Trda domača mila so spet zelo v trendu. Ne le, da so lahko takšna domača mila že prave umetniške stvaritve, so tudi zelo prijazna do kože. V receptu za milo, ki vam ga predstavljam danes, bomo uporabili kozje mleko, ki zelo dobro dene tudi najbolj občutljivi koži. Kozje mleko vsebuje alfa hidroksi kisline in tako učinkovito odstranjuje odmrle kožne celice s površine kože. Mila s kozjim mlekom so še posebej priporočljiva za ljudi, ki trpijo za rosaceo in kožnimi ekcemi.
Za izdelavo boste potrebovali:
- 425,24 g olivnega olja
- 255,15 g kokosovega voska
- 113,40 g mangovega masla
- 226,80 g vode/kozjega mleka (če boste delali s kozjim mlekom v prahu, pripravite kozje mleko v prahu 30–40 g)
- 110,56 g NaOH
- 19,5 g natrijevega laktata
- 20–30 g posušenih popkov vrtnic
- 4 g titanovega dioksida
- 8 ml eteričnega olja pomaranče
Če ste začetniki oz. se prvič lotevate izdelave mila po hladnem postopku, obvezno preberite varnostna navodila, saj smo pri pripravi uporabili NaOH (natrijev hidroksid), ki je izjemno jedka kemikalija.
VARNOSTNA NAVODILA:
- Pri delu nosite zaščitna očala, zaščitno masko, rokavice in delovna oblačila.
- V delovnem prostoru naj bo primerno zračenje.
- Delovno površino zaščitite s časopisnim papirjem.
- Ne uporabljajte aluminijastih posod in aluminijastega pribora – uporabljajte močne, na vročino odporne velike plastične posode, primerne za mešanje.
- V primeru stika s kožo jo splaknite z navadnim kisom (zato ga imejte pri sebi).
- Če pride v oko – nemudoma obiščite zdravnika.
- Vsi pripomočki (posode in pribor) – še posebej pa to velja za lesene pripomočke (kalupi, špatule itd.), ker ima les močno moč absorbiranja – naj bodo namenjeni samo izdelavi mila in tako tudi označeni.
- Otroci in domače živali naj ne bodo v bližini vašega dela.
- Vzemite si dovolj časa.
- Natrijev hidroksid, ki ga uporabljamo pri izdelavi mil po hladnem postopku, je jedka kemikalija, zato moramo z njim ravnati izjemno previdno!
1. Korak: pripravimo kozje mleko
Če delate s kozjim mlekom v prahu, uporabite 30–40 g kozjega mleka v prahu in ga zmešajte z destilirano vodo (226,80 g). Kozje mleko v prahu ali v tekoči obliki morate obvezno zmrzniti. V nasprotnem primeru se bo mleko zaradi vročine, ki nastane med reakcijo z lugom oz. natrijevim hidroksidom, sesirilo in vaše milo bo imelo neprijeten vonj.
2. Korak: pripravimo pripomočke in sestavine
Priporočam, da izberete dober kalup, najboljši je lesen ali silikonski, iz katerega boste dan ali dva pozneje svoje milo zlahka vzeli ven. Lesen kalup »oblečemo« s peki papirjem – tako bomo milo lažje vzeli ven. Obvezen del opreme je tudi termometer, saj boste le tako lahko nadzorovali temperaturo, ki pa je ključnega pomena, da lahko uspešno opravite nalogo.
Pripravite tudi:
- dve veliki plastični posodi, ki naj bosta dovolj kakovostni, da preneseta visoke temperature (eno dovolj veliko, da boste lahko zmešali vse sestavine) – posode uporabljajte le za izdelavo mila,
- palični mešalnik, ki ga uporabljate le za izdelavo mila,
- plastično ali silikonsko metlico za mešanje,
- zaščitno masko in rokavice ter
- lesen kalup.
3. Korak: stopimo olja v dvojni posodi
Vsa olja, ki jih bomo uporabili, stopimo na štedilniku v dvojni posodi na parni kopeli. Vsake toliko časa premešamo in preverimo temperaturo, ki naj ne preseže 70 stopinj Celzija.
4. Korak: stehtamo natrijev hidroksid in pripravimo barve
Medtem ko se olja segrevajo, 4 g titanovega dioksida zmešamo z rastlinskim oljem (jaz sem uporabila sladko mandljevo olje). Medtem lahko pripravimo in stehtamo natrijev hidroksid. Bodite točni in natančni pri odmerjanju količine, priporočam, da si priskrbite tehtnico, ki je točna na 0,1 g.
5. Korak: dodajanje naoh v vodo oz. Zmrznjeno kozje mleko
Zdaj pa pride na vrsto najpomembnejši del, ki si ga vedno velja zapomniti. Tukaj res ni prostora za napake, zato si vzemite dovolj časa! Lug (oz. NaOH) vedno dodajamo v vodo ali mleko, v našem primeru v zmrznjeno mleko, in nikakor obratno! V nasprotnem primeru bi reakcija lahko povzročila eksplozijo. Dodajamo počasi in sproti mešamo, nikakor pa ne stresemo vsega naenkrat! Ko se je kozje mleko raztopilo v NaOH, dodamo še 19,5 g natrijevega laktata (gre za tekočo sol, ki deluje kot konzervans in zavira razvoj bakterij). Milu po hladnem postopku daje trdoto in tako naše milo traja dlje, se počasneje topi in ni sluzasto. Prednost uporabe natrijevega laktata je tudi, da privlači vlago in tako je milo bolj vlažilno.
Če lug zmešamo z destilirano vodo, nastane vročinska reakcija in temperatura vode hitro narašča. Zato je pomembno, da mešamo v posodah, ki so odporne proti visokim temperaturam. Ker delamo z zmrznjenim kozjim mlekom, se bo to segrelo tam nekje do 55–60 stopinj Celzija. Lug počasi dodajamo v kozje mleko in mešamo, dokler se natrijev hidroksid popolnoma ne raztopi.
*Podatek: Če ste odmerili pravo količino natrijevega hidroksida, tega v končnem milu ne bo – v procesu zorenja se bo izlužil oziroma se bo njegov učinek izničil.
6. Korak: v olja vmešamo raztopino natrijevega hidroksida
Temperatura olj in NaOH, ki smo ga vmešali v vodo oz. v mojem primeru v zmrznjeno kozje mleko, morata biti čim bolj enaka – idealno je, če imajo enako temperaturo – idealne temperature za naše milo so med 45 in 50 stopinj Celzija. Če je kozje mleko z NaOH ali oljna osnova nekoliko hladna (temperatura je padla pod 45 stopinj Celzija, želimo pa imeti temperaturo 45–50 stopinj), ga lahko postavimo v dvojno posodo in nekoliko segrejemo.
Se pa velikokrat zgodi, da se olja zelo počasi hladijo in moramo čakati, da temperatura pade na pravo temperaturo (45–50 stopinj Celzija), v tem primeru posodo z olji postavimo v posodo z ledom. Tako se bo oljna faza hitreje hladila.
Če delamo z destilirano vodo, nam je navadno ni treba dodatno segrevati, saj doseže temperaturo 70 ali več stopinj Celzija.
Ko se temperatura obeh približa na 45–50 stopinj Celzija, počasi vmešajte raztopino natrijevega hidroksida v olja – pomagajte si s paličnim mešalnikom, ki ga v presledkih vklopite in premešate maso. Ne smete mešati prehitro in predolgo, ker so bo vaša masa prehitro trdila, vendar pa morate mešati ves čas.
Opazili boste, da nastaja gosta zmes, ki spominja na puding. V tem koraku mora nastati »trace« ali t. i. sled – trenutek, ko so se vaša olja (oz. maščoba) zmešala z raztopino natrijevega hidroksida. Ni ju mogoče več ločiti. Sled prepoznamo tako, da palični mešalnik pusti rahlo sled na površini, ki čez nekaj sekund izgine.
Če milo delate prvič, se lahko zgodi, da je ne boste takoj prepoznali, lahko je bolj ali manj očitna.
7. Korak: dodajanje barv in eteričnih olj
Ko smo prišli do »sledi«, lahko dodamo želena eterična olja in titanov v dioksid (s čimer bomo dosegli belo barvo mila) in izbrano eterično olje (najbolje se obnesejo olja citrusov). Lahko pa eterično olje tudi izpustite.
8. Korak: zlivanje v kalup
Milo je zdaj še bolj redko, a se bo zgostilo in strdilo že v nekaj urah. Ker v milu ne bomo uporabili nobene posebne tehnike vzorčenja oz. izdelave vzorcev, je lahko bolj gosto. Počasi in previdno ga z žlico dajemo v kalup (zato, da bodo vrtince okrašene tudi po spodnjem delu mila).
9. Korak: okraševanje
Tudi po vrhu ga okrasite z vrtnicami (lahko izberete tudi kakšno drugo zelišče ali posušene cvetlice).
10. Korak: čas zorenja
Kalup zavijte v brisačo in počakajte dan ali dva. Nato ga razrežite na poljubne velikosti. Razrezano milo shranite v kartonaste škatle in počakajte mesec in pol, da dozori. Nato preverite pH-vrednost mila s pH-lističi.
Namig: Namesto popkov vrtnic lahko uporabite tudi ognjič, ki tudi zelo lepo diši, cvetovi ognjiča pa dolgo časa obdržijo svojo barvo v milu. (Namig v okvirček)
