V vrtovih so cvetlice odličen spremljevalec zelenjavnih rastlin in sadnih dreves, saj čebelam in drugim opraševalcem zagotavljajo cvetni prah in nektar. A jedilno cvetje ni videti lepo samo na vrtu, temveč prinaša novo svežino, okuse in lepoto tudi na krožnike. Z njim lahko poživite hrano in poskrbite, da bo letošnje poletje še bolj pisano in polno raznolikih okusov.
Svojega mesta na krožniku pa ne morejo dobiti kar katere koli cvetlice. Izbrati je treba tiste prave, jedilne in tudi okusne. V nadaljevanju se bomo na kratko sprehodili skozi zgodovino jedilnega cvetja v kulinariki, preverili, kje in kako se ga vzgaja ter kako ga uporabljamo, seveda pa nismo pozabili niti na slasten recept.
Jedilno cvetje že stoletja igra pomembno vlogo v kuhinjah z vsega sveta
Stari Egipčani so vijolice in mačehe uporabljali tako, da so jih kristalizirali, angleški kuharji pa so jih mleli skupaj s cikorijo za pripravo slaščic. V Mehiki se iz cvetov hibiskusa pripravlja jamaico, hladno infuzijo pijače, ki je kot nalašč za osvežitev v vročih poletnih dneh. Uporabljajo ga tudi za dodaten okus pri pripravi sladoledov in sorbetov.
Smernice v kulinariki so se po koncu prve svetovne vojne precej spremenile, saj ni bilo več veliko domačih pridelovalcev in osebnih kuharjev. Pisane jedi so se umaknile preprostejšim kuharijam, ki so jih začele pripravljati gospodinje. Zato so gostinci svoje interese usmerili drugam. A spodbudno je, da je v zadnjih letih zanimanje za jedilno cvetje ponovno naraslo.
Vzgoja
Večina jedilnega cvetja se vzgaja kar iz semena ali čebulice, ki ju posadimo bodisi neposredno v tla ali pa v lončke. V zelo sušnih obdobjih v poletnih mesecih moramo le paziti, da so rastline dovolj zalite, saj jih lahko vročina hitro uniči.
Poleg lepega videza mi je najlepše pri cvetju tudi to, da se veliko vrst cvetlic drugo leto zasadi kar samo in da so mnogocvetne. Pri vzgoji jedilnega cvetja ne uporabljamo pesticidov, kar je zelo pomembno.
Uporaba
Pri uporabi bi skorajda lahko rekli, da je vse le še stvar domišljije in tega, kako domiselni smo. Uporabljamo lahko sveže, obdelano ali suho cvetje. Barve in okusi cvetja lahko popestrijo marsikatero jed, saj ga lahko uporabimo:
- v/na pečeni hrani (cvetni lističi na kruhu, v mafinih, kolačkih in pecivih …),
- v koktajlih, gaziranih pijačah in toplih napitkih,
- kot dodatek glavnim jedem in predjedem,
- za pripravo cvetličnih ledenih kock,
- v marmeladah, sirupih in želejih,
- v majonezah,
- v olju in kisu,
- v juhah.
Uporabimo lahko še kristalizirane cele cvetove ali cvetne lističe (zmlete), lahko pa jih popražimo tudi skupaj z zelenjavo in dodamo svež pridih tradicionalnemu obroku.
Nekatero cvetje se lahko poje celo, na primer boreč, kapucinke, deteljo …, pri nekaterih vrstah pa je bolje, če se cvetni pecelj in pestič v njem odstrani, uporabi oziroma poje pa se le cvetne lističe. Sicer ni z njim nič narobe, le okus je bolj grenak. Med te vrste sodita na primer ognjič in dalija.
Cvetje je najbolje nabirati v dopoldanskem času, ko poide rosa. Vrste z dolgimi peclji lahko denemo v vazo z vodo in jih kar najdlje ohranimo sveže ali pa jih zapremo v posodo s pokrovom in postavimo v hladilnik. Nekatero cvetje tako ostane sveže tudi do enega tedna.
Jedilno cvetje v vrtu in na krožniku ni le prava paša za oči, ampak je tudi polno vitaminov, antioksidantov in koristnih hranil. Z njim torej ne bo zacvetel le vrt, ampak tudi vaše zdravje.
Najboljših 5 vrst
1. MAČEHE
So ene najlepših dekorativnih cvetlic. Vzgojite jih lahko v pisani paleti obstoječih barv, od bele in rumene do oranžne, vijolične in modre, pa še kakšna se najde. Še posebno lepe so dvobarvne. Mačehe zacvetijo spomladi, ko se začne ozračje ogrevati, in nas razveseljujejo vse do poletja.
2. OGNJIČ
Je rastlina, ki krasi marsikateri vrt. Menim, da je za ognjič kar nujno, da ga imamo zasajenega. Ne le da je uporaben v kuhinji, uporabljajo ga tudi v kozmetiki in čajnih mešanicah. Barve se prelivajo iz rumene v oranžne odtenke, posebne vrste imajo tudi pridih rdeče. Meni najljubši so dvojni cvetovi, ki so tudi bolj kompaktni in dalj časa zdržijo v hladilniku. Ognjič ima ogromno cvetnih lističev, ki jih lahko uporabite v maslu, juhah, solatah ali pa na najljubših sladicah.
3. KAPUCINKE
Pri kapucinki so sprva užitni listi in cvetovi, ki se razraščajo zelo hitro, skorajda kot nekakšne plezalke. Cvetje je običajno obarvano v pisanih rumenih, oranžnih in rdečih odtenkih. Pozneje so užitne tudi zelene kapre, prava poslastica, ki poživi jedi. Okus je pikanten, gorčičen in zato še toliko bolj slasten.
4. BOREČ
To je letnica s presunljivo lepimi, zvezdastimi, modrimi cvetovi. Boreč bo vsako leto zasadil samega sebe, saj proizvede ogromno semen, cvetje pa je poleg svoje edinstvenosti tudi okusno. Okus spominja na kumare. Tudi mladi listi so užitni, mi jih vzgajamo tudi kot mikrozelenje.
5. FUKSIJA
Zaradi svojega cvetja spominja na eksotično rastlino. Zelo simpatični cvetovi so izvrsten dodatek koktajlom in drugim poletnim pijačam. Zanimivo je, da se cvetje, ko enkrat odcveti, spremeni v nekakšno jagodo, ki je prav tako zelo okusna. Cvetovi so lahko eno-, dvo- ali večbarvni. Meni ljubša je kombinacija roza in vijolične barve.
Preberite tudi: Užitne divje rastline – najprimernejša hrana za nas
Recept: avokadova pita
Avtorica recepta: Nika Babić, Veganika
Ne le da je pita nadvse okusna, delana je tudi po smernicah AIP (autoimmune protocol). Nika je res prava umetnica, njene pite in naše rožice na njih pa so že kot nekakšen zaščitni znak. Ko jih okrasimo z jedilnim cvetjem, so pite videti božansko.
Podlaga:
- 2 skodelici kokosove moke
- 2 zvrhani žlici bio rožičeve moke (za piškotno barvo)
- 1 zvrhana žlica datljeve paste
- 1 zvrhana žlica bio, neprocesirane in neobdelane kokosove maščobe
Vse skupaj zmešajte v multipraktiku. Masa bo sprva malce letela ven, zato ne začnite pri najvišji hitrosti, ampak počasi. Če je presuha in ko jo stisnete v roki, ne nastane lepa kepica, dodajte še malo datljeve paste. Pripravljeno podlago razporedite in potlačite po pekaču ter dajte na hladno.
Krema:
- 6 zrelih avokadov
- 200 ml bio kokosovega mleka
- 2 zvrhani žlici kokosovega sladkorja
- 1 žlička bio vanilje
- lupinica 1 bio limete
- 2 zvrhani žlici bio kokosove maščobe
Vse sestavine do gladkega zmešajte v multipraktiku. Kremo razporedite po testu, ki je čakalo na hladnem. Pito postavite v hladilnik, da se dobro ohladi.
Preliv in dekoracija:
Možnosti je ogromno. Tokratni preliv je pripravljen iz 500 g jagod, 1 žlice kokosovega sladkorja in 1 žlice soka bio limone. Vse skupaj rahlo pretlačite in odcedite. Odcejene jagode razporedite po ohlajeni kremi in pito okrasite s svojimi najljubšimi rožami. Nika je uporabila kar mačehe, ki se tudi zaradi barvnega kontrasta neverjetno lepo podajo k piti. Pa dober tek!
