V društvu Eko krog so danes predstavili pogoje, pod katerimi po njihovem mnenju delovanje Lafarge Cementa v Zasavju ne bi bilo sporno.
Pogoji so naslednji:
Prepovedati sežiganje odpadkov in petrolkoksa v Lafarge Cementu.
Emisije snovi v zrak iz Lafarge Cementa morajo biti omejene z mejnimi koncentracijami snovi in hkrati z mejnimi masnimi pretoki snovi in sicer v višini, kot so te zapisane v splošni uredbi* (brez odpustkov za cementarne in z nujnostjo spoštovanja mejnih masnih pretokov). Ob tem poudarjamo, da zaradi rezultatov zdravstvenih študij, meteoroloških razmer in sobivanja velikih onesnaževalcev v ozkih dolinah, pričakujemo od Agencije RS za okolje, da bo zaradi varovanja zdravja ljudi, onesnaževalcem v Zasavju postavila celo strožje mejne vrednosti emisij snovi v zrak.
Trajno naj se merijo emisijske in imisijske koncentracije vseh onesnažil, ki lahko škodljivo vplivajo zdravje prebivalcev in so njihove meritve tehnološko izvedljive.
Rezultati vseh imisijskih in emisijskih meritev morajo biti neposredno dostopni javnosti
Ministrstvo za okolje in prostor naj določi ukrepe ob izrednih dogodkih v Lafarge Cementu.
Vsi vemo, da tudi hladilnik nekajkrat na leto potrebuje čiščenje. Glede na to, da v hladilniku shranjujemo hrano, katero bomo tudi pojedli je dobro, da ga čistimo s čim bolj naravnimi čistili brez kemikalij in strupenih hlapov, ki se lahko sproščajo ali ostanejo v hladilniku še nekaj časa po čiščenju.
Ena od možnosti je, da zmešate sodo bikarbono in sol (1:1) in mešanico posujete na vlažno čistilno gobico in z njo očistite hladilnik.
Za notranjost in zunanjost hladilnika v liter tople vode raztopite 2 žlici pecilnega praška. Za trdovratne madeže pa naredite pasto iz vode in sode bikarbone. Pasti lahko dodate tudi nekaj kisa. Za čiščenje uporabite mokro krpo.
Za notranje police in odstranjevanje neprijetnih vonjav zmešajte nekaj naravnega mila iz rastlinskih olj s toplo vodo in s to mešanico očistite notranje predele hladilnika. Proti neprijetnim vonjavam pomaga tudi to, da v hladilnik za nekaj časa manjšo posodo sode bikarbone, oglja, ali 3 rezine belega kruha. Te sestavine namreč vpijajo neprijetne vonjave.
Krčne žile nastanejo zaradi povišanega tlaka v venah spodnjih okončin, kar povzroča bolečine in otekanje.
Naravne rešitve vključujejo uporabo jabolčnega kisa, česnove tinkture in oblog iz zelja za lajšanje simptomov.
Preventivni ukrepi obsegajo redno telesno aktivnost, nošenje kompresijskih nogavic in prehrano bogato z vlakninami ter vitamini.
Krči v nogah in krčne žile nas pogosto motijo pri spanju, nekatere tudi v mlajših letih. Pri starejših ljudeh pa se najbolj pogosto pojavljajo krčne žile na nogah. Preden posežemo po zdravilih, lahko poskusimo težave odpraviti tudi z naravnimi sredstvi. Seveda se vedno o tem prej posvetujte s svojim zdravnikom.
Kaj so krčne žile in kako nastanejo
Krčne žile ali strokovno kronična bolezen ven oziroma kronično vensko popuščanje, ki nastane zaradi povišanega tlaka v venah spodnjih okončin, je precej razširjeno obolenje. Med prebivalstvom razvitega sveta se z njim spopada 25 do 35 odstotkov prebivalstva, po 60. letu starosti pa že kar polovica. Razširjene in poškodovane vene spodnjih okončin ali krčne žile (varice) nikakor niso samo lepotna nevšečnost, temveč resno obolenje s hudimi posledicami, če niso pravočasno in pravilno zdravljene.
Po venah odteka uporabljena, s kisikom in hranili osiromašena kri iz tkiv nazaj proti srcu in pljučem. Da kri teče v pravi smeri in ne pride do povratnega toka, skrbijo venske zaklopke in mišična črpalka nog. Venske zaklopke so na vsakih štiri do pet centimetrov vene. Ločimo globok in povrhnji venski sistem; med seboj sta povezana z manjšimi prehodnimi venami, ki prehajajo skozi mišično ovojnico.
Kateri so dejavniki tveganja za nastanek krčnih žil?
Natančen mehanizem, kako nastanejo krčne žile oziroma kronična bolezen ven še ni povsem pojasnjen. Znano je, da so simptomi in znaki kronične bolezni ven posledica popuščanja venskih zaklopk zaradi vnetnega procesa na samih zaklopkah in na žilni steni ter razširitve venske stene in svetline vene. Zato pride do povratnega toka venske krvi nazaj od srca proti obrobnim delom telesa in povišanega tlaka v venah in kapilarah.
K nastanku prispeva tudi dedna nagnjenost
Od dejavnikov tveganja za nastanek krčnih žil ali kronične bolezni ven je pomembna dedna nagnjenost. Če ste ženska in je imel bolezen eden od staršev, je verjetnost, da boste krčne žile imeli tudi vi, trikrat večja kot sicer. Če sta bolezen imela oba starša, je verjetnost celo štirikrat večja.
Premalo gibanja, preveč sedenja
K nastanku kronične venske bolezni poleg dednosti prispeva današnji način življenja s premalo gibanja, veliko sedenja in nepravilna prehrana. Pomembni so tudi hormoni. Simptomi in znaki venskega popuščanja se pogosto pojavijo ali poslabšajo med nosečnostjo ali jemanjem hormonskih kontracepcijskih sredstev in seveda pri preveliki telesni teži. Pripomorejo tudi razvade, kot je kajenje. Kronična venska bolezen je lahko tudi posledica vnetja ven (flebitis) in zamašitve ven s strdkom (venska tromboza).
Vas grabijo krči v nogah?
Simptomi krčnih žil, ki jih opazi posameznik, se običajno pojavijo pred vidnimi kliničnimi znaki. Med njimi so značilni:
občutki težkih in oteklih nog
topa in pekoča bolečina
srbenje
krči v mirovanju in
nemirne noge.
Kmalu se jim pridružijo še klinični znaki:
zvite, razširjene podkožne vene
otekanje nog
obarvanost kože in
v težjih primerih tudi zelo boleče razjede.
Krčne žile: Od otekanja do vnetja
Značilno za otekanje pri kronični bolezni ven je, da oteklina vsaj na začetku čez noč splahni. Otekanje nastane zaradi iztekanja z beljakovinami bogate serumske tekočine iz majhnih žil (kapilar) v medcelični prostor v tkivih. Zaradi tega lahko nastanejo močno izražene krčne žile in kronično vnetje (hipostatični dermatitis). Včasih je oteklina tako huda, da tekočina mezi iz kože.
Spremembe v obarvanosti kože nastanejo zaradi izstopanja rdečih krvničk (eritrocitov) in hemoglobina iz kapilar v kožo in podkožje. Če vnetje traja dlje, pride do razraščanja veziva (fibroze), belih brazgotin in otrdelosti kože (lipodermatoskleroza). Ljudje s kronično boleznijo ven so zaradi slabšega krvnega pretoka tudi bolj nagnjeni k glivičnim okužbam stopal in kože v dimljah. Otekle in boleče noge se lahko pojavijo tudi pri drugih obolenjih, na primer pri boleznih srca, ledvic in ščitnice. Zdravnik mora torej najprej izključiti možnost le-teh. Lahko se pojavijo tudi ob oviranem pretoku limfe iz okončin, pogosto po poškodbah nog ali operacijah v trebuhu.
Najučinkovitejše za krčne žile je povijanje
V primeru, da ima kdo v vaši družini kronično vensko bolezen, je smiselno, da se z zdravnikom specialistom že ob pojavu prvih simptomov pogovorite o ustreznem preprečevanju napredovanja bolezni.
Najpomembnejši in najučinkovitejši način zdravljenja krčnih žil je ustrezno stisnjenje (kompresija) ven, ki ga dosežemo s pravilnim povijanjem nog z elastičnimi povoji oziroma nošenjem ustreznih medicinskih kompresijskih nogavic, za katere je najbolje, da so narejene po meri. Tako pomagamo mišični črpalki, da učinkoviteje potiska vensko kri v pravi smeri. Elastične povoje in kompresijske nogavice je treba namestiti že takoj zjutraj, preden prizadeta oseba vstane.
Ukrepajte še preden bodo simptomi krčnih žil premočni?
Že pred nastankom kliničnih znakov, ob prvih pojavih občutka težkih nog, nočnih krčev, pekoče bolečine in drugih simptomov, ki nakazujejo razvoj kronične bolezni ven, je smiselno začeti tudi z jemanjem venoaktivnih zdravil, preden se krčne žile pojavijo. Uporabljajo jih tudi kot podporno zdravljenje pri napredovalih oblikah kronične bolezni ven. Vsebujejo prečiščene mikronizirane frakcije flavonoidov, ki zmanjšujejo vnetje venske stene v venah spodnjih okončin, zmanjšujejo prepustnost kapilar in povečujejo elastičnost venske stene. Klinično je dokazano, da upočasnijo napredovanje kronične bolezni ven in otekanje nog ter pospešujejo celjenje golenje razjede.
Jemati jih je treba dvakrat na dan, najmanj tri mesece, lahko tudi dlje, saj ni dokazanih resnejših stranskih učinkov in medsebojnega delovanja z drugimi zdravili. Včasih je smiselno tudi jemanje venoaktivnih zdravil le v toplejših mesecih, nekako od konca aprila do konca septembra. Previdnost je potrebna pri ljudeh z obolenji jeter in ledvic in nosečnicah, ker še ni dovolj dokazov o varnosti zarodka pri uživanju venoaktivnih snovi.
Ali geli in kreme za krčne žile delujejo?
Za venoaktivne snovi v lokalnih pripravkih, kot so geli ali kreme za krčne žile, za zdaj ni kliničnih dokazov o znatnem vplivu na potek kronične bolezni ven. Verjetno so manj učinkovite zaradi slabšega vsrkanja v kožo in podkožje. Občutek zmanjšanja težav je najverjetneje le posledica hladilnega učinka same podlage (na primer gela). Če torej uživamo venoaktivne snovi v tabletah, zdravilne učinkovine zanesljiveje dosežejo svoje mesto delovanja. Poleg navedenega je možno tudi operativno zdravljenje kronične bolezni ven, lasersko zdravljenje in zdravljenje z sklerozantnimi sredstvi v obliki injekcij.
Zdravljenje krčnih žil s homeopatijo
Homeopatsko zdravilo Aesculus Hippocastaneum se uporablja pri napihnjenih vijoličnih žilah, ki povzročajo vročo in zbadajočo bolečino. Simptomi se poslabšajo, ko se oseba zbudi ali ko je mraz. Arnica montana, priljubljeno in vsestransko uporabno zdravilo, se uporablja tudi pri težavah s krčnimi žilami. Predvsem takrat, ko žile dajejo občutek udarnine in so vene zatekle in boleče na otip.
Hamamelis je homeopatsko zdravilo, ki se uporablja, ko je v nogah izrazit občutek teže in ko noge kažejo videz udarnine z zatekanjem; takrat lahko vene povzročajo tudi občutek srbečice in se z dotikom ali pritiskom simptomi poslabšajo, z gibanjem pa poboljšajo. Bellis perenis se navadno priporoča pri krčnih žilah, ki se pojavijo med nosečnostjo in ženski otežujejo hojo. Prisotna je globinska bolečina. Vipera redi, homeopatsko zdravilo, uravnava pretočnost krvi v venah in se priporoča pri zatekanju nog. Uporabi se lahko po potrebi.
Uživanje gemoterapevtskihpripravkov
Poleg homeopatskih zdravil je učinkovito tudi uživanje gemoterapevtskih pripravkov, ki so narejeni iz vršičkov različnih rastlin. Sorbus domestica (jerebika), na primer, deluje protivnetno in tonificira, Castanea vesca (kostanj) vpliva na limfatično tkivo, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju nastajanja krčnih žil, in Citrus limonum (limona) povečuje pretočnost skozi venski sistem. Kostanj in limona sta sicer že iz ljudskega zdravilstva cenjena plodova za poživitev krvnega obtoka.
Priporočila in nasveti
Primerna in harmonična telesna vadba je najboljša preventiva in tudi kurativa za krčne žile. Priporočljivo je kolesarjenje. Med daljšimi obdobji sedenja ali stanja je dobro narediti kratek premor s sprehodom. Znano je, da olajšanje prinese dvig nog višje od višine glave v sedečem ali ležečem položaju. Pri povečani telesni teži je zaželeno, da jo zmanjšamo, kolikor je možno. Odsvetovana so tesna oblačila, ki bi ovirala cirkulacijo krvi.
Kot prehranski dodatek se priporoča ekstrakt grozdnih pešk in esencialnih maščobnih kislin (hladno stiskano oljčno olje) ter zelene alge (clorella, spirulina), ki izboljšajo delovanje jeternih funkcij. Pri uživanju alg bodite pozorni, da jih vzamete z dovolj tekočine in dve uri pred obrokom ali po njem ter ločeno od drugih prehranskih dodatkov ali zdravil.
Ko se gozdovi spomladi obarvajo v svežo zeleno, zrak napolni značilen vonj po česnu – znak, da je sezona čemaža na vrhuncu. Čemaž je priljubljena divja rastlina, znana tudi kot medvedji česen, ni le okusna, ampak tudi izjemno vsestranska v kuhinji. Uporabljamo jo lahko v pestu, juhah, namazih ali kot dodatek solatam, saj s svojim aromatičnim okusom pogosto nadomesti klasičen česen. A kljub priljubljenosti skriva tudi pasti – vsako leto prihaja do zamenjav s strupenimi rastlinami, zato je poznavanje osnovnih razlik ključnega pomena za varno nabiranje.
Ključni poudarki:
Čemaž je vsestranska spomladanska rastlina, primerna za pesto, juhe, namaze in številne druge jedi.
Prepoznate ga po značilnem vonju po česnu, ki je najbolj zanesljiv znak pri nabiranju.
Zamenjava s strupenimi rastlinami, kot sta šmarnica in podlesek, je pogosta in lahko nevarna.
Čemaž in njegovi zdravilni učinki ter recepti za okusne jedi so nam dobro poznani. Čemaž je zdrava rastlina za katero najdemo zanimive recepte za zdrave jedi in tudi zdravilne pripravke. Ko spomladi zavohamo v gozdu vonj po česnu pomeni, da je čas za nabiranje čemaža.
V objemu prebujajoče se narave, ko se ledene sence zime počasi umikajo toplim sončnim žarkom, na dan pokuka eno izmed najbolj cenjenih gozdnih darov – čemaž. Ta rastlina, znana tudi pod imenom divji česen, je prava zakladnica zdravja. S svojimi izjemnimi lastnostmi ne samo obogati okus jedi, temveč prinaša tudi številne koristi za zdravje, ki so bile cenjene že v starih časih. Čemaž je bil poznano zelišče že pri Rimljanih in Keltih, ki so ga uporabljali za čiščenje telesa po dolgi zimi.
Čemaž: naravni čistilec telesa in uporaba v ljudski medicini
Ko se narava prebuja iz zimskega spanca, je čemaž ena izmed prvih rastlin, ki jo lahko naberemo v gozdu. Rastlina naravno podpira prehod v pomlad s svojimi razstrupljevalnimi učinki, da telo očistimo snovi, ki so se nabrale v nejm čez zimo. Bogat je z vitamini (predvsem z vitaminom C) in minerali, ki podpirajo čiščenje telesa, krepijo imunski sistem in mu višajo vitalnost. Vitamini skupine B in železo, ki jih čemaž vsebuje, igrajo ključno vlogo pri delovanju našega metabolizma in prispevajo k občutku energije in zmanjšanju utrujenosti.
Najbolj pomembne koristi uživanja čemaža so:
Naravna zaščita pred boleznimi: Čemaž ima močne antibakterijske, antivirusne ter protiglivične lastnosti, ki lahko pomagajo pri zaščiti telesa pred različnimi boleznimi, vključno z gripo in prehladom.
Izboljšanje prebave: Zahvaljujoč visoki vsebnosti vlaknin, čemaž spodbuja zdravo prebavo, pomaga pri preprečevanju zaprtja in spodbuja rast koristnih bakterij v črevesju.
Zdravje srca in ožilja: Čemaž je znan po svoji sposobnosti zniževanja krvnega tlaka in izboljšanju krvnega obtoka, kar posledično prispeva k zdravju srca in ožilja. Antioksidanti v čemažu, kot so alicin, pomagajo zmanjševati oksidativni stres in vzdrževati zdrave ravni holesterola.
Podpora imunskemu sistemu: Visoka vsebnost vitamina C in drugih antioksidantov krepi imunski sistem in povečuje odpornost telesa proti okužbam.
Razstrupljanje telesa: Čemaž spodbuja delovanje jeter in ledvic, kar pomaga pri odstranjevanju toksinov iz telesa in čiščenju krvi.
Čemaž ima močan vonj po česnu in po tem ga tudi najlažje spoznamo in tudi najdemo.
Kje nabiramo čemaž?
Ko se boste v tem pomladnem vremenu sprehodili po gozdu in zavonjali česen, naj vas nikar ne skrbi, da ste naleteli na skrit vrtiček. Vrtiček namreč zagotovo pripada gozdu samemu, izjemna rastlina, ki oddaja ta značilen vonj, pa ni prav nobena druga kot čemaž. V čem je skrivnost čemaža, ki v zadnjih letih prav tako pridobiva na priljubljenosti? Kot po navadi lahko seveda tudi to pripišemo vedno večjemu zanimanju za naravno in ekološko. Čemaž, ki je tudi nadvse zdrav, vam lahko da vse tisto, kar vam da česen, naravni antibiotik, in še več.
Čemaž (Allium ursinum L.) je 10 do 40 cm visoko trajno zelišče, ki ima v zemlji podolgovato čebulico, s prosojnimi in tankimi, belimi luskolisti. Spomladi poženeta iz čebulice le dva dolga, dolgopecljata, suličasta lista, med njima pa golo, pokončno in robato cvetno stebelce. Veliki snežno beli zvezdasti cvetovi se razcvetajo v maju in juniju. Tvorijo pakobul, ki ga obdaja pred razcvetom kožnat tulec. Rastlina močno diši po česnu in po tem vonju jo najlažje spoznamo. Raste po vlažnih listnatih gozdovih. Marsikje ga sadijo na senčni vrt za obrobek in uporabljajo za česnov nadomestek.
Vonj po česnu v gozdu je torej najboljši znanilec, da je čas, da se v gozd odpravite po čemaž. Prepoznali ga boste prav hitro. Zraste namreč do 40 centimetrov v višino, najmanjši pa so medtem visoki 10 centimetrov. Rastlina, ki je poznana po toliko različnih imenih, kar kaže na njeno razširjeno uporabo v preteklosti, v zemlji skriva podolgovato čebulico, ki ima prosojne luskoliste. Zanimivo je to, da jo izdaja vonj po česnu, ki ga oddaja tudi zelena rastlina, ki raste iz tal v višino. To sta le dva suličasta in podolgovata lista, ki poženeta spomladi, med njima pa se proti nebu vzpne suhljato stebelce, ki nosi bele zvezdnate cvetove.
Kje raste čemaž?
Čemaž najpogosteje najdete v hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih, kjer raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja. Trajnica, ki raste tudi na negozdnih območjih povsod po Evropi in tako tudi po celi Sloveniji in celo v Zahodni Aziji. Ni ga težko odkriti, saj raste v gostih preprogah in nikoli osamljeno. Do teh čemaževih »polj« vas tako lahko prinese vonj po česnu, in ko boste tam, se raje odpravite s kakšno košarico, da boste tako lahko želi sadove divjega česna.
Zdravilni učinki čemaža: močan je kot medved
Zdravilne učinke čemaža so poznali že stari Rimljani, ki so ga imeli raje kot česen, ni pa zanemarljivo dejstvo, da je poznan tudi pod imenom »medvedji česen«. Čemaž je namreč tudi tista rastlina, ki jo iščejo medvedi, ko se zbudijo iz zimskega spanja. Zaradi njegovega očiščevalnega učinka jim namreč pomaga, da se po dolgem spanju prečistijo, iz telesa izženejo vse morebitne nezaželene snovi in poživijo organizem. Tako kot pomaga medvedom, pa pomaga tudi nam.
Mnogi namreč trdijo, da ni boljšega čistila za kri in prebavila, kot je čemaž. Ne le, da ima vse značilnosti česna, pač pa ima tudi vse njegove učinkovine in pozitivne lastnosti. Hkrati pa je še boljši, še bolj zdrav(ilen) in še bolj učinkovit. Ne le, da izjemno očiščuje telo in kri, pač pa tudi pomaga zniževati in uravnavati krvni pritisk in holesterol, učinkovit je tudi celo zoper aterosklerozo. Priporočamo ga predvsem tudi osebam, ki imajo težave s prebavnimi motnjami vseh vrst: z diarejo, izgubo teka, slabo prebavo in celo vetrovi, odpravlja pa tudi glistavost.
Zdravilne lastnosti čemaža:
Ureja prebavo.
Odvaja odvečno vodo iz telesa.
Deluje kot antibiotik in lahko pomaga tudi pri odganjanju glist.
Čisti kri, kožo in dihala.
Preprečuje nastajanje krvnih strdkov in notranjih krvavitev.
Pomaga pri težavah z dihali in določenih boleznih, povezanih z njimi, med drugim tudi astmo.
Čisti ledvice in mehur.
Izboljša splošno počutje in prežene spomladansko utrujenost.
Poživlja (daje energijo).
Sprošča mišice in krepi želodec.
Niža in ureja krvni pritisk.
Znižuje nivo holesterola.
Pomaga zbijati vročino.
Blažilno deluje na živčni sistem.
Uporablja se za odlično zdravilo proti zvišanemu krvnemu tlaku, poapnenju žil in jetrnim boleznim. Poleg tega je tudi zelo dobro čistilo za prebavila.
Čemaž v prehrani je vsaj tako zdravilen in uporaben kot česen. Značilne vonjave mu dajejo sulfidi, ki sprva nimajo vonja, ko list zmanemo ali zgrizemo, pa takoj zadišijo. V telesu delujejo razkužilno, razmaščevalno, spodbujevalno in krepčilno. Poleg tega so v listih še druge varovalne in krepčilne učinkovine, med njimi flavonoidi, karotenoidi, klorofil, vitamini in rudnine. Čemaž je odlična hrana za boljšo prebavo in presnovo, spodbuja jetra in delovanje žlez. Če ga uživamo redno, koristi tudi ožilju in lahko pripomore pri zaščiti pred aterosklerozo.
Uporaba čemaža
Uporaba čemaža je nadvse priljubljena v kuhinji, saj ga priporočajo kot nadomestek česna. Užitna je cela rastlina, od gomolja do stebla, listov in celo cvetov. Uživajte ga v zmerno, saj v prevelikih količinah lahko dosežete nasprotni učinek in prebavila razdražite. Uporabljajte ga kot dodatek ali kot začimbo, dodajajte ga omakam, prikuham, špinačam in juham. Najbolje je, da ga uživate svežega, saj tako ohrani svoje zdravilne lastnosti. Dodajajte ga kuhanim jedem, preden jih postrežete, saj kuhan čemaž izgubi veliko učinkovin, vendar pa z njim nikdar ne pretiravajte.
Sveži listi za čiščenje ledvic
Sveže pripravljeni listi so uporabni pri čiščenju ledvic in mehurja ter pospešujejo izločanje seča, zato vam priporočamo, da ga spomladi pripravite kar v sveže stisnjen sok, ki ga uživate po dve žlici trikrat dnevno. Čisti zasluzena pljuča, skrbi za jetra in žolčnik ter hkrati zvišuje odpornost proti infekcijam.
Shranjevanje čemaža
Čemaž lahko tudi shranimo. Priporočamo, da ga tudi vložite in ga tako lahko uporabljate skozi vse leto, tudi v bolj hladnih mesecih. Drobno ga nasekljajte in vložite v hladno stisnjeno olivno olje ter dodajte nekaj soli. Tesno zaprite kozarčke in ga vse leto uporabljajte za dodatek k solatam, namazom ali pa zelenjavnim jedem.
Čemaž v prehrani
Čemaž oziroma divji česen je torej zelo zdrav. Vsebuje tudi veliko antioksidantov, ki ščitijo celice pred prostimi radikali. Preprečuje tudi kopičenje oblog in krvne strdke ter ščiti pred strupi. Sok iz zelišč, ki smo vam ga priporočili, da ga uživate trikrat dnevno, lahko uporabljate tudi kot naravno razkužilo v gospodinjstvu. Če ga boste sadili na vrtu, morate biti pazljivi in ga nadzorovati, saj je zelo močan in se lahko razraste vsepovsod ter tako zavzame okolico.
Z nekaj domišljije lahko ustvarite neskončno paleto jedi, saj je uporaben povsod, samo pri sladicah ne. Naredite pesto, namaz, dodajte ga v špinačo, h krompirju, v rižoto ali mesno omako, pripravite čemaževo juho (če vas ne skrbi dejstvo, da s kuhanjem izgubi veliko učinkovin) ali celo čemažev burek in preliv za solato. Nikar pa ne pozabite, da nikdar ni pametno pretiravati s količino.
Surov ali čemaž v olivnem olju
Čemaž je najimenitnejši surov, saj tako najbolj pride do izraza njegov značilen okus in prodorna aroma. Po njegovem zaužitju ‘dišimo’ podobno kot po česnu ali čebuli, zdravi pa smo menda še bolj. Spomladi lahko liste dodajamo solatam in jih uporabljamo podobno kot drobnjak in peteršilj za zaokroženo dišavnost juh in drugih kuhanih ali pečenih jedi.
Prilega se vsem jedem, ki vsebujejo maščobo, medtem ko se pri asketski hrani z malo maščob ne izkaže kot dobrodošel gost, saj zaradi živahno dejavnih sulfidov nadraži prebavila. Zato zanj velja podobno kot za surov česen in čebulo: če jemo vegetarijansko ali vegansko hrano z večjim deležem presne hrane, ga surovega uživamo v zelo zmernih količinah ali v solati obilneje zabelimo z olivnim oljem, medtem ko je v prehrani z več maščob zelo dobrodošel, pospeši namreč prebavo maščob in varuje pred neželenimi posledicami njihovega uživanja.
Previdnost pri nabiranju čemaža!
Zamenjava čemaža z drugimi, na prvi pogled podobnimi rastlinami, je žal pogosta napaka, ki ima lahko resne posledice. Največkrat prihaja do zamenjave z jesenskim podleskom, šmarnico in belo čmeriko, saj imajo vse tri rastline podobne zelene liste, zlasti v zgodnji fazi rasti. Ključna razlika je v vonju – čemaž ob rahlem mečkanju listov vedno oddaja izrazit vonj po česnu, medtem ko omenjene strupene rastline tega vonja nimajo. Jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki lahko povzroči hude zastrupitve, šmarnica pa srčne glikozide, ki vplivajo na delovanje srca. Bela čmerika je prav tako zelo strupena in lahko povzroči resne prebavne in živčne težave. Prav zato je pri nabiranju nujno, da vsak list preverite posebej in se nikoli ne zanašate zgolj na videz ali rastišče.
Recepti iz čemaža
Spodaj boste našli nekaj okusnih receptov za jedi iz čemaža. Pa dober tek! Drobno zrezani ali s paličnim mešalnikom zmešani listi so izjemno okusni v namazih s skuto ali z zmletimi oreški. Uporabljamo lahko tudi popke, socvetne peclje, socvetja in mlade plodove čemaža. Tudi trde čebulice so uporabne, predvsem za vlaganje v olje ali kis, vendar so običajno vsaj četrt metra globoko v tleh.
Čemažev pesto
Sestavine:
150 ml olivnega olja,
1 šopek mlade čebule, drobno narezan,
4 zdrobljeni stroki česna (ali malce več, če
bomo namesto čemaža uporabili špinačo),
200 g listov čemaža ali 200 g zrelih špinačnih
listov,
20 g svežega drobnjaka, nasekljanega,
100 g pinjol,
100 g drobno naribanega parmezana.
Priprava:
Za pesto segrejemo 3 jedilne žlice olivnega olja v majhni ponvi za cvrtje. Dodamo mlade čebulice in polovico zdrobljenega česna ter kuhamo približno dve minuti oziroma dokler se čebulice ne zmehčajo. Vse skupaj predenemo v multipraktik in počakamo, da se ohladi. Medtem narežemo čemaževe ali špinačne liste na tanke trakove. Dodamo jih v multipraktik skupaj s preostalim česnom, nasekljanim drobnjakom, pinjolami in olivnim oljem, nato sestavine zmeljemo v pasto. Predenemo jo v posodo ter primešamo parmezan in sol po okusu.
V vreli soljeni vodi skuhamo testenine po navodilih. Medtem v drugi ponvi od dve do tri minute kuhamo grah in beluše. Oboje odcedimo in prihranimo skodelico vode, v kateri so se kuhale testenine.
Testenine damo v vročo ponev, dodamo 6 žlic pesta, 4 žlice vode, ki smo jo prihranili od testenin, in smetano. Mešamo tako dolgo, da se vse sestavine povežejo s kremnim pestom. Na koncu dodamo še grah in beluše, parmezan po želji in še enkrat premešamo. Takoj postrežemo.
Čemažev namaz za na kruh
Za čemažev namaz potrebujemo:
Nekaj mladih cemaževih listov,
nekaj žlic puste skute,
navadni jogurt
Skuto najprej dobro vmešamo skupaj z jogurtom. Da bo namaz boljšega okusa, lahko uporabimo nekoliko bolj kremast jogurt. Nato primešamo na drobno sesekljane čemaževe liste. Če namaz postane preveč redek, mu dodamo še nekoliko skute, ali pa lahko tudi večjo količino čemaža (po okusu). Namaz uporabimo takoj, ponudimo pa ga lahko kot samostojno jed s svežim kruhom ali pa kot prilogo ob kuhanem krompirju ali narezku.
Zeliščni čemažev pesto
Pesto, ki ga lahko uporabimo kot dodatek omakam ali kot namaz.
Potrebujemo:
šop čemaževih listov,
nekoliko bazilikinih listov,
pinjole,
olivno olje,
nariban parmezan
Pinjole najprej prepražimo v suhi ponvi, nato pa jih v možnarju stremo. Potem dodamo še čemaž in baziliko in vse skupaj premešamo. Najbolje je, da stremo vsako sestavino posebej in jih šele na koncu zmešamo skupaj s parmezanom in olivnim oljem.
Čemaževa juha
Tudi čemaževa juha je lahko odlična samostojna jed, malica ali pa predjed. Pripravimo jo tako, da sveže cemaževe liste najprej poparimo in zmeljemo skupaj z nekaj vode. Na žlici masla z moko naredimo svetlo prežganje. Dodamo prej pripravljeno čemaževo maso in jo na hitro popražimo. Zalijemo z vodo. Naribamo surov krompir, muškatni orešček, solimo in kuhamo še dobrih 15 minut. Na koncu za boljši okus in izgled dodamo še nekaj sveže sesekljanih čemaževih listov ter žlico kisle smetane.
Spomladanska krompirjeva solata
Sestavine: • 800 g kuhanega krompirja • 160 g svežega ali zamrznjenega graha • 1 korenje.
Preliv: • 100 ml jogurta • 100 ml lahke majoneze • 1.žlica sesekljanega svežega čemaža • sol • poper po okusu • 2 žlici kisa • malo vode.
Priprava: kuhan krompir olupimo in narežemo na lističe, surovo korenje očistimo ter narežemo na rezance. Grah skuhamo in dodamo ostalim sestavinam.
Zmešamo preliv in ga polijemo po krompirju, grahu in korenčku. Solato pustimo nekaj časa stati, šele nato ponudimo.
Čemažev jogurtni preliv
Sestavine:• 1 čebula • 1 žlica sesekljanega svežega čemaža • 100 ml jogurta • 100 ml sladke smetane • po okusu sesekljan zeleni koper • kreša • peteršilj • poper in sol.
Priprava: oprana in osušena zelišča na drobno sesekljamo, enako tudi čebulo. Vse sestavine zmešamo z jogurtom in smetano, solimo in popramo po želji.
Viri in raziskave
Lachowicz, J., et al. (2021). “Antibacterial and Antioxidant Properties of Allium ursinum.”
Eden prvih medicinskih priročnikov,je egipčanski papirus iz 15. stoletja pred našim štetjem in navaja natanko 22 receptov za zdravljenje težav s česnom. Uporabljal se je za zdravljenje težav kot so glavoboli, bolečine v žrelu in telesna izčrpanost. Tudi grški zdravnik Hipokrat (460 do 375 pr.n.š) je predpisoval česen proti zaprtju, kopičenju vode in raku na maternici. Rimski zgodovinar Plinij (1.st.) je priporočal česen celo proti 61 različnim boleznim.
Kaj vse česen zdravi?
Česen znižuje povišan krvni tlak, ker je naravni diuretik, kar pomeni, da spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Danes ga uporabljajo pri zdravljenju hipertenzije, krvnih bolezni, zlasti pri povišani koncentraciji maščob v krvi, ki jih dokazano znižuje.
Znižuje tudi previsoke stopnje holesterola v krvi približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica stroka na dan lahko zniža povišan holesterol tudi za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem.
Naravni antibiotik
Med poznanimi rastlinskimi antibiotiki spada česen zagotovo med najmočnejše in najučinkovitejše. Pomaga proti streptokokom, tifusu, paratifusu ter proti različnim glivičnim obolenjem in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen celo bolje učinkuje proti koli bacilom in stafilokokom.
Česen deluje tudi močno antibakterijsko. Njegova sestavina alicin uničuje razne bakterije v črevesju, kjer česen preprečuje tudi gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnotežju črevesne flore. Tako delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in širjenje škodljivih sestavin, ker preprečuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.
Česen je dober tudi za kri
Česen preprečuje krvne strdke, redči kri, zaradi česar lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo. Lahko tudi lajša bolečine, ki so pvezane z zamašenimi ali zožanimi arterijami v nogah.
Pomlajevalni učunki
Česen spodbuja in pomlajuje možgane in imunski sistem, saj lahko obnavlja možganske in imunske funkcije torej funkcije, ki s staranjem oslabijo. Lahko celo pomaga preprečevati in zmanjševati pozabljivost. Zavira splošno staranje in propadanje telesa, ki ga pospešujejo napadi prostih radikalov na celice.
V Sloveniji se vsako leto v pomladnih mesecih na lokalni ravni zgodi preko 300 najrazličnejših čistilnih akcij.
Rezultati so spodbudni, saj vsako leto čisti več ljudi, hkrati pa se poleg samega čiščenja v času pred akcijo odvijajo še številni ozaveščevalni dogodki, preko katerih organizatorji želijo spodbujati okoljsko ozaveščenost lokalnega prebivalstva in promovirati prostovoljstvo. Cilj teh aktivnosti je namreč odpraviti vzroke onesnaženja in preprečiti nastajanje odpadkov pri izvoru – torej pri vsakem posamezniku.
Lokalne čistilne akcije prinašajo v kraj pozitiven naboj in predstavljajo tradicijo, kjer se na tisoče ljudi v Sloveniji vsako leto trudi in bori, da bi Slovenija ostala zelena dežela.
Čistilne akcije
Čistilne akcije se Sloveniji odvijajo že celo stoletje pod taktirko različnih društev in organizacij, vendar so v javnosti še premalo prepoznavne in posledično manj obiskane, kot bi bile lahko. Mnogo je prostovoljcev, ki bi se radi odpravili čistit tudi izven svojega kraja in hkrati to izkoristili za spoznavanje Slovenije, pa ne najdejo informacij, ker so te preveč razpršene in pomanjkljive.
Po lanski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! se je izkazalo, da je najbolj učinkovito povezovanje in združevanje ljudi in organizacij tako, da vsi enotno delujejo proti istemu cilju.
Letos želimo tudi Ekologi brez meja po svojih močeh prispevati predvsem k odmevnosti in uspešnosti čistilnih akcij, ki jih naši partnerji organizirajo na lokalnem nivoju.
Očistimo Slovenijo v enem dnevu!
Društvo Ekologi brez meja bo vseslovensko čistilno akcijo predvidoma organizirali samo še v letu 2012 (24. marca 2012), v okviru akcije Očistimo svet v enem dnevu!, nato pa vidimo svoje poslanstvo v podpori lokalnim čistilnim akcijam. Spoštujemo in cenimo dolgoletno tradicijo čistilnih akcij ter želimo podpreti prizadevanja vseh, ki se na ta način trudijo za čistejše okolje.
Letos znova združeni v sezono pomladanskih čistilnih akcij
Danes, 22.3.2011, je društvo Ekologi brez meja na novinarski konferenci na terenu skupaj s Turistično zvezo Slovenije napovedalo sezono pomladanskih čistilnih akcij. Teh se bo tudi letos po Sloveniji odvilo preko sto. Največje slovenske organizacije, ki delujejo v naravi, nadaljujejo s skupnim delom, ki se je začelo ob lanski vseslovenski čistilni akciji.
Sodelujejo pri popisu divjih odlagališč, skupaj so pripravili seznam lokalnih čistilnih akcij, ki prvič na enem mestu prostovoljcem in organizatorjem akcij nudi vse potrebne informacije za aktivno udeležbo, napovedali pa so tudi skupno spletno stran Vključi.se, s katero bodo drug drugemu pomagali pri izvedbi prostovoljskih akcij. Organizatorji so predstavili tudi aplikacijo, s katero lahko od sedaj občani preko mobilnega telefona prijavijo divja odlagališča in tako pripomorejo v boju proti nelegalnemu odlaganju. Novinarska konferenca je potekala ob divjem odlagališču na Viču v Ljubljani, ki ga je danes očistilo 20 prostovoljcev.
Društvo Ekologi brez meja se je po akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! ponovno povezalo s partnerskimi organizacijami in skupaj so pripravili seznam vseh čistilnih akcij po Sloveniji in obrazec za prijavo. Lokalni organizatorji čistilnih akcij na ta način lahko bolje obveščajo večji krog ljudi o svojih čistilnih akcijah, prostovoljci pa hitro in na enem mestu izvejo, kje, kdaj in kako lahko pomagajo.
V Evropskem letu prostovoljstva je pobuda za sodelovanje pri promociji lokalnih čistilnih akcij pomemben korak za razvoj prostovoljskega gibanja in okoljsko odgovorne družbe v Sloveniji. Razlog za pripravo enotnega seznama lokalnih čistilnih akcij in skupne promocije je v tem, da je v Sloveniji veliko ljudi, ki bi radi čistili in pomagali, pa včasih ne vedo, kje najti ustrezne informacije. »Lanska vseslovenska čistilna akcija je bila tako uspešna zato, ker smo množici prebivalcev Slovenije, ki si tako ali tako želijo delati dobro, dali informacije, kje in kako lahko pomagajo. Letos lahko to izredno pozitivno vlogo prevzamete vi, mediji,« je povedal Janez Matos iz društva Ekologi brez meja.
Janez Matos je še spomnil, da prav sedaj poteka popis divjih odlagališč, v okviru katerega skoraj 400 popisovalcev in več tisoč članov različnih društev pravkar išče in popisuje divja odlagališča po vsej Sloveniji. Predstavil je aplikacijo, ki od sedaj omogoča prijavo divjega odlagališča v Register divjih odlagališč preko mobilnega telefona. »Tako bomo še poenostavili popis divjih odlagališč in s tem pomagali, da se problematika nelegalnega odlaganja učinkoviteje rešuje. Aplikacija bo brezplačno dostopna na spletni strani www.očistimo.si, na si.mobilovi spletni strani ter tudi na portalu www.vkljuci.se. Na www.očistimo.si pa vsak od nas lahko vedno popolnoma anonimno prijavi divje odlagališče, ki ga pozna,« je še poudaril Janez Matos.
Predstavil je tudi spletni portal Vključi.se, ki predstavlja nov mejnik v povezovanju večjih slovenskih organizacij, ki delujejo v naravi. Z njegovo pomočjo bodo te lahko vzajemno delovale pri iskanju prostovoljcev ter izvedbi dobrih akcij in idej.
Pojasnil je, da bo društvo Ekologi brez meja vseslovensko čiščenje organiziralo samo še 24. marca 2012 v okviru akcije Očistimo svet!, sicer pa svojo vlogo vidijo v preprečevanju nastajanja odlagališč ter v podpori posameznikom in organizacijam, ki se na kakršen koli način trudijo aktivirati ljudi in očistiti okolje.
Predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja je povedal, da pomladansko urejanje okolja v organizaciji Turistične zveze Slovenije poteka že več kot 20 let v času pred velikonočnimi in prvomajskimi prazniki. »Spomladanske aktivnosti urejanja okolja so uvod v projekt Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Prostovoljci iz različnih društev in profesionalnih organizacij urejajo bivalno in naravno okolje na podeželju in v mestih,« je pojasnil Peter Misja in izrazil veselje ob dejstvu, da okoljska odgovornost državljanov raste iz leta v leto.
Letos so se projektu Pomladansko urejanje okolja pridružile številne organizacije: Gasilska zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, OKS – Združenje športnih zvez, Prostovoljstvo.org in Slovenska filantropija, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije in Ekologi brez meja.
Dogodek na Viču je bil organiziran kot čistilna akcija divjega odlagališča, v okviru katerega so se organizatorji pridružili sodelavcem družbe Si.mobil, ki so se ob svetovnem dnevu voda odločili očistiti divje odlagališče pri Dolgem mostu na Viču. Si.mobilovo družbeno odgovorno ravnanje zaznamujejo predvsem tiste aktivnosti in projekti, skozi katere soodgovorno pripomorejo k razvijanju odgovornosti do narave, kulturne dediščine in ljudi. Zato širijo načela družbeno odgovornega ravnanja v poslovnem in družbenem okolju, v katerem delujejo in ga obenem soustvarjajo. Skrb za čisto in zdravo vodo je del Si.mobilovega dolgoročnega poslanstva in ker se zavedajo, da divja odlagališča izjemno ogrožajo našo podtalnico, so se Si.mobilovi sodelavci z veseljem udeležili skupne čistilne akcije.
Danes je svetovni dan voda. Kakšna pa je ocena stanja voda v Sloveniji po določilih okvirne direktive o vodah.
Kemijsko stanje površinskih voda
Obremenjenost slovenskih voda z nevarnimi oziroma prednostnimi snovmi je majhna, saj je kar 147 vodnih teles površinskih voda (94 %) v dobrem kemijskem stanju. Slabo kemijsko stanje je zaradi preseganja vsebnosti živega srebra na vodnem telesu Sava Vrhovo–Boštanj, vodno telo Krka Soteska–Otočec in vsa vodna telesa na morju pa so v slabem kemijskem stanju zaradi presežene vsebnosti tributilkositrovih spojin (TBT). Vir onesnaženja v morju je verjetno rezultat uporabe TBT v premazih za zaščito proti obraščanju ladij v preteklih letih in mednarodnega pomorskega prometa, čeprav je raba TBT za ladijske premaze v Evropski uniji od leta
2003 prepovedana.
Ekološko stanje površinskih voda
Ciljev direktive o vodah ne dosega kar 59 ocenjevanih vodnih teles (38 %), od tega sta dve vodni telesi (1 %) razvrščeni v zelo slabo stanje, sedem (5 %) v slabo in 50 (32 %) v zmerno ekološko stanje oziroma zmeren ekološki potencial. V slabo ali zelo slabo ekološko stanje spadajo Kamniška Bistrica v spodnjem toku, Meža od Črne do Dravograda, Pivka Prestranek–Postojnska jama, Sotla Dobovec–Podčetrtek, Rinža, Kobiljanski potok, Koren in Cerkniščica.
Kemijsko stanje podzemne vode
Podzemne vode so najbolj obremenjene v severovzhodnem delu Slovenije in okolici Celja. Največje breme predstavlja onesnaženje z nitrati in pesticidi. Slabo kemijsko stanje je z visoko ravnjo zaupanja določeno za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino ter z nizko za Vzhodne Slovenske gorice. Za preostala vodna telesa je določeno dobro kemijsko stanje z visoko ali srednjo ravnjo zaupanja. Vsebnost nitratov se bistveno ne zmanjšuje, rezultati ne kažejo pozitivnih učinkov, ki bi bili posledica zniževanja vnosa dušika v tla oziroma vodonosnik. Upada pa vsebnost atrazina, kar kaže na pozitiven učinek prepovedi rabe atrazina.
Količinsko stanje podzemne vode
V letu 2008 je bilo v pripovršinskih vodonosnikih 21 teles podzemnih voda 1.147∙106 m3 razpoložljivih količin vode, kar pomeni 565 m3 podzemne vode na prebivalca. Odvzete količine 187∙106 m3 vode so predstavljale 16 % skupnih razpoložljivih količin podzemne vode v državi. Vodnobilančni preskus je za leto 2008 ob razmeroma nizkem skupnem deležu odvzete vode izpostavil tudi nekaj lokalnih negativnih trendov gladin podzemnih voda in razmeroma velike deleže podeljenih vodnih pravic v štirih vodnih telesih, vendar je za vse pripovršinske vodonosnike teles podzemnih voda v Sloveniji po vodnobilančnem preskusu za leto 2008 ob upoštevanju obdelovalnega obdobja 1990–2008 in napovedovalnega obdobja 2009–2015 ocenjeno dobro količinsko stanje.
Območja s posebnimi zahtevami varovanja
V Sloveniji je glavni vir pitne vode podzemna voda, iz površinskih virov se preskrbuje le približno 3 % prebivalstva. Od vodnjakov in zajetih izvirov, vključenih v monitoring kemijskega
stanja podzemne vode v letu 2008, jih 12,6 % ni izpolnjevalo standardov kakovosti za dobro kemijsko stanje. Površinski viri pitne vode glede fizikalno-kemijskih parametrov dosegajo kakovost po direktivi o pitni vodi. Kakovost kopalnih voda je večinoma skladna z zahtevami, velik del kopalnih voda na morju izpolnjuje tudi priporočene vrednosti. Pogostejše neskladnosti so ugotovljene na celinskih vodah, kjer je največ težav na kopalnih območjih Krke. Na vseh salmonidnih in ciprinidnih odsekih voda ustreza mejnim vrednostim, na salmonidnem odseku Soče od izvira do izliva Tolminke ter na ciprinidnem odseku Nadiže pa kakovost v obdobju 2006 do 2008 ustreza tudi priporočenim vrednostim. Vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev ustrezajo predpisanim merilom.
Izvori zdravilne energije so v duhovnih energijskih telesih. Ta energija se pretaka skozi duhovne energijske centre – čakre.
Mnogi starodavni duhovni zdravitelji verjamejo, da naša duša oziroma naši duhovni energijski izvori pravzaprav opravljajo celotno duhovno zdravljenje in manifestiranje »čudežev«. Mnoga starodavna ljudstva delajo neposredno z dušo, sklicujoč se na duhovne principe zdravljenja (ki so temelj zdravljenja in življenja nasploh).
Zdravljenje duše se po svetu izvaja skozi raznolike tehnike, vendar so rezultati zdravljenja duše vedno izjemno presenetljivi. Vsekakor je duša najbolj očitno »vozilo« za prevajanje (kanaliziranje) duhovne energije. Duhovno zdravljenje pomeni, da sami sebi pomagamo z duhovnim zdravljenjem – prevajanjem duhovnih energij ter tudi da drugim pomagamo s to sposobnostjo oziroma da jim pomagamo, da tudi sami razvijejo to sposobnost zavedanja in delovanja. V takšnem procesu zdravljenja se kot zdravilci premikajo med fizičnim in duhovnim svetom, da bi pomagali posameznikom ozdraviti fizične in duševne rane, težave in takšne ali drugačne negativne vzroke. V takšnem zdravljenju se moramo vprašati tudi to, česa si želi naša duša, ne da se sprašujemo le to, kaj je narobe z našim fizičnim telesom, njegovo energijo, z našimi čustvi in mislimi …
Neverjetno, a resnično – bog ali božanski izvor, (ki je naš osebni izvor energije in hkrati izvor vsega, kar obstaja) zna vedno »odgovori« na naša hotenja in vprašanja, vedno se odzove na naše prošnje ne glede na to, kakšno težavo ali bolezen imamo. Zato pravijo, da vera dela čudeže.
Jedilnica je namenjena predvsem obedovanju. Ima močan vpliv na naše počutje in zdravje, ker tam v umirjenem okolju skupaj z družino ali partnerjem použijemo obrok.
Ni pomembna samo pojesti hrano, ampak pojesti hrano v prijetni družbi. Poleg tega se majhni otroci pri skupnih obedih zlahka naučijo lepega vedenja pri mizi in socialnih odnosov. V današnjih časih zelo težko pridemo do tega, da bi vse dnevne obroke pojedli skupaj, na vsak način pa se moramo potruditi, da bomo vsaj enkrat dnevno obedovali skupaj. Če pa so družinski člani starejši in imajo svoje obveznosti, lahko obedujejo skupaj enkrat tedensko, takrat pa v bolj praznični atmosferi.
Kakšna naj bo jedilnica?
Jedilnica naj bo sproščujoč, miren prostor brez motečih faktorjev, kot je televizijski sprejemnik ali pisalna miza. Jedilna miza naj ne stoji na »na prepihu« med vrati in oknom ali celo stekleno steno, ki omogoča pogled na prometno cesto ali igrišče. V takem primeru si lahko pomagamo tako, da jedilni prostor zaščitimo pred motečimi vplivi od zunaj z večjimi rastlinami.
Jemljite obede kot posebne trenutke dneva, uživajte in cenite hrano ter delo tistega, ki jo je pripravil. Pri jedilni mizi se seveda razpravlja tudi o dnevnih dogodkih, vendar brez bojevitega prizvoka. Jedilna miza tudi ni prostor za zmerjanje in podobno izživljanje »močnejših« nad ostalimi člani družine, kar je pri nas še vedno prej folklora kot izjema.
Lepo pogrnjena miza in svetla jedilnica ustvari iz kosila prijeten doživljaj. Če jeste pri umetni luči, naj bo diskretna, vendar dovolj svetla, da lahko jasno vidite, kaj jeste. Sveče in sveže cvetje napravijo iz vsakega obeda nekaj posebnega.
Barve in razpoloženje v jedilnici
S pomočjo barv lahko hitro spremenite razpoloženje. Rdeča in oranžna barva delujeta toplo in veselo in spodbujata razgovor. Prt, prtički in sveče v teh barvah delujejo ugodno.
Jedilna miza naj bo velika ali pa naj nudi možnost, da jo povečate. Tako lahko povabite prijatelje na kosilo ali večerjo. Vibracije, ki se izmenjajo pri skupnem obedu, so zelo ugodne za izgraditev zdravih medsebojnih odnosov. Lesena miza je idealna, steklena pa deluje odbijajoče in pri marsikom vzbuja nelagodje, ker lahko skozi stekleno ploščo vidi pod mizo. Tudi tla naj bodo iz naravnega lesa. V mediteranskih razmerah zelo ugodno delujejo na tleh keramične plošče.
Vzemite si trenutek časa, da se zahvalite za hrano. Tudi če niste verni, lahko z majhnim ritualom, kot je prižiganje sveče, ustvarite trenutek miru, ko se lahko telo sprosti in pripravi na uživanje hrane. Zahvalite se tudi kuharici ali kuharju, ki je jed pripravil. Pametno je jesti ob istem času, da se telo pripravi na uživanje hrane. Če nikoli ne vemo, kdaj bomo jedli, to lahko povzroči stres.
Pri čiščenju jedilnice namesto agresivnih čistil uporabljajmo naravna čistila. Delovne površine se najbolje očistijo s krpo in vročo vodo, ki smo ji dodali nekaj kapljic olja iz čajevca.
Strokovnjaki so ugotovili, da vrsti alg klorela (chlorella) in spirulina, ki jih večinoma že poznamo iz raznih prehrambenih dodatkov, v katerih se ti dve algi uporabljata že vrsto let, ublažita nevarne učinke radioaktivnega sevanja.
Spirulina
Modro-zelena alga spirulina ima kar nekaj dobrih učinkov za naše zdravje, saj vsebuje veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, ki pomagajo proti staranju celic, proti rakavim obolenjem. Spirulina je odlična je tudi za razstrupljanje telesa.
Da spirulina olajšuje posledice, ki jih povzroči radioaktivno sevanje so leta 1995 ugotovili v Rusiji, ko so zdravili otroke, ki so bili izpostavljeni nesreči v Černobilu.
Chlorella
Chlorella je posebna zelena alga, ki se je pojavila že pred 2,5 milijardami let. Dokazi se skrivajo v ostankih fosilov, a ker je mikroskopski organizem, je ni so odkrili do poznega 19. stoletja. Dandanes poznamo chlorello kot odlično prehransko dopolnilo, ki nas varuje pred mnogimi zdravstvenimi nevšečnostmi!
Dobro znani so pozitivni učinki uživanja omenjenih alg, kot so na primer stimuliranje krvnega obtoka, pospešeno delovanje jeter, ledvic in črevesja.
Alge tako pomagajo pri regeneraciji celic, popravljajo napake v DNK zapisu celic, razstrupljajo telo, delujejo proti vnetjem, izboljšujejo splošno zdravje in prebavo ter krepijo imunski sistem. Vse to pa seveda deluje tudi proti učinkom, ki jih povzročajo razna sevanja, med drugim tudi radioaktivno, seveda v določeni meri.
Čistilne akcije se Sloveniji odvijajo že celo stoletje pod taktirko različnih društev in organizacij, vendar so v javnosti še premalo prepoznavne in posledično manj obiskane, kot bi bile lahko. Mnogo je prostovoljcev, ki bi se radi odpravili čistit tudi izven svojega kraja in hkrati to izkoristili za spoznavanje Slovenije, pa ne najdejo informacij, ker so te preveč razpršene in pomanjkljive.
Kakšna naj bo jedilnica?
Modro-zelena alga spirulina ima kar nekaj dobrih učinkov za naše zdravje, saj vsebuje veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, ki pomagajo proti staranju celic, proti rakavim obolenjem. Spirulina je odlična je tudi za razstrupljanje telesa.
mnogimi zdravstvenimi nevšečnostmi!