Intoleranca na hrano: katera hrana nam škoduje

    Testiranje za intoleranco na hrano se v tujini izvaja že vrsto let, medtem ko smo v Sloveniji to preiskavo uvedli še ne tako dolgo nazaj. Nekatere snovi v hrani telo slabše prenaša. Med njimi so nekateri naravni toksini, sodobni dodatki živilom (če jih zaužijemo preveč), pa tudi čisto navadne sestavine, če smo nanje alergični ali drugače preobčutljivi. Hrano in sestavine hrane, ki jih pojemo, naš organizem zazna in se, kadar mu ne ustrezajo, odzove. Take odzive lahko razdelimo na strupene in nestrupene.

    • Strupeni. Povzročajo jih lahko naravni toksini, prisotni v hrani (na primer glukozinolati v zelju, saksitoksin v lupinarjih). Tudi manjše količine snovi (aditivi), ki jih dodajamo sodobni prehrani (nitriti v zelenjavi, metionin sulfoksimin za beljenje, trikloretilen za ekstrakcijo), se lahko nakopičijo in postanejo strupene, če jih zaužijemo v večjih količinah.
    • Nestrupeni. Povzročajo jih običajne snovi, na katere smo preobčutljivi oziroma občutljivi. Sem spadata alergija in manj znana ter strokovno še ne povsem raziskana intoleranca na hrano, pa tudi celiakija
    alergija ali intoleranca na hrano
    Značilni znaki prevelike količine histamina v telesu so glavoboli, utrujenost, kihanje, nahod, kašelj, astma in srbeči izpuščaji (koprivnica) …

    Stres za imunske celice

    Delovanje imunskega sistema je zapleteno in enostavno hkrati. V veliki meri je odvisno tudi od tega, kaj smo podedovali v genskem zapisu. Če obolevajo naši stari starši, starši, bratje ali sestre, obstaja velika verjetnost, da to dedno zasnovo nosimo tudi sami. Okvare genskega zapisa lahko ostanejo celo naše življenje neopažene ali pa se zaradi obremenitve izrazijo. Oslabljena imunska obramba ne povzroči le pogostih prehladov, ampak tudi večjo dovzetnost za alergije in intoleranco na hrano ter druge bolezni.

    Prav vsak obrok pomeni delovni ‘stres’ za imunske celice, ki opravljajo svoje delo na prvi obrambni črti naše črevesne stene. Hrana, ki jo ne prenašamo, in škodljive snovi v hrani, kot so dodatki, fitofarmacevtska sredstva in podobno, bremenijo naš imunski sistem. Zaradi dnevnega izpostavljanja imunskega sistema škodljivim snovem se zmanjšuje naša zmožnost obrambe. Ker imunski sistem ne deluje po svojih najboljših močeh, lahko pride do različnih obolenj.

    Ni vse isto

    Poglejmo najprej, kakšne so razlike med alergijo, celiakijo in intoleranco na hrano. Pri vseh se telo odzove s specifičnimi protitelesi imunskega sistema. Vendar intoleranco na pšenico ljudje pogosto zamenjujejo z alergijo na pšenico ali celiakijo.

    ALERGIJA. Alergija na hrano spada v skupino najbolj problematičnih vprašanj na področju alergologije. V literaturi so podatki, da je približno 20 odstotkov ljudi, kar pomeni vsak peti človek v razvitih predelih sveta, obolel za kakšno vrsto alergije. Eden od razlogov je, da vedno bolj posegamo po že pripravljeni hrani, ki vsebuje dodatke ali aditive (emulgatorje, barvila, konzervanse …) in fitofarmacevtska sredstva (pesticide, herbicide …). Vse več uporabljamo odvajalna sredstva in sredstva proti bolečinam, antibiotike in druga zdravila, ki jih naša prebavila in imunski sistem niso vajeni. Ravno tako naš imunski sistem ni navajen na eksotične sadeže in eksotično hrano.

    Pri alergiji tipa I, kakršnih je 90 odstotkov alergij, se simptomi pojavijo takoj ali do 24 ur po stiku z alergeni. Pride do sproščanja histamina, ki povzroči razširitev žil, izstopanje tekočine v tkiva, srbenje in refleksne pojave, kot so kašelj, krčenje gladkih mišic v sapnicah (bronhijih) in prebavilih. Najbolj značilni simptomi so: srbenje, pordelost, koprivnica, izcedek iz nosu, kihanje, kašljanje, driska in krči v trebuhu. Zaradi delovanja histamina na ožilje se pospeši srčni utrip in zniža krvni tlak. Najhujša reakcija alergije je anafilaktični šok.
    Pri ugotavljanju alergij je pomembna anamneza in možni testi za določitev alergena kot povzročitelja alergije. Alergeni so lahko beljakovine, na beljakovine vezani polisaharidi, majhne molekule hapteni, tudi vezane na beljakovine, in razne umetne snovi. Alergija na hrano ali nutritivna alergija je preobčutljivost na hrano s specifičnimi protitelesi razreda E (imunoglobulini E ali s kratico – IgE).

    PREBERITE TUDI:  Zelišča, ki pomagajo pri težavah v menopavzi

    CELIAKIJA. Večini ljudi je dobro znana celiakija ali glutenska enteropatija, kot se imenuje preobčutljivost na gluten, to je na beljakovine iz različnih žit. Povzroči vnetje črevesne sluznice, ki se pozneje lahko okvari. Uspešna je dieta s hrano brez teh beljakovin. Celiakija je preobčutljivost na beljakovine iz zrn žit s specifičnimi protitelesi IgA in IgG.

    INTOLERANCA. Vso hrano oziroma sestavine hrane, ki jih zaužijemo, naš imunski sistem zazna in tvori protitelesa IgG. Če je naše telo zanje sprejemljivo, hrano zazna in sprejme ali prenaša brez povzročanja težav. Pri nekaterih pa se pojavljajo alergični odzivi ali intoleranca na hrano, lahko tudi oboje hkrati. Za alergijo na hrano je značilno posredovanje s specifičnimi IgE protitelesi, za intoleranco na hrano pa s specifičnimi IgG protitelesi. V Zahodni Evropi je dokazana alergija, posredovana z IgE, pri 1,4 odstotka ljudi, medtem ko se odziv brez IgE pojavlja pri 20,4 odstotka ljudi in še ni popolnoma pojasnjeno zakaj.

    Premalo encima

    Med pogostejšimi intolerancami na hrano je encimska – laktozna intoleranca. To je zmanjšana zmožnost vsrkanja mlečnega sladkorja (laktoze) iz črevesja, ker ni dovolj encima laktaze. Pri pomanjkanju encima ni popolne hidrolize, zato v črevesju zaradi delovanja bakterij mlečni sladkor ali laktoza razpada v vodo (H2O), ogljikov dioksid (CO2) in vodik (H2). To razpadanje lahko povzroča napihnjenost, trebušne krče in včasih drisko. Za razliko od alergije ni bruhanja. Laktozna intoleranca ni alergija, ampak motnja zaradi pomanjkanja encima oziroma zmanjšane dejavnosti encima. Manjše količine laktoze lahko prenašamo, pri večjih se pojavijo težave.

    Preveč histamina

    Stanje, ko je v telesu veliko histamina, imenujemo farmakološka intoleranca. Do nje lahko pride:

    • kadar zaužijemo veliko hrane z visoko vsebnostjo histamina (našteta pri biogenih aminih)
    • kadar primanjkuje encima diaminodioksidaze, ki razgrajuje histamin
    • pri uživanju zdravil, ki zavirajo delovanje tega encima, včasih tudi pri okužbi prebavil.

    Razvijejo se učinki histamina, kot je razširitev žil in zato pordelost kože. Pojavijo se lahko tudi driska, napenjanje, krči, siljenje na bruhanje. Poleg tega so značilni glavoboli, utrujenost, kihanje, nahod, kašelj, astma in srbeči izpuščaji (koprivnica). Zniža se krvni tlak, medtem ko se srčni utrip pospeši.
    Delovanje encima diaminooksidaze, ki razgrajuje histamin, zmanjšujejo različna zdravila, kot so metamizol, teofilin, verapamil, propafenon, acetilcistein, ambroksol, isoniazid, klavulanska kislina, prometazin, zato se po njihovem zaužitju razvijejo histaminski učinki. Zaviralec tega encima je tudi alkohol.
    Motnje pri razgradnji histamina nastanejo tudi ob pretiravanju z vitaminom C ali vitaminom B1, zaradi nekaterih snovi v pokvarjenih konzervah (kadaverin in putreskin), vplivajo pa tudi vnetja v želodcu in črevesju.

    PREBERITE TUDI:  Prava živila za zdrave možgane

    Alergija na hrano

    Biogeni amini

    Podobne težave lahko poleg histamina povzročajo tudi drugi biogeni amini. V kakšni hrani so večje količine biogenih aminov, ki povzročijo preobčutljivost, kadar jih zaužijemo večjih količinah. Amini s podobnim učinkom kot histamin so še tiramin, dopamin, feniletilamin, triptamin in konzervansi (benzoati, salicilati, nitrati, sulfiti) kot encimski zaviralci.

    Hrana, ki vsebuje biogene amine:

    • histamin: banane, pivo, govedina, siri, piščančja jetra, jajčevci, sveže ribe, predelano meso, delikatesni izdelki, kislo zelje, soja in sojini izdelki, špinača, jagode, paradižnik, omake, vino, kvas
    • tiramin: fižol, pivo, sir (kamamber), kvas, jajčevci, delikatesni izdelki, mleko v prahu, citrusi, kislo zelje, soja, vina, jogurti
    • dopamin: avokado, banane, fižol
    • serotonin: avokado, banane, kivi, papaja, ananas, slive, paradižnik, orehi
    • feniletilamin: rumeni siri, šeri, kremne torte, pite, čokolada, kokos, gobe, rdeče vino, kandirane jagode
    • triptamin: sir, paradižnik
    • živila, ki sproščajo histamin: surov jajčni beljak, školjke, jagode, čokolada, citrusi, ananas, paradižnik, alkohol, ribe, svinjina.

    Pomembna je tudi kombinacija hrane in prisotnost alergij. Če hkrati pojemo veliko hrane, ki vsebuje biogene amine, je večja možnost, da nastopijo težave. Tako lahko biogeni amini poslabšajo sezonsko alergijo na pelod oziroma cvetni prah, zato je takrat treba vzeti večji odmerek zdravil.

    Ne vemo vsega

    Odziv na hrano je odvisen od vsakega posameznika, od njegovega genskega zapisa in vplivov okolja. Pogosto je težko ugotoviti vzrok intolerance. Danes je znano, da ima psiha, ki je tudi povezana z imunskim sistemom, zelo pomembno vlogo. Težava, ki jo povzroči neželeni odziv na hrano, v bistvu posnema različne simptome interne medicine in dermatologije (navajamo jih v posebnem okvirju). Ste že kdaj pri utrujenosti, napihnjenosti ali motnjah v koncentraciji in spominu pomislili na intoleranco na hrano? Pomembno je, da se dobro opazujete, tako da zdravniku lahko poveste odločilne podatke; poznati mora tako vaše prehranjevalne navade kot tudi posebnosti poklicnega in zasebnega okolja. V ta namen lahko vodite dnevnik prehranjevanja in vanj vpisujete hrano in težave, ki se pojavljajo, čas hranjenja in čas, kdaj so se pojavile težave, ter tudi kako hude so. A to je zapleten način ugotavljanja, katera hrana lahko povzroča težave. Možen je tudi enostavnejši način, ko iz vzorca periferne krvi določimo intoleranco na hrano, vendar je test omejen glede na hrano, ki jo določamo, glede na ponudbo hrane, ki jo imamo. Žal še nimamo testa, s katerim bi določali intoleranco na sestavine hrane, na primer na dodatke.

    Kdaj na testiranje

    Pri intoleranci na hrano uporabljamo za testiranje beljakovine, izolirane iz hrane, ki se jo določa. V Sloveniji smo preiskavo šele uvedli. Testira se lahko vsakdo, ki je starejši od dveh let in pol, kadar je hrana lahko vzrok za težave, podobne težavam pri alergiji. Testiranje izvajajo v Univerzitetnem kliničnem centru na Kliničnem inštitutu za klinično kemijo in biokemijo. Preiskava je samoplačniška in stane 185 evrov.

    PREBERITE TUDI:  Smoothie iz zdravih sestavin za peciva

    Testiranje za intoleranco na hrano lahko pripomore k odpravi težav oziroma simptomov, kar lahko vpliva na boljše počutje in boljšo kakovost življenja. Pri športnikih bi to lahko pomenilo tudi bolj pravilno prehranjevanje in s tem večjo mišično moč, mogoče celo boljše rezultate.
    Zaradi intolerance na hrano priporočamo, po posvetu z osebnim zdravnikom, izključitveno dieto, po kateri lahko oseba hrano, na katero je intolerantna, ponovno jé izmenično na štiri dni. Tudi za vso preostalo hrano priporočamo izmenično vnašanje na štiri dni. Preiskovanca ne smemo obremenjevati s preobsežnimi prepovedmi vnašanja hrane, ampak ga moramo poučiti o enakovrednih nadomestnih živilih, da bo njegova prehrana kljub dieti oziroma spremenjeni prehrani uravnotežena.

    Pri približno 60 odstotkih preiskovancev, ki jim ugotovijo intoleranco in jim nato ustrezno spremenijo prehrano, se počutje bolj ali manj izboljša, pri nekaterih je sprememba bistvena. Pri ostalih, ki imajo ugotovljeno intoleranco, zvišanje protiteles IgG, kot kaže, ne vpliva na klinične simptome.
    S temi preiskavami želimo prispevati k znanju in izboljšanju diagnostike pri različnih težavah in simptomih kot tudi na področju svetovanja.

    Alergija na mleko
    Tudi kravje mleko lahko povzroči alergijske reakcije.

    Raznoliki znaki laktozne intolerance

    • utrujenost
    • zaspanost
    • debelost
    • otekanje
    • vzdražljivost
    • glavobol
    • migrena
    • povečano potenje
    • slab spomin
    • težave s koncentracijo
    • težave z dihanjem
    • kašljanje
    • hripavost
    • presežek sluzi
    • sinuzitis
    • astma
    • napihnjenost
    • spremembe krvnega tlaka
    • trebušni krči
    • driska
    • zaprtost
    • vnetje sečil in spolovil
    • mišična šibkost
    • bolečine in krči mišic
    • mozoljavost
    • dermatitis
    • izpuščaji (urtikarija)
    • celulit
    • psoriaza …

    Na kaj testirajo

    Pri testiranju z venskim odvzemom krvi ugotavljamo intoleranco na 97 vrst različne hrane:

    • žita: pšenica, oves, rž …
    • meso: goveje, kokošje, zajčje …
    • ribe in morski sadeži: polenovka, oslič, školjke …
    • sadje: pomaranče, jabolka, grozdje …
    • zelenjavo: čebula, česen, por, paradižnik, krompir, brokoli …
    • začimbe: bazilika, cimet, poper …
    • tudi kravje mleko
    • jajce: rumenjak in beljak
    • kvas
    • kavo
    • črni in zeleni čaj
    • med
    • vaniljo in
    • druga živila.

    Ne vemo, kaj jemo

    Marsikdo se izogiba zdravilom, kot je aspirin, a acetilsalicilno kislino, ki jo vsebuje, vnašamo v telo tudi s hrano, ne da bi se tega zavedali. Vsebujejo jo grozdje, ribez, borovnice, datlji, suhe slive, maline, breskve, pomaranče, ananas, višnje, redkvice, kumare, paradižnik, kari, gorčica, janež, poper, pekoča paprika, cimet, origano, pa tudi čaj, kava in vino.

    Dodatki se nakopičijo

    Med možnimi, a še nepojasnjenimi povzročitelji intolerance so tudi razni dodatki v hrani in fitofarmacevtska sredstva. Čeprav so količine dovoljenih dodatkov v hrani omejene, pri nekaterih ljudeh vseeno lahko povzročajo intoleranco. Med njimi so sulfiti, nitriti, mononatrijev glutamat, nekatera barvila in podobno, ki lahko povzročajo astmo, rinitis, izpuščaje, migreno in srbenje.

    mag. Katja Babič, mag. farm., spec. med. biokemije, arhiv Zdravja

    Povejte svoje mnenje - kometirajte