja oz. izdelave vzorcev, je lahko bolj gosto. Počasi in previdno ga z žlico dajemo v kalup (zato, da bodo vrtince okrašene tudi po spodnjem delu mila).

PRIPRAVA KALUP
MILO V KALUP
MILO V KALUP2
MILO V KALUP3

9. Korak: okraševanje

Tudi po vrhu ga okrasite z vrtnicami (lahko izberete tudi kakšno drugo zelišče ali posušene cvetlice).

MILO V KALUP4
MILO V KALUP5

10. Korak: čas zorenja

Kalup zavijte v brisačo in počakajte dan ali dva. Nato ga razrežite na poljubne velikosti. Razrezano milo shranite v kartonaste škatle in počakajte mesec in pol, da dozori. Nato preverite pH-vrednost mila s pH-lističi.

Doma narejeno milo iz kozjega mleka

Namig: Namesto popkov vrtnic lahko uporabite tudi ognjič, ki tudi zelo lepo diši, cvetovi ognjiča pa dolgo časa obdržijo svojo barvo v milu. (Namig v okvirček)

Ognjičevo milo

Društvo AniMa poziva k sistemski zaščiti labodov ob Dravi

Društvo za dobrobit živali AniMa je v javnem pismu pozvalo župana Mestne občine Maribor, Saša Arsenoviča, naj nemudoma ukrepa in zagotovi sistemsko zaščito labodov, ki gnezdijo ob reki Dravi. Kot opozarjajo v društvu, smo bili v zadnjih tednih priča več zaskrbljujočim dogodkom, ki kažejo na nezadostno zaščito teh ptic v mestnem okolju.

Prostovoljci društva redno spremljajo stanje na terenu in poročajo o izgubi vseh mladičev labodjega para, poškodovani samici z ranjenim krilom ter samcu, ki je bil več dni pogrešan in nato najden prestrašen, skrit med vejevjem. Konec marca so zabeležili še primer, ko je labodji par začel gnezditi, nato pa sta samec in jajca skrivnostno izginila. Po njihovih podatkih je bil isti samec že lani žrtev fizičnega napada mimoidočega.

Pomanjkanje zaščite in breme prostovoljcev

Društvo AniMa, ki ima sedež v Miklavžu na Dravskem polju, izpostavlja, da Maribor nima vzpostavljenega učinkovitega sistema za varovanje gnezdišč. Mestna občina po njihovih besedah sicer občasno namesti osnovne ograjice, a te ne nudijo zadostne zaščite pred motnjami s strani ljudi in psov, niti ne zagotavljajo miru, ki je ključnega pomena v gnezditvenem obdobju.

Večino zaščitnih ukrepov tako že leta izvajajo izključno prostovoljci, ki ročno prinašajo slamo za gnezda, opozarjajo mimoidoče in spremljajo stanje živali. V društvu opozarjajo še na dodatne težave, kot je nedavna košnja zelenic ob reki, ki labodom jemlje edini vir mehke vegetacije za prehrano.

Poziv k ukrepanju in izobraževanju javnosti

“Mestna občina Maribor ima kot upravljavka prostora edinstveno priložnost in hkrati odgovornost, da takšno stanje ustavi,” poudarjajo v društvu. Župana pozivajo, naj razmisli o vzpostavitvi varovalnega območja za gnezdišča, kjer bi bil v času gnezditve dostop omejen in jasno označen. Po njihovem mnenju bi bila takšna rešitev v korist ptic in bi lahko služila tudi kot primer dobre prakse sobivanja z naravo v urbanem okolju.

Poleg tega predlagajo še vzpostavitev kontaktne točke za prijavo poškodb ali motenj, pripravo izobraževalnih vsebin za občane ter ureditev pravnega okvira znotraj občinskega odloka. Ta naj bi jasno določal postopke ob uničevanju naravnih habitatov in posegih v zavarovane vrste v mestu.

Kaj nas nauči življenje: 6 pomembnih lekcij, ki jih nekateri (žal) spoznajo prepozno

Nekaterih stvari se učimo sproti skozi napake, neuspehe, zlomljena srca in neštete “kaj pa če …” trenutke. Šele ko se ozremo nazaj, uvidimo, kaj bi lahko naredili drugače. Da vam prihranimo nekaj teh trenutkov, predstavljamo šest življenjskih lekcij, ki jih veliko ljudi spozna (žal) prepozno.

1. Čas ni neomejen — in ga ne moreš nadoknaditi

Mnogi ljudje svojo mladost porabijo za hitenje, delo in iskanje potrditve od drugih. A šele pozneje se zavedo, da je čas, ki ga preživiš s tistimi, ki jih imaš rad, ali ob stvareh, ki te zares veselijo, edina valuta, ki šteje. Časa se ne da obrniti nazaj in zamujeni trenutki so za vedno izgubljeni.

2. Zdravje ni samoumevno

Dokler smo zdravi zdrav, se nam zdi, da smo nepremagljivi. A telo ima svoj rok trajanja in vsak dan, ko ga zanemarjamo, se nekje pozna. Hrana, gibanje, spanec in misli, ki jih gojimo … vse to sestavlja neše zdravje danes in čez deset let.

3. Nikoli ne boste mogli vsem ugajati. In tudi ni treba, da bi.

Preveč ljudi živi življenja, ki jih narekujejo pričakovanja drugih. Trudijo se, da bi ustregli staršem, partnerjem, šefom … a pri tem izgubljajo sebe. Ko se enkrat zavešmo, da je nemogoče, da bi vsem ustrezali, začnemo živeti bolj avtentično in svobodno.

4. Materialne stvari ne prinesejo dolgotrajne sreče

Nov avto, večje stanovanje, draga oblačila … vse to hitro zbledi. Ljudje pogosto leta zapravljajo za stvari, ki jih ne potrebujejo, da bi impresionirali ljudi, ki jim niso pomembni. Prava sreča prihaja iz občutka izpolnjenosti, odnosov in notranjega miru in ne iz polic, omar in svetlečih izložb.

5. Strah je večinoma iluzija

Kolikokrat ste rekli nečemu “ne”, ker ste se bali? Strah nas pogosto ustavi, še preden zares začnemo. A večina teh strahov se nikoli ne uresniči in največ obžalovanj izvira prav iz stvari, ki jih nismo poskusili ali smo jih zavrnili. Pogum ni odsotnost strahu, temveč odločitev, da vseeno naredimo korak dlje.

6. Odpuščanje je darilo sebi, ne drugim

Jeza in zamera so bremena, ki jih nosimo znotraj sebe. Ko odpustimo, ne pomeni, da pozabimo ali da je bilo prav, kar se nam je zgodilo. Pomeni, da si smo se zavestno odločili, da ne bomo več nosili teže, ki nam krade mir. Odpuščanje osvobaja. Predvsem vas.

Neverjetne koristi sumaka in kako ga uporabiti

Ko govorimo o začimbah z močnim vplivom na zdravje, sumak, ki ga poznamo tudi pod imeni octovec ali oktovec, v Sloveniji še vedno ostaja v senci bolj znanih superživil. A ta rdečkasto-vijolična začimba, ki jo pogosto uporabljajo v Bližnjem vzhodu, postaja vse bolj cenjena tudi v zahodni kulinariki in naravnem zdravilstvu. Zakaj? Ker sumak ni le izjemno aromatičen, temveč skriva tudi številne koristi za naše zdravje.

Ključni poudarki:

  • Sumak ali octovec ali oktovec je bogat z antioksidanti, kot so flavonoidi, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom.
  • Ima protivnetne lastnosti, ki pomagajo pri bolečinah v sklepih in mišicah.
  • Redno uživanje sumaka lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja.
  • Spodbuja prebavo in lajša težave, kot so napihnjenost in počasna prebava.
  • V kulinariki se uporablja kot kisla začimba v solatah, marinadah in sladicah.

Čeprav v slovenskih kuhinjah še ni povsem domač, je sumak ena tistih začimb, ki vas ob prvem stiku prepriča s svojo drugačnostjo. Gre za posušene in zmlete plodove grma Rhus coriaria, ki raste predvsem v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Njegov okus je prijetno kiselkast, osvežujoč, nekoliko podoben limoninemu, a z bolj nežno, zemeljsko noto. V arabskih, turških in perzijskih kuhinjah je nepogrešljiv – posujejo ga po mesu, solatah, rižu in celo po humusu.

Poleg kulinarične vrednosti pa sumak prinaša tudi presenetljive zdravstvene koristi, ki jih potrjujejo številne sodobne raziskave.

Kaj je sumak?

Sumak (Rhus coriaria) je rastlina, katere plodove posušijo in zmeljejo v kislo-rdeč prah, ki spominja na limonino kislino. V kuhinji ima vlogo naravne kisline in je pogosto uporabljen kot nadomestek limone ali kisa. Njegov okus je svež, rahlo sadno-kiselkast in bogat – podoben suhim brusnicam, vendar manj sladek.

Tradicionalno se uporablja v libanonski, turški in perzijski kuhinji, a vse bolj ga najdemo tudi v sodobnih receptih za solate, omake, mesne jedi in celo sladice.

Zdravilne koristi sumaka

1. Močan antioksidant
Sumak je izjemno bogat z antioksidanti, predvsem flavonoidi, ki pomagajo telesu v boju proti prostim radikalom. Po nekaterih študijah naj bi imel celo več antioksidantov kot borovnice ali zeleni čaj.

2. Protivnetno delovanje
V tradicionalni naravni medicini se sumak že stoletja uporablja za zmanjšanje vnetij v telesu. Pomaga pri bolečinah v sklepih, mišičnih napetostih in tudi pri bolečinah, povezanih z artritisom.

3. Uravnavanje krvnega sladkorja
Nekatere klinične raziskave so pokazale, da redno uživanje sumaka lahko pomaga pri zniževanju ravni glukoze v krvi. To je še posebej koristno za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ali tiste, ki imajo težave z inzulinsko odpornostjo.

4. Podpora prebavi
Sumak ima blag diuretičen učinek in spodbuja delovanje prebavnega sistema. Pomaga pri napihnjenosti, počasni prebavi in celo pri zmernih prebavnih okužbah.

Sumak začimba

Kako lahko vključimo sumak v svojo prehrano?

Čeprav ga pri nas ne najdemo pogosto na jedilnikih, ga lahko povsem preprosto vključimo v vsakdanjo prehrano.

1. Začimba za solate in zelenjavne jedi
Sumak je odličen kot posip na solatah, posebej tistih s paradižnikom, kumarami ali avokadom. Zmešajte ga z olivnim oljem in limoninim sokom za svežo orientalsko solatno polivko.

2. V začimbnih mešanicah
Sumak je pogosto sestavina znane bližnjevzhodne začimbne mešanice za’atar, ki vključuje še timijan, sezam in sol. Odličen je kot posip po pečenem kruhu, humusu ali pečeni zelenjavi.

3. Kot kisli poudarek v mesnih jedeh
Zaradi svoje kisline je idealen za mariniranje mesa. Doda svežino, podobno kot limona, vendar z bolj nežnim okusom.

4. Presenetljiva uporaba pri sladicah
Poskusite ga potresti po jogurtu z medom, svežem sadju ali celo vaniljevem sladoledu. Njegova kislost ustvari prijeten kontrast sladkosti.

Domači recept: Sumakov napitek za dobro prebavo

Sestavine:

  • 1 čajna žlička mletega sumaka
  • 2 dl tople vode
  • 1 čajna žlička medu
  • nekaj kapljic limoninega soka (neobvezno)

Postopek:
V toplo (ne vročo!) vodo dodajte sumak, premešajte in pustite 10 minut. Nato precedite in dodajte med. Pijte zjutraj na tešče za spodbujanje prebave in naravno razstrupljanje.

Sumak (Rhus coriaria)

Sumak kot del mešanice začimb

Ena najbolj znanih začimbnih mešanic z Bližnjega vzhoda je za’atar, ki vsebuje timijan, sezam in sumak. Ta mešanica se uporablja za kruh, solate, meso in zelenjavo ter je izjemno priljubljena zaradi svoje uravnotežene arome.

Na kaj moramo biti pozorni?

Čeprav je sumak varen za uživanje v kulinaričnih količinah, je treba paziti, da ne zamenjamo užitnega sumaka z drugimi strupenimi vrstami rodu Rhus, ki rastejo v Severni Ameriki. Ti lahko povzročijo hude alergijske reakcije. Kupujmo ga le v preverjenih trgovinah ali etno trgovinah z začimbami.

Za ljudi, ki imajo občutljiv želodec, naj bo sumak dodajan postopoma, saj lahko njegova kislina povzroči rahlo nelagodje.

Viri in raziskave
  • Alsamri H, Athamneh K, Pintus G, Eid AH, Iratni R. Pharmacological and Antioxidant Activities of Rhus coriaria L. (Sumac) (Farmakološko in antioksidativno delovanje Rhus coriaria L. (Sumak). Antioxidants (Basel). 2021 Jan 8;10(1):73. doi: 10.3390/antiox10010073. PMID: 33430013; PMCID: PMC7828031. (povezava)
  • Oscar Zannou, Kouame F. Oussou, Ifagbémi B. Chabi, Fadel Alamou, Nour M.H. Awad, Yann E. Miassi, Fifamè C.V. Loké, Adam Abdoulaye, Hojjat Pashazadeh, Ali Ali Redha, Yénoukounmè E. Kpoclou, Gamze Guclu, Ilkay Koca, Serkan Selli, Salam A. Ibrahim, Phytochemical and nutritional properties of sumac (Rhus coriaria): a potential ingredient for developing functional foods (Fitokemične in prehranske lastnosti ruja (Rhus coriaria): potencialna sestavina za razvoj funkcionalnih živil), Journal of Future Foods (povezava)

3 pripravki iz kislice, ki jih morate spoznati

Ste vedeli, da vam lahko navadna kislica (latinsko Rumex) pomaga pri številnih težavah – od prebavnih motenj do kožnih vnetij? Ta na videz skromna rastlina, ki pogosto raste ob gozdnih robovih, travnikih in celo ob poteh, skriva v sebi pravo zakladnico zdravilnih učinkovin. Že naše babice so jo uporabljale za pripravo domačih zdravil, danes pa znanost potrjuje mnoge njene pozitivne učinke.

Spoznajte njene zdravilne lastnosti in kako si lahko doma sami pripravite naravna zdravila iz kislice za zdravje kože, lajšanje težav s prebavo in razstrupljanje telesa.

Vrste kislice in njihove značilnosti

V Sloveniji najpogosteje najdemo dve vrsti kislice:

  • Navadna kislica (Rumex acetosa): najpogosteje jo najdemo na travnikih, prepoznamo jo po suličastih listih in rahlo kislem okusu. Uživamo jo lahko tudi svežo v solatah ali juhah.
  • Topolistna kislica (Rumex obtusifolius): ima večje, jajčaste liste in je nekoliko bolj grenka. Uporablja se predvsem v zeliščarstvu.

Obe vrsti vsebujeta veliko oksalne kisline, taninov, flavonoidov in vitaminov, zato moramo z uživanjem večjih količin biti previdni – predvsem ljudje z ledvičnimi težavami.

Zdravilne lastnosti kislice

Kislica je že stoletja cenjena zaradi svojih:

  • protivnetnih lastnosti: pomaga pri vnetjih kože in prebavil,
  • antibakterijskega delovanja: zavira rast škodljivih mikroorganizmov,
  • diuretičnih učinkov: spodbuja izločanje vode iz telesa in s tem razstruplja,
  • bogastva vitaminov C in A, ki podpirata imunski sistem in zdravje kože.

Zaradi teh lastnosti je primerna tako za notranjo kot zunanjo uporabo.

Domači pripravki iz kislice

1. Krema za razdraženo kožo

Ta krema je odlična za pomirjanje manjših vnetij, pikov insektov ali rdečice po sončenju.

Sestavine:

  • pest svežih listov kislice,
  • 2 žlici kokosovega olja,
  • 1 žlička čebeljega voska.

Priprava:
Liste operemo, osušimo in drobno nasekljamo. Na nizkem ognju segrejemo kokosovo olje in dodamo kislico. Segrevamo 15 minut, nato precedimo in dodamo čebelji vosek. Prelijemo v steklen lonček. Uporabljamo po potrebi.

2. Čaj za prebavo in razstrupljanje

Čaj iz kislice pomaga pri počasni prebavi, napenjanju in čiščenju jeter.

Priprava:
1 čajno žličko posušene kislice prelijemo s 250 ml vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Pijemo 1–2 skodelici dnevno.

Nasvet: Čaj lahko kombinirate tudi z meto ali regratom za dodatne učinke.

3. Obkladek iz svežih listov za otekline

Sveže liste kislice zdrobimo med prsti ali stolčemo v možnarju in jih položimo na prizadeto mesto – na primer pri zvinih, manjših udarcih ali pikih žuželk. Povijemo z gazo in pustimo delovati 20–30 minut.

Previdnost pri uporabi

Čeprav gre za naravno zdravilo, z uporabo kislice ne gre pretiravati. Oksalna kislina lahko v večjih količinah škoduje ledvicam, zato naj dolgotrajno uporabo odobri zdravnik ali zeliščar. Nosečnice in doječe matere naj se uporabi izogibajo.

Jan Zupan imenovan za novega mladinskega podnebnega delegata

Ljubljana, 12. maja – V letu 2025 bo vlogo mladinskega podnebnega delegata prevzel Jan Zupan, so danes sporočili z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Na tem mestu bo nasledil dosedanjo delegatko Titi Habicht. Institut mladinskega podnebnega delegata je bil vzpostavljen leta 2023 v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije.

Aktivna vloga na mednarodni ravni

Zupan bo vključen v aktivnosti, povezane z mednarodnim procesom pod okriljem Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Med drugim se bo udeležil tudi podnebne konference pogodbenic COP30, ki bo med 10. in 21. novembrom potekala v brazilskem mestu Belem.

Glas mladih v podnebni politiki

Jan Zupan je študent politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ob imenovanju je poudaril pomembnost vključevanja mladih v odločevalske procese: »Verjamem, da je čas, da sodelovanje mladih preseže svetovalne okvire in preide v odločevalske procese – tako na nacionalni kot mednarodni ravni.«

Z nadaljevanjem te pobude Slovenija krepi svojo zavezanost vključevanju mladih pri oblikovanju odzivov na podnebne izzive in spodbuja njihovo aktivno vlogo v globalnem dialogu za bolj trajnostno prihodnost, so še dodali na ministrstvu.