Dela v okviru druge faze izgradnje prometne ureditve na Celovški cesti bodo od srede, 25. junija, do predvidoma 15. julija prinesla pomembno spremembo za voznike: popolno zaporo priključka Šentvid na ljubljansko obvoznico. Kot je sporočil Dars, bodo za ves promet zaprti vsi štirje kraki tega avtocestnega priključka.
Zaprti priključki in omejitve
Zapora bo obsegala naslednje smeri:
s Celovške ceste proti avtocesti v smeri Kranja,
z avtoceste (iz smeri Kranja) na Celovško cesto,
iz predora Šentvid proti Medvodam,
ter s Celovške ceste v smeri predora Šentvid.
Na območju Celovške ceste bo promet potekal le po enem zoženem pasu v vsako smer. Zavijanje levo med križiščema Galant in Jelen v smeri centra Ljubljane bo onemogočeno.
Spremenjen prometni režim ostaja
Spremembe, ki so že v veljavi v križišču Jelen, ostajajo nespremenjene. Z izvoza iz Kosmačeve ulice je možno le desno zavijanje na Celovško cesto v smeri Medvod, prav tako pa je dovoljeno le desno zavijanje z glavne ceste na Kosmačevo. Tudi prometni pas mimo trgovin Merkur in Lidl v smeri proti središču mesta ostaja prilagojen.
Avtobusi in postajališča
Javni potniški promet večjih sprememb ne bo doživel – postajališči Vižmarje in začasno postajališče pred Prušnikovo ulico ostajata na istih lokacijah, so zapisali na družbenem omrežju X pri Darsu.
Foto: DARS
Kaj zajema druga faza del?
Gradbena dela v drugi fazi vključujejo:
preusmeritev prometa na zunanje pasove,
izgradnjo sredinskih pasov in prometnih otokov,
postavitev nove cestne razsvetljave,
ter izgradnjo meteornega kolektorja.
Gradnja kolektorja v križišču Jelen naj bi bila zaključena do konca julija, preostala dela pa naj bi trajala do jeseni.
Dolgo pričakovani priključek dobiva končno obliko
Čeprav je bil predor Šentvid, ki povezuje gorenjsko in primorsko avtocesto z ljubljansko obvoznico, odprt že leta 2008, dokončna izvedba povezave na Celovško cesto ni bila nikoli zaključena. Odsotnost izvoza proti centru Ljubljane in nepopolno urejen uvoz iz mesta proti razcepu Koseze je povzročala prometne nevšečnosti vrsto let.
Po več letih pravnih zapletov, v katere je bilo vključeno tudi ustavno sodišče, je Dars marca 2023 končno pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje. Gradbena dela izvaja Gorenjska gradbena družba, ki je bila s ponudbo v višini 11,76 milijona evrov z davkom izbrana kot najugodnejši izvajalec.
Čeprav je največji užitek, ko zrele paradižnike oberemo naravnost s stebla, pa se včasih znajdemo pred izzivom: kaj storiti z zelenimi plodovi, ki odpadejo bodisi zaradi zaradi vremenskih sprememb ali prevelike količine plodov na rastlini?
Zakaj paradižniki odpadajo še zeleni?
Ni redkost, da opazimo, da se paradižniki začnejo lomiti s stebel še nezreli. Razlogov za to je več:
nenadna sprememba temperature (predvsem padec ponoči),
močan veter ali neurje, ki otresa rastline,
pomanjkanje kalcija, kar oslabi vez med plodom in steblom,
pretirano zalivanje ali suša,
napad škodljivcev ali bolezni.
Zeleni paradižniki, ki odpadejo, pogosto še niso razvili vseh potrebnih sladkorjev in pigmentov, zato je pomembno, da jih znamo pravilno shraniti in spodbuditi k zorenju. Dobra novica pa je, da vam jih ni potrebno zavreči!
Ali zeleni paradižniki sploh lahko dozorijo?
Da! Čeprav plod ni več povezan s steblom, proces zorenja ni povsem končan. Paradižnik je klimakteričen sadež, kar pomeni, da še po obiranju sprošča etilen, naravni plin, ki spodbuja zorenje.
S pravimi pogoji lahko tudi zeleni plodovi razvijejo lepo oranžno ali celo rdečo barvo, polnega okusa in mehko strukturo. Ključno je, da jih ne izpostavimo neprimernim pogojem, ki bi povzročili gnitje ali izsušitev.
Najboljši način za domače zorenje zelenih paradižnikov
1. Uporabite papirnato vrečko ali kartonsko škatlo
Zeleni paradižniki najhitreje dozorijo, če jih položimo:
v rjavo papirnato vrečko,
ali v kartonsko škatlo, obloženo z nekaj papirja.
Dodajte jabolko ali banano, saj ta sva sadeža ta sproščata veliko etilena, ki spodbuja zorenje. Vrečko ali škatlo zaprite in shranite na sobni temperaturi (18–22 °C).
Opozorilo: Paradižnikov ne izpostavljajte neposredni sončni svetlobi, saj to lahko povzroči gnitje ali neprijetno porjavelost.
Kako dolgo traja zorenje?
Običajno zeleni paradižniki dozorijo v 5–10 dneh. Manjši plodovi (npr. češnjevci) hitreje kot veliki mesnati tipi. Če je prostor prehladen, zorenje traja dlje.
Dnevno preverite:
ali se je barva spremenila,
ali so mehkejši na otip,
odstranite morebitne poškodovane plodove, da ne okužijo ostalih.
Zorenje na časopisnem papirju
Če imate večje količine zelenih paradižnikov:
jih razporedite v eno plast na časopisni papir,
vsakega pokrijte z drugim listom papirja,
shranite v suh, temen prostor (npr. shramba, suha garaža).
To je učinkovita metoda za shranjevanje večjih količin in preprečuje prezgodnje gnitje zaradi zadrževanja vlage.
Zorenje na rastlini
Če je rastlina zelo poškodovana, jo lahko izkopljete in jo skupaj z vsemi plodovi obesite obrnjeno v suh prostor (garaža, drvarnica). Tako bodo plodovi dozorevali naravno, hranila pa bodo še nekaj dni krožila po rastlini.
Kaj pa zelo majhni, trdi plodovi?
Če so plodovi res še zelo nezreli in majhni, obstaja več možnosti:
uporabite jih za vlaganje,
naredite chutney ali marmelado,
narežite jih in jih ocvrite, podobno kot “fried green tomatoes”.
Vse to prepreči zavržek hrane in doda zanimiv pridih vašemu jedilniku.
Babičin trik: zavijanje v časopis in kletna shramba
Naše babice so pogosto uporabile metodo:
zelen paradižnik zavile v časopis,
ga položile v lesene zabojčke,
shranile v temen kotiček kleti ali podstrešja.
Zorenje je počasnejše, vendar pogosto bolj enakomerno in brez tveganja prezrelosti.
Kako vedeti, da je zeleni paradižnik zrel?
Zrel paradižnik:
spremeni barvo (iz zelene v rdečo, oranžno ali rumeno, odvisno od sorte paradižnika),
postane rahlo mehak na dotik,
ob nežnem pritisku rahlo popusti,
ima značilen paradižnikov vonj.
Napake, ki se jim izognite
Hranjenje v plastičnih vrečkah – povzroči kondenzacijo in gnitje.
Izpostavljanje soncu – plod se lahko pregreje.
Prevelika količina skupaj – etilen se nabere, lahko sproži gnitje.
Previsoka vlažnost – spodbuja plesen.
Vloženi zeleni paradižniki
Če se vam zdi, da nekateri plodovi ne bodo dobro dozoreli, jih lahko:
Vložite v kis:
operite in narežite na rezine,
zložite v sterilizirane kozarce,
prelijte s prevretkom (kis, voda, sol, sladkor, začimbe),
pasterizirajte in hranite v temnem prostoru.
Okus je svež, kiselkast in odličen ob mesu ali kot priloga.
Nič več zavrženih paradižnikov
Zeleni paradižniki niso za v smeti, le priložnost za dodatno ustvarjalnost v kuhinji in na vrtu. Z enostavnimi triki lahko rešite zelene plodove ali zelene paradižnike ob koncu sezone in si zagotovite okusne plodove tudi po koncu glavne sezone.
Poleg tega pa se izognete zavrženi hrani, kar je vedno plus za okolje in za vašo denarnico.
Ko pride poletje, si večina izmed nas zaželi zdrave, zagorele kože, ki ne le dobro izgleda, ampak tudi odseva aktiven in naraven življenjski slog. Toda pridobivanje porjavelosti s pretiranim sončenjem prinaša tudi svojo ceno – opekline, prezgodnje staranje kože in celo povečano tveganje za kožgnega raka. Na srečo obstaja popolnoma naravna metoda, ki vam omogoča, da postopno in varno dosežete nežno poletno zagorelost, brez uporabe solarija, agresivnih krem ali tveganja za zdravje.
Predstavili vam bomo, kako s pomočjo pravilne prehrane, zelišč, nege kože in razumevanja naravnih ritmov dosežete zdrav, naraven ten, ki ne bo zbledel že po prvem prhanju. Koristni nasveti za vse, ki ljubijo naravne rešitve, imajo svoj vrt ali si želijo bolj celostnega pristopa k negi telesa.
Zakaj je naravna porjavelost boljša?
Sončenje brez zaščite ali z uporabo agresivnih samoporjavitvenih krem lahko dolgoročno poškoduje vašo kožo. Naravna porjavelost pa:
nastaja postopoma in brez opeklin,
je dolgotrajnejša,
spoštuje naravni ton vaše kože,
ne poškoduje povrhnjice,
vključuje celostni pristop aod prehrane, gibanja, nege in opazovanja telesa.
Naravno porjavelost spodbujamo od znotraj navzven s hrano, ki aktivira proizvodnjo melanina (pigmenta), hkrati pa varuje kožo pred poškodbami.
2. Hrana, ki spodbuja tvorbo melanina
Melanin je pigment, ki daje koži barvo. Njegova proizvodnja je odvisna od vnosa določenih hranil, predvsem beta-karotena, vitamina C, vitamina E, bakra in selena. Zato je za naravno porjavelost ključna prehrana bogata z barvnim sadjem in zelenjavo.
Živila, bogata z beta-karotenom:
korenje
sladki krompir
buče
marelice
mango
špinača in blitva
melona
Kako delujejo? Beta-karoten se v telesu pretvori v vitamin A, ki sodeluje pri tvorbi melanina in zaščiti kože pred UV-žarki. Obenem kožo nežno “obarva” od znotraj.
Živila z vitaminom E in selenom:
sončnična semena
mandlji
avokado
polnozrnate žitarice
lešniki
brokoli
Vitamin E deluje antioksidativno in preprečuje oksidativni stres v koži – to pomeni manj gub in manj poškodb od sonca.
Minerali, ki pomagajo pri zagorelosti: Ne spreglej bakra
Ko govorimo o naravni porjavelosti, pogosto omenjamo beta-karoten, vitamin E in antioksidante. A eden izmed pogosto spregledanih, a ključnih elementov je baker. Ta mineral igra pomembno vlogo pri tvorbi melanina – pigmenta, ki koži daje barvo.
Zakaj je baker pomemben? Baker je nujen za pravilno delovanje encima tirozinaze, ki sodeluje v procesu proizvodnje melanina. Če telo nima dovolj bakra, je tvorba pigmenta upočasnjena, kar lahko pomeni, da porjavelost nastaja počasneje, je manj intenzivna ali celo neenakomerna. Poleg tega baker pomaga kožo zaščiti pred oksidativnim stresom, ki ga povzročajo UV-žarki.
Živila, bogata z bakrom:
leča
bučna semena
sezam
indijski in pekanovi orehi
temna čokolada
školjke in morski sadeži
avokado
polnozrnate žitarice
Z vnosom teh živil bo vaša koža dobila dodatno podporo pri tvorbi pigmenta in ob tem ostala bolj odporna na izsuševanje in poškodbe.
Namig: Če je vaša prehrana ne vsebuje dovolj oreščkov in stročnic, si lahko občasno pomagate tudi z naravnimi prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo baker, a zmerno. Dnevni priporočeni vnos je okoli 0,9 mg, maksimalna varna meja pa okoli 10 mg dnevno.
Zelišča in domači pripravki za zdravo kožo
Na domačem vrtu ali balkonu lahko gojite številna zelišča, ki kožo pripravljajo na sonce in jo varujejo pred poškodbami.
Najbolj priporočena zelišča:
Kopriva: bogata z železom in minerali, spodbuja prekrvavitev in presnovo.
Ognjič: pospešuje regeneracijo kože in deluje zaščitno.
Rožmarin: krepi kapilare in izboljšuje tonus kože.
Kamilica: pomirja razdraženo kožo in pripravlja kožo na sonce.
Uporaba: Zeliščne čaje lahko pijete ali jih uporabite kot tonik za obraz in telo. Pripravite hladne obkladke, ki jih položite na kožo po sončenju.
Olja za naravno porjavelost
Namesto klasičnih krem z dvomljivimi sestavinami, lahko za zaščito in spodbudo zagorelosti uporabite naravna rastlinska olja. Ta kožo nahranijo, zaščitijo in obenem omogočajo lepši ten.
Priporočena olja:
olje korenčkovih semen: vsebuje veliko beta-karotena
kokosovo olje: odličen vlažilec in zaščita pred izgubo vlage
olivno olje: bogato z antioksidanti, pomirja kožo
malinovo olje: ima naravni zaščitni faktor (SPF do 30)
Namig: Olja nanesite po sončenju – ne nadomeščajo zaščitnih krem, če ste izpostavljeni soncu dalj časa.
Piling s surovinami z vrta
Za enakomeren ten mora biti koža čista in brez odmrlih celic, zato je piling ključen korak. Namesto agresivnih pilingov iz drogerije si pripravite svojega iz sestavin z vrta.
Domači piling:
2 žlici koruznega zdroba
1 žlica olivnega olja
nekaj kapljic limoninega soka
Zmešajte sestavine in nežno masirajte telo v krožnih gibih pod prho. Koža bo mehka, pripravljena na vpijanje hranil in tvorbo pigmenta.
Hidracija je ključ do obstojne barve
Poletna vročina in sonce izsušita kožo, kar povzroči luščenje in hitro bledenje porjavelosti. Zato je pitje dovolj vode ključnega pomena za obstojen ten.
Koliko vode? Priporočljivo je vsaj 2 litra na dan, več, če ste fizično aktivni ali se veliko znojite.
Dodate lahko:
sok limone
list mete
rezine kumare
Za dodatno vlaženje kože od zunaj pa uporabite aloe vera gel ali hidrolate (npr. sivkin ali rožmarinov).
Čemu se izogibati?
Če želite naravno, enakomerno in dolgotrajno porjavelost, se izogibajte:
solarijem (umetni UV-žarki povzročajo staranje kože),
kemičnim samoporjavitvenim kremam,
diuretični hrani (jabolka, kava, alkohol), ki izsušuje kožo,
pretiranemu pilingu (enkrat tedensko je dovolj),
dolgotrajnemu sončenju brez zaščite.
Kako dolgo traja naravna porjavelost?
Porjavelost, ki nastaja postopoma, z uporabo pravilne prehrane in nege, lahko traja tudi do dva meseca, če jo vzdržujete z rednim gibanjem na prostem, vlaženjem kože in prehrano, bogato z beta-karotenom.
Porjavite pametno, ne hitro
Zdrav ten ni rezultat enega popoldneva na plaži, temveč posledica skrbne priprave, poznavanja telesa in naravnih ciklov. Naravna porjavelost je izraz ravnovesja – med soncem, zemljo, hrano in vašim telesom. Namesto opeklin in draženja, si raje privoščite počasno in trajno zagorelost, ki odseva vaš zdrav življenjski slog.
Naj bo vaše poletje zdravo, dišeče po zeliščih, polno barv in mehke, zagorele kože – naravne in negovane s skrbjo, ne s kemikalijami.
Tolščak (Portulaca oleracea) je pogosto spregledana rastlina, ki na prvi pogled deluje kot trdovratni plevel, v resnici pa gre za eno najbolj hranilnih užitnih divjih rastlin. Raste po vrtovih, med pločniki, na robovih poti in gred – kjerkoli najde sonce in nekaj prostora.
Njegovi mesnati, sočni listi in stebla skrivajo bogastvo omega-3 maščobnih kislin, kar je precejšnja redkost med rastlinami, vitamine A, C in E, antioksidante ter pomembne minerale, kot so magnezij, kalij in železo.
V različnih kuhinjah sveta, od Sredozemlja do Mehike, je tolščak cenjen kot priloga, osnova za solate, omake in celo kot fermentirana priloga.
Kdaj in kako nabirati tolščak?
Tolščak je enostaven za prepoznavanje: raste nizko ob tleh, ima mesnate, okrogle liste in gladka rdečkasto-zelena stebla. Cveti poleti z drobnimi rumenimi cvetovi.
Najboljši čas za nabiranje: od junija do septembra, ko so listi sočni in mladi.
Nabirajte mlade poganjke in liste.
Izogibajte se rastlinam, ki rastejo ob cestah ali na onesnaženih tleh.
Po potrebi rastlino izpulite in doma ponovno posadite, saj izjemno hitro se ukorenini.
Sveža uporaba v kuhinji
Tolščak ima rahlo kiselkast, svež okus, ki spominja na limono in špinačo hkrati. Najbolje se obnese v:
1. Solatah
Zmešajte s paradižnikom, kumarami, čebulo in malo limoninega soka.
Dodajte nadrobljeno feto ali trdi sir za beljakovinsko bogat obrok.
2. Sendvičih in tortiljah
Nadomestite solato z nekaj vejicami tolščaka – doda svežino in hrustljavost.
3. Smutijih
Za bolj svež okus dodajte pest tolščaka k špinači, jabolku in limoni.
Namig: Tolščak se odlično kombinira z jogurtom, kislo smetano in česnom, zato je odlična sestavina tudi za sveže omake.
Kako kuhati tolščak?
Čeprav je okusen tudi surov, ga lahko pripravite na mnogo načinov – kot špinačo ali blitvo.
1. Tolščak na olivnem olju
Popražite čebulo, dodajte opran tolščak in nekaj vode.
Dušite 5–10 minut, dodajte limono in postrezite kot prilogo.
2. Tolščak v juhah in enolončnicah
Odlično dopolni zelenjavne in stročničaste juhe.
Dodajamo ga proti koncu kuhanja, da ne izgubi hranil.
3. Tolščakova omleta
Podušite tolščak na maslu ali olju, prelijte z jajci in po želji naribanim sirom.
Specite kot klasično omleto.
Vlaganje tolščaka za ozimnico
Tolščak je odličen tudi za vlaganje, saj ohrani hrustljavost in pridobi na okusu. Lahko ga kisate, fermentirate ali vlagate z oljem in začimbami.
Recept: Kisani tolščak (klasični postopek)
Potrebujete:
300 g mladih poganjkov tolščaka
2 dcl kisa (jabolčni ali vinski)
2 dcl vode
1 žlica sladkorja
1 čajna žlička soli
2 stroka česna, koper, gorčična semena (po okusu)
Postopek:
Opran tolščak blanširajte 1 minuto v vreli vodi.
Ohladite v mrzli vodi in osušite.
Zložite v sterilizirane kozarce, dodajte začimbe.
Prelijte s prevretim kisom, vodo, sladkorjem in soljo.
Zaprite in hranite v temnem prostoru.
Po enem tednu je pripravljen za uporabo.
Fermentiran tolščak
Fermentacija doda probiotike in kompleksnejši okus.
Hiter recept:
300 g tolščaka, 1 žlica soli, voda.
Vse zmešajte v sterilni kozarec in pokrijte.
Pustite na sobni temperaturi 5–7 dni.
Nato shranite v hladilniku.
Odličen dodatek k sendvičem, rižotam ali zelenjavnim skledam.
Tolščak kot zdravilo
V ljudskem zdravilstvu se tolščak uporablja za:
lajšanje prebavnih težav,
protivnetno delovanje,
pomirjanje kože (v obliki obkladkov),
pomoč pri diabetesu (zniževanje krvnega sladkorja).
Varnost: V zmernih količinah je tolščak varen. Ker vsebuje oksalno kislino, naj ga ljudje z ledvičnimi kamni uživajo zmerno.
Iz vrta na krožnik
Čeprav ga pogosto zatiramo kot plevel, je tolščak prava divja superhrana. S svojo odpornostjo, hranilno vrednostjo in vsestransko uporabo si zasluži mesto na naših vrtovih in krožnikih.
Zdaj veste, kako ga prepoznati, nabrati, pripraviti in ohraniti. Vključite ga v svojo prehrano in presenečeni boste nad tem, kako okusna in zdrava je ta skromna rastlina.
Sever Francije pretresa huda zastrupitev s hrano, ki je v zadnjih dneh zahtevala življenje 12-letne deklice, še sedem otrok pa je pristalo v bolnišnici s hudimi zdravstvenimi težavami. Izvor okužbe še ni potrjen, a zdravstvene oblasti preiskujejo sum na onesnaženo meso, ki bi lahko bilo vir izbruha.
Prvi simptomi so se pri otrocih iz mesta Saint-Quentin, ki leži jugovzhodno od Lilla, začeli pojavljati že 12. junija. Kmalu zatem je več otrok poiskalo zdravniško pomoč zaradi resnih prebavnih težav, kot je krvava driska.
Lokalne oblasti so v ponedeljek potrdile, da je ena od deklic zaradi okužbe razvila hemolitično-uremični sindrom (HUS) – redko, a nevarno stanje, ki lahko privede do akutne odpovedi ledvic. Deklica kljub zdravniški oskrbi ni preživela. V Franciji letno zabeležijo med 100 in 165 primerov HUS pri otrocih, najpogosteje pa je vzrok okužba z bakterijo E. coli.
Skupno je bilo potrjenih osem primerov okužb, pri petih otrocih so zdravniki diagnosticirali HUS. Vsi so bili hospitalizirani.
Preiskava še poteka, strokovnjaki pa trenutno analizirajo, za katero sev bakterije gre. Do zdaj ni bilo ugotovljenih skupnih dejavnikov med otroki – niso obiskovali istih šol ali vrtcev, prav tako so že izključili možnost okužbe prek pitne vode.
V središču pozornosti so zdaj nekatere lokalne mesnice. Po zaprtju več prodajaln zaradi preventivnih ukrepov so se preiskovalci osredotočili na dve, katerih izdelke je v preteklih dneh uživalo šest od okuženih otrok, poroča časnik Le Figaro.
Zdravstvene oblasti so staršem svetovale dodatno previdnost. Med priporočili so:
natančno ločevanje surove in pripravljene hrane,
dosledna toplotna obdelava mesa,
temeljito umivanje rok, sadja in zelenjave,
redno razkuževanje kuhinjskih površin.
Dogodek je znova opozoril na ranljivost otrok in pomen strogega nadzora nad varnostjo hrane. Oblasti obljubljajo nadaljnjo preiskavo in sprotno obveščanje javnosti.
Netresk je stara vrtna rastlina, ki jo mnogi poznamo kot okras streh, zidov ali skalnjakov. A malo ljudi ve, da gre tudi za pravo zakladnico zdravilnih lastnosti, ki jih je človek izkoriščal že stoletja.
Ta nezahtevna rastlina, ki spada me sukulente ima sposobnost preživetja v najtrših pogojih, kar se zrcali tudi v njenem latinskem imenu Sempervivum – “vedno živa”.
Zakaj je netresk tako poseben, kako ga gojiti in katere zdravilne uporabe si lahko privoščite brez posebnega znanja?
Kako prepoznamo navadni netresk?
Gre za nizko rastočo trajno rastlino z mesnatimi listi, razporejenimi v rozetah. Listi so lahko zeleni, rdečkasti ali celo vijolični, pogosto z drobnimi dlačicami na površini. Sredi poletja iz sredine rozete izrašča cvetno steblo s skupino zvezdastih rožnatih cvetov.
Zanimivost: Po cvetenju matična rozeta odmre, a iz njenih strani zrastejo hčerinske rastline, kar omogoča širjenje brez pomoči opraševalcev.
Gojenje netreska
Netresk je med najbolj nezahtevnimi rastlinami, primeren za:
strešne vrtove in zelene strehe,
skalnjake,
kamnite škarpe,
peščene vrtove,
gojenje v loncih na balkonu ali okenski polici.
Potrebuje zelo malo zemlje in odlično odcednost. Zalivanje naj bo zmerno, saj lahko zadrževanje vode povzroči gnitje korenin.
Zdravilne lastnosti netreska
Netresk je od nekdaj znan kot ljudsko zdravilo zlasti za:
vnetja ušes,
opekline,
pike insektov,
odrgnine in manjše rane,
kurja očna in bradavice.
Listi vsebujejo sluzaste sokove, podobne tistim pri aloe veri, ki delujejo protivnetno, blago antibakterijsko in pospešujejo celjenje.
Kako se uporablja:
Odtrgajte svež list, ga prerežite in sok nanesite neposredno na kožo.
Pri vnetju ušes nekaj kapljic soka nakapajte na vatirano paličico in jo vstavite v uho.
Uporaba netreska v domači lekarni
1. Obkladki za pike insektov
Zmečkajte nekaj listov in jih ovijte v gazo. Položite na razdraženo mesto za 15 minut.
2. Naravna krema proti opeklinam
Zmešajte sok netreska, med in nekaj kapljicami olivnega olja. Hranite v hladilniku do 5 dni.
3. Tinktura proti bradavicam
Listke narežite in namakajte v domačem žganju 10 dni. Nanesite 2–3x dnevno.
Je netresk varno uporabljati?
Za zunanjo uporabo je netresk popolnoma varen. Pri notranji uporabi (npr. pri ljudskem zdravljenju prebavnih tegob) pa svetujemo previdnost ali posvet z zeliščarjem, saj prevelike količine lahko povzročijo draženje želodca.
Mitološki pomen in ljudsko izročilo
V preteklosti so netresk sadili na strehe, ker naj bi zaščitil pred strelo, ognjem in slabimi duhovi. Veljal je za rastlino, ki v hišo prinaša stabilnost, zdravje in srečo. Rimljani so ga imenovali Barba Jovis (Jupitrova brada) in ga sadili kot božansko zaščito.
Rastlina, ki ima vse
Navadni netresk je popoln primer rastline, ki združuje estetsko lepoto, prilagodljivost in zdravilne moči. Za vrtnarje, zeliščarje ali ljubitelje narave je prava dragocenost, ki si zasluži prostor na vsakem vrtu, balkonu ali celo strehi. Poskusite ga gojiti sami, uporabite njegov sok pri pikih ali urezninah in s tem oživite staro znanje, ki ga je sodobni čas skoraj potisnil v pozabo. Precej enostaven je tudi za razmnoževanje. Če ga ima kdo preveč na vrtu, preprosto presadite mlade poganjke.
Prašiček (Porcellio scaber), poznan tudi kot navadni ali kletni prašiček, je ena izmed najbolj razširjenih vrst kopenskih rakov v Sloveniji. Večina ljudi ga prepozna kot majhnega, rahlo sploščenega členonožca sive barve, ki izgleda kot hrošček in se hitro skrije pod kamen ali v listje, ko dvignemo kakšen cvetlični lonec. Čeprav ga pogosto neupravičeno uvrščamo med vrtne škodljivce, ima v resnici pomembno in pozitivno vlogo v ekosistemu.
Ker se pogosto naseli okrog naših domov smo pogledali, kdo je prašiček, kako živi, kaj pomeni za vaš vrt in zakaj ga v resnici ne bi smeli zatirati, temveč ga celo spodbujati.
Kdo je prašiček?
Prašiček spada med izopodne rake (Isopoda), ki so se iz vodnega okolja skozi evolucijo prilagodili življenju na kopnem. Ima sploščen ovalen trup, ki je sestavljen iz segmentov, in sedem parov nog. Njegovo telo je običajno sivo, lahko pa ima tudi rjavkaste ali modrikaste odtenke. Od blizu je videti hrapav – od tod tudi znanstveno ime scaber, kar pomeni grob.
Zanimivost: Prašički dihajo s pomočjo škrg, ki morajo ostajati vlažne, zato jih najpogosteje najdemo v vlažnih, senčnih kotičkih, pod kamni, lonci, v kompostu, pod lubjem ali listjem.
Kako živi?
Prašiček je predvsem nočna žival. Čez dan se skriva na vlažnih mestih, ponoči pa začne s svojo nalogo: iskanjem razpadajoče organske snovi. Prehranjuje se predvsem z:
odmrlimi listi,
gnijočim rastlinskim materialom,
algami,
mahovi,
včasih tudi z ostanki živalskih trupel.
V določenih pogojih lahko začne glodati tudi mehkejše dele sadik ali mladih rastlin, a to se zgodi le izjemoma – navadno v prenatrpanih ali izsušenih habitatih, kjer mu zmanjka naravne hrane.
Zakaj je tako koristen za vaš vrt
Čeprav ga nekateri vrtnarji dojamejo kot škodljivca, ima prašiček v resnici izjemno koristno vlogo:
Kompostiranje: Pomaga razkrajati organsko maso in pospešuje nastajanje humusa.
Zračenje tal: S premikanjem v zemlji nežno prekopava zgornjo plast prsti.
Obnova hranil: Njegov iztrebek je bogat z dušikom in drugimi mikrohranili, ki jih rastline zlahka absorbirajo.
Naravni kazalnik zdravja tal: Njegova prisotnost nakazuje na zdravo, živo in vlažno prst.
Kdaj lahko postane težava?
Čeprav je prašiček večinoma koristen, lahko ob določenih pogojih (zlasti v rastlinjakih ali pri gojenju rastlin v loncih) začne povzročati težave:
Pri prekomerni vlagi in zbitih pogojih se prašički zadržujejo v večjem številu in začnejo glodati tudi mlade korenine ali stebla sadik.
V notranjih prostorih, kjer vlaga ni kontrolirana, lahko zaidejo v hišo in povzročijo nelagodje.
Vendar so to izjemni primeri, ki jih je mogoče rešiti brez agresivnih ukrepov.
Kako preprečiti morebitne težave
Če opazite, da se prašički množijo tam, kjer niso zaželeni, ukrepajte tako, da:
Zmanjšate odvečno vlago v rastlinjakih ali ob loncih.
Poskrbite za zračenje in kolobarjenje na gredicah.
Privabite naravne plenilce, kot so žabe, kuščarice ali ježki.
Ne uporabljajte kemičnih sredstev po nepotrebnem, saj s tem uničite tudi koristne mikroorganizme v prsti.
Lahko ga imate tudi v kompostniku
Kompostnik brez prašičkov je kot orkester brez tolkal. Ti drobni rakci so med glavnimi razkrojevalci, ki pomagajo pri nastanku hranljive kompostne zemlje. Če opazite prašičke v kompostu, jim nikar ne delajte krivice, saj so del živega cikla, ki vaši zemlji vrača moč.
Ali je nevaren za ljudi?
Ne. Prašiček ni nevaren, ne grize in ne prenaša bolezni. Ne povzroča alergij in nima nobenih obrambnih mehanizmov, ki bi lahko škodili ljudem ali hišnim ljubljenčkom.
Manj predsodkov, več spoštovanja
Prašički so pogosto spregledani, nerazumljeni in napačno označeni za škodljivce. A v resnici gre za tihe pomočnike, ki dan za dnem opravljajo delo, ki ga mi ne vidimo – skrbijo za čistočo narave in zdravje našega vrta.
Če boste prihodnjič zagledali prašička pod loncem ali v listju, si vzemite trenutek. Opazujte ga. Spoštujte njegovo delo. In mu dovolite, da opravi, za kar je bil ustvarjen – skrbi za ravnovesje v vašem vrtu.
V vročih poletnih mesecih, kot je junij, je za zdravje in počutje še posebej pomembno, da ohranimo ravnovesje – ne le v vsakodnevnem urniku, temveč tudi v telesu. V mnogih kulturah in svetu naravnega zdravilstva so prepričani, da lahko prava prehrana, ki temelji na astroloških značilnostih posameznika, pomembno pripomore k notranji harmoniji.
Astrološka karta posameznika namreč ne razkriva zgolj značajskih lastnosti, temveč tudi energijsko sestavo telesa – torej, kolikšen delež ognja, zemlje, zraka in vode nosimo v sebi. Ta razmerja močno vplivajo na to, kako posameznik predeluje hrano, kaj ga ohlaja ali greje, kdaj mu vlaga koristi in kdaj škoduje.
Elementi v telesu in njihova vloga
Ogenj – predstavlja življenjsko energijo, toploto, voljo, aktivnost
Voda – je nosilka čustev, intuicije, vlage in podzavesti
Zemlja – prinaša stabilnost, fizično moč, strukturo
Zrak – je povezan z razumom, lahkotnostjo, dihanjem, mentalno agilnostjo
Kadar se kateri koli od teh elementov poruši, se to pokaže tudi v počutju – na primer z dehidracijo, utrujenostjo, napihnjenostjo, nespečnostjo ali celo vnetji. Prehrana pa je orodje, s katerim lahko vsak dan znova vzpostavljamo ravnovesje.
Kako astrološko znamenje vpliva na telesne potrebe?
Astrološka znamenja razdelimo po polariteti:
Pozitivna (aktivna, suha, vroča): oven, lev, strelec, dvojčka, tehtnica, vodnar
Vendar opozarjajo, da ni vedno tako preprosto – osebna astrološka karta pokaže natančno, kateremu elementu ste najbolj naklonjeni ali katerega vam primanjkuje. Tako lahko tudi rak z izrazito ognjeno karto potrebuje več ohlajevalne prehrane, kot bi pričakovali.
Ognjena znamenja: Oven, Lev, Strelec
Težava: Presežek toplote, potenje, razdražljivost, vnetja Potrebna prehrana: Hrana, ki hladi in vlaži
Priporočila:
Zelenjava: Kumare, bučke, špinača, solata, zelena
Sadje: Lubenica, dinja, hruške, borovnice
Žita: Ješprenj, nepoliran riž, proso
Pijače: Zeliščni čaji iz melise, črne mete in sladkega korena
Izogibajte se: Kavi, alkoholu, rdečemu mesu, kislemu sadju in močno začinjeni hrani
Vodna znamenja: Rak, Škorpijon, Ribi
Težava: Preveč vlage, zadrževanje vode, počasna presnova Potrebna prehrana: Hrana, ki suši in greje
Priporočila:
Zelenjava: Repa, zelje, čebula, česen
Sadje: Suhe marelice, fige (namočene), granatno jabolko
Žita: Ajda, oves, pira
Pijače: Ingverjev čaj, čaj iz grškega sena
Izogibajte se: Mlečnim izdelkom, surovi hrani, sladkorju, hladni vodi
Zračna znamenja: Dvojčka, Tehtnica, Vodnar
Težava: Nemir, raztresenost, slab spanec Potrebna prehrana: Hrana, ki prizemljuje in pomirja
Priporočila:
Zelenjava: Sladki krompir, pastinak, rdeča pesa
Sadje: Češnje, borovnice, marelice
Žita: Koruza, polenta, kvinoja
Pijače: Zeliščni čaji iz melise, sivke in hmelja
Izogibajte se: Preskakovanju obrokov, gaziranim pijačam, suhi hrani brez vlaknin
Zemeljska znamenja: Bik, Devica, Kozorog
Težava: Težkost, počasna prebava, lenost Potrebna prehrana: Hrana, ki spodbuja gibanje in ogenj
Priporočila:
Zelenjava: Artičoke, rdeča paprika, por
Sadje: Citrusi (v manjših količinah), jagode, robide
Žita: Ovseni kosmiči, ajda
Pijače: Čaj iz ingverja ali kopriv
Izogibajte se: Mastni hrani, prekomerni količini kruha in sladkarij
Junij je čas prehoda –> vlaga, toplota in gibanje
Junij nas s toploto in več svetlobe vabi k aktivnostim, potenju in preživljanju časa na prostem. A prav zaradi povečanega gibanja in vročine telo izgublja vlago – kar je lahko še posebej obremenjujoče za ljudi z ognjeno in zračno konstitucijo.
Pri športno aktivnih ljudeh velja biti pozoren, saj lahko kombinacija fizičnega napora, visoke temperature in nepravilne prehrane vodi v dehidracijo, krče ali padec imunskega sistema. Marija Novak iz društva Svetlin poudarja, da v teh primerih priporočajo živila, ki v telesu zadržujejo vlago – najbolj učinkovita med njimi je zelena, ki vsebuje naravni natrij. Lahko jo uživamo surovo, v solatah ali kot sok.
Hrana, ki vlaži in hladi
Posebej v poletnem času je priporočljivo uživati hrano, ki telo hladi in vlaži:
Ribe in morski sadeži: Edina beljakovinska hrana z vlažilnim učinkom
Zeliščni čaji: Melisa, meta, grško seno, sivka
Sadje kot sta lubenica in dinja naj se uživa posamično, brez kombiniranja z drugo hrano. Suho sadje vedno predhodno namočite čez noč in ga zaužijte skupaj z vodo, v kateri se je namakalo.
Hrana, ki greje in suši
Za tiste z viškom vode in hladnim energetskim telesom priporočamo živila, ki delujejo segrevalno:
Zelenjava: Por, čebula, česen, paprika
Žita: Ajda, oves, polenta
Pijače: Ingverjev čaj, začimbni napitki
Začimbe: Kurkuma, cimet, kajenski poper
Pomembno pa je, da ta hrana ne povzroča vnetij – zato izberite kakovostne sestavine in jih pripravite zmerno.
Celostni pristop
Kot poudarja Marija Novak, je prehrana le en del celotnega sistema ravnovesja. Ključno je tudi gibanje, počitek, stik z naravo in skrb za lastna čustva. Prekomerna telesna aktivnost brez ustreznega prehranskega zaledja lahko povzroči fizični zlom – kar pogosto vidimo pri ljudeh, ki kljub “zdravemu življenjskemu slogu” doživijo izgorelost, kap ali infarkt.
»Ni pomembno, da jemo kot nekdo, ki mu je dieta pomagala – ampak da jemo v skladu s tem, kar naše telo potrebuje. To pa lahko odkrijemo le, če se res dobro poznamo,« še zaključi sogovornica.
Spoznajte svojo notranjo sestavo in jejte po svoji meri
V času, ko je na voljo tisoč nasvetov o tem, kaj je zdravo in kaj ne, je dobro vedeti, da ni univerzalnega recepta za vse. Ključ do dobrega počutja je v prepoznavanju svojih notranjih elementov in njihovem uravnoteženju.
Zato si ta junij privoščite nekaj več introspekcije: vprašajte se, kaj vam manjka – toplote, vlage, gibanja, stabilnosti – in nato hrano izberite kot podporo sebi. Tako ne boste zgolj sledili astrološkim priporočilom, temveč jih boste živeli v skladu s svojim telesom in naravo.
Mehika se pripravlja na silovit prihod orkana Erick, ki naj bi danes zjutraj dosegel pacifiško obalo države. Vremenski strokovnjaki opozarjajo, da gre za orkan 4. kategorije na petstopenjski lestvici, kar pomeni visoko tveganje za prebivalce ogroženih območij. Sunki vetra dosegajo do 230 km/h, nevarnost pa predstavljajo tudi močni nalivi in plazovi.
Ameriški center za orkane napoveduje, da bi lahko orkan že pred dotikom s kopnim dodatno okrepil svojo moč. Najhuje bo po pričakovanjih prizadel južne mehiške zvezne države Oaxaca, Guerrero in Chiapas, kjer je pokrajina ponekod strma in zato še posebej izpostavljena plazovom.
Predsednica Claudia Sheinbaum je prebivalce iz nižje ležečih predelov pozvala, naj poiščejo varnost v zatočiščih, ki so jih oblasti vzpostavile po vsej ogroženi regiji – skupno okoli 2000 točk. Obenem je opozorila, da naj prebivalci razmere jemljejo resno in naj brez nuje ne zapuščajo svojih domov.
V turističnem središču Acapulco oblasti prek zvočnikov opozarjajo prebivalce in turiste, da se pripravljajo na močno neurje. Trgovine zapirajo svoja okna z zaščitnimi ploščami, ladje in turistična plovila pa so varno zasidrana. Pristanišča vzdolž obale so začasno zaprta, pouk v šolah pa je odpovedan.
Sezona orkanov v Mehiki traja od maja do novembra in prizadene tako pacifiško kot atlantsko obalo. Lansko leto je Acapulco že hudo prizadel orkan Otis, ki je zahteval najmanj 50 življenj. Mesec prej je mesto prizadel še orkan John, v katerem je umrlo najmanj 15 ljudi.
Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko razmere hitro spreminjajo, zato prebivalce in turiste pozivajo, naj spremljajo uradne vremenske napovedi in upoštevajo navodila oblasti.
Hortenzije so med najbolj priljubljenimi okrasnimi grmovnicami v slovenskih vrtovih. Njihovi veliki, barviti cvetovi krasijo vrtove od zgodnjega poletja pa vse do jeseni. A mnogi ne vedo, da jih lahko zelo enostavno razmnožimo kar sami, brez posebnega orodja ali drage vrtnarske opreme ali kupovanja novih sadik.
Najboljši čas za razmnoževanje hortenzij s potaknjenci je ravno v poletnih mesecih, natančneje od sredine junija do konca avgusta, ko so rastline v polnem razcvetu, njihovi poganjki pa dovolj razviti, a še vedno čvrsti in primerni za ukoreninjanje.
Predstavljamo vam preverjen postopek razmnoževanja hortenzij, ki je primeren tudi za popolne vrtnarske začetnike.
Zakaj poleti?
Poleti so hortenzije v fazi rasti in razcveta. Njihovi stranski poganjki so popolnoma razviti, a še ne oleseneli. To pomeni, da imajo idealno ravnovesje vlage in trdnosti za hitro ukoreninjenje. Tla so topla, zrak vlažen, kar dodatno spodbuja rast korenin.
Kaj potrebujete za razmnoževanje hortenzij:
zdravo in odraslo rastlino hortenzije
ostre škarje ali nož (razkužene)
lonček z odcedno zemljo (najbolje mešanica humusa in peska)
prozorno plastično vrečko ali mini rastlinjak
po želeni naravni hormon za ukoreninjenje (npr. cimet ali prah iz zdrobljenih vrbovih vej)
Kako najlažje razmnožujemo hortenzije?
Pripravili smo vam kratka, a učinkovita navodila za razmnoževanje hortenzij po korakih.
1. Izberite pravi poganjek
Izberite stranski poganjek, ki nima cveta in je dolg približno 10–15 cm. Naj bo čvrst, zdrav in brez bolezni. Najboljši so tisti s 3–4 pari listov.
2. Pravilno rezanje
Poganjek odrežite tik pod spodnjim kolencem (mestom, kjer izraščajo listi). Spodnji par listov odstranite. Če so preostali listi zelo veliki, jih prepolovite, da zmanjšate izhlapevanje.
3. Opcijsko: naravni hormon za ukoreninjenje
Spodnji del potaknjenca lahko pomočite v naravni hormon:
cimetov prah (deluje protibakterijsko)
prah iz zmletih vrbovih vej (vsebuje naravne rastne hormone)
To ni nujno, a lahko pospeši rast korenin.
4. Sajenje potaknjenca
Pripravite lonček s prepustnim substratom. Potaknjenec vstavite približno 5 cm globoko, rahlo potlačite in zalijte. Pokrijte z vrečko ali postavite v mini rastlinjak.
5. Vlažnost in svetloba
Lonec postavite na senčno, toplo mesto (nikakor na direktno sonce!). Zemlja mora biti stalno vlažna, ne mokra. Vsak dan na kratko prezračujte, da preprečite plesni.
6. Počakajte na korenine
Po 3 do 4 tednih bi morali opaziti, da se potaknjenec ne premika več, ko ga narahlo potegnete. To pomeni, da je razvil korenine. Ko so korenine dovolj močne, rastlino postopoma navajajte na zunanje razmere, nato pa jo lahko presadite v večji lonec ali na vrt.
Dodatni nasveti
Potaknjence lahko sadite tudi direktno v vrtno gredico, a je uspešnost nekoliko manjša zaradi izsuševanja.
Najlažje se razmnožuijejo hidrangea macrophylla (vrtne hortenzije).
Če imate več sadik, jih poskušajte postaviti na različna mesta v vrtu. Hortenzije imajo raje polsenco, a uspevajo tudi na sončnih legah, če imajo dovolj vlage.
Več hortenzij, več barv na vrtu
Razmnoževanje hortenzij je eden najlepših poletnih vrtnarskih opravil, saj vam omogoča, da razširite svoj cvetoči kotiček brez dodatnih stroškov. Z le nekaj potaknjenci si lahko ustvarite celo barvno pregrado ali cvetoč živ mejni nasad.
Zdaj je pravi čas, da se lotite dela. Ne bo vam vzelo več kot 20 minut, rezultat pa bo trajal leta. Naj poletje prinese nove korenine in še več cvetov!
