Danes je vse manj podjetij, ki svoje proizvode testira na prostovoljcih, ker je preprosto lažje to narediti na živalih. Vendar to nikakor ni humano, saj večina teh živali pogine v mukah. Seveda je veliko tudi zakonov, ki prepovedujejo določena testiranja za živalih. Vseeno pa to ni dovolj.
Danes ‘poskusne zajčke’ uporabljajo za raznovrstne teste na različnih področjih: medicina, kozmetika, pesticidi, aditivi, …
Zato vam v tem članku razkrivamo beli, sivi ter črni seznam podjetij, da boste lahko sami presodili, ali želite uporabljati proizvode omenjenih znamk, ali boste nakup teh proizvodov raje opustili, saj lahko s tem rešite muk kakšno žival.
Pri nakupu izdelkov bodite pozorni, da imajo le-ti na embalaži logotip zajčka, saj ta jamči, da proizvod ni bil testiran na živalih. Beli seznam – Blagovne znamke, katere ne testirajo na živalih
Sivi seznam–Podjetja, katera nimajo določene politike glede testiranja na živalih, ali pa kopujejo produkte od drugih podjetij, katera testirajo na živalih:
V današnjem svetu smo pogosto izpostavljeni toksinom iz okolja, hrane in stresa. Naše telo je sicer izjemno sposobno samočistilno orodje, vendar mu lahko občasno pomagamo z naravnimi metodami razstrupljanja. Ste se kdaj vprašali, kako bi lahko svojemu telesu pomagali, da se očisti na povsem naraven način?
Mnogokrat podcenjujemo pomen zdrave prehrane za naše zdravje. Veliko ljudi pravi, da se prehranjujejo zdravo, saj jedo veliko raznolike hrane. Vendar to v teh časih ni več dovolj, saj je na policah vedno več gensko spremenjene prehrane. V to skupino seveda sodi tudi sadje in zelenjava. Zato ni pomembno koliko zelenjave in sadja zaužiteje vsak dan, vendar je veliko bolj pomembno kakšnega porekla je.
Zelenjava v trgovini na prvi pogled izgleda zdrava, vendar pa se lahko vprašate, ali je to ‘normalno’, ko v trgovini kupite zeleno paprika, ta na vaši poti domov spremeni barvo v rumeno. Mnogi zaradi tega dejstva večkrat opravijo razstrupljanje telesa z raznimi komercialnimi čaji, dodatki, rastlinami, obliži … ter ostalimi sumljivimi izdelki in preparati.
Kaj je naravno razstrupljanje?
Naravno razstrupljanje je proces, pri katerem telesu pomagamo, da se znebi škodljivih toksinov na naraven način. Telo ima svoje naravne mehanizme za čiščenje, kot so jetra, ledvice in koža, vendar jih lahko s pomočjo zelišč in drugih naravnih metod podpiramo in izboljšamo. Ali ste vedeli, da lahko zelišča delujejo kot naravni filtri, ki pomagajo izločati nezaželene snovi iz telesa?
Zakaj je razstrupljanje pomembno?
V današnjem svetu smo vsakodnevno izpostavljeni različnim toksinom – iz zraka, vode, hrane in celo iz kozmetike. Ti toksini se lahko kopičijo v telesu in sčasoma povzročijo različne zdravstvene težave, kot so utrujenost, prebavne težave, kožne bolezni in celo kronične bolezni. Naravno razstrupljanje nam pomaga ohraniti vitalnost, izboljšati zdravje in se počutiti bolje.
Kako zelišča pomagajo pri razstrupljanju?
Zelišča so dar narave, ki jih lahko uporabimo za podporo telesu pri čiščenju. Mnoge rastline imajo lastnosti, ki spodbujajo delovanje jeter, ledvic in drugih izločalnih organov. Nekatera zelišča delujejo kot antioksidanti, ki pomagajo nevtralizirati proste radikale, medtem ko druga spodbujajo pretok žolča, kar je ključno za izločanje toksinov. Ali ni fascinantno, kako nam narava nudi vse, kar potrebujemo za ohranjanje zdravja?
Najboljša zelišča za naravno razstrupljanje
Zdaj, ko razumemo, kako zelišča podpirajo razstrupljanje, si oglejmo nekaj najboljših zelišč, ki jih lahko uporabimo za ta namen.
Regrat
Regrat je več kot le nadležen plevel na vašem vrtu. Njegove korenine in listi so polni hranil in snovi, ki spodbujajo delovanje jeter in ledvic. Regrat spodbuja proizvodnjo žolča, kar pomaga pri prebavi in izločanju toksinov. Lahko ga uporabimo v solatah, čajih ali kot tinkturo.
Pegasti badelj
Pegasti badelj je znan po svoji sposobnosti zaščite jeter. Aktivna sestavina v pegastem badlju, silimarin, pomaga pri obnovi jetrnih celic in zaščiti pred škodljivimi snovmi. Redna uporaba pegastega badlja lahko izboljša delovanje jeter in pomaga telesu, da se učinkoviteje znebi toksinov.
Kopriva
Kopriva je odlično zelišče za čiščenje krvi. Ima diuretične lastnosti, kar pomeni, da spodbuja izločanje toksinov preko urina. Poleg tega kopriva vsebuje veliko železa in drugih mineralov, ki podpirajo zdravje in vitalnost. Uživamo jo lahko kot čaj, sok ali v juhah.
Rman je zelišče, ki podpira prebavo in delovanje jeter. Ima protivnetne lastnosti in pomaga uravnavati prebavni sistem. Lahko ga uporabite v čajih ali kot začimbo v jedeh.
Ingver
Ingver je znan po svojih protivnetnih in prebavnih lastnostih. Pomaga pri lajšanju prebavnih težav, spodbuja cirkulacijo in podpira razstrupljanje. Ingver lahko uživate kot čaj, svež sok ali dodatek jedem.
Pomočniki z našega vrta
Večina ljudi pa verjetno sploh ne pomisli, da imajo rastline na njinovih vrtovih, katerih se po navadi želijo znebiti, ravno ta razstrupljevalni učinek. Razlika med temi rastlinami in komercialnimi izdelki je le v tem, da so to domače, naravne in popolnoma nepredelane rastline.
Širokolistni rogoz – rastlina je v celoti užitna, včasih so iz nje pridelovali moko.
Navadno korenje – s tem ni mišljeno tisto oranžno korenje, ki je znana zelenjava. Ta vrsta z latinskim imenom Daucus carota je pogosta na večini travnikov, vendar pa bi si malokdo mislil, da je iz nje možno narediti juhe, solate, torte,…
Monrada – ima okus podoben origanu ali pa meti.
Detelja – ima sladek in podoben okus kot janež.
Kapucinček – Semena kapucinčka so lahko odlično nadomestilo za kapre.
To je bilo le nekaj primerov rastlin, ki so vredne našega truda. Poleg teh pa je v naravi še mnogo ostalih, prav tako užitnih rastlin, ki bodo pripomogle k razstrupljevanju telesa na naraven način. Med te sodijo še: luk, murva, nageljni, krizanteme, tulipanovi listi, agava, mačehe, potonika, čemaž, divje jagode, trobentice …
Kako vključiti zelišča v vsakodnevno življenje?
Vključitev zelišč v vaš vsakdan ni tako težka, kot se morda zdi. Začnite s preprostimi koraki, kot je zamenjava jutranje kave s skodelico zeliščnega čaja ali dodajanje svežih zelišč v vaše obroke. Ustvarite navado, da si pripravite tinkture ali napitke iz zelišč, ki vam najbolj ustrezajo.
Previdnost pri uporabi zelišč
Kljub temu, da so zelišča naravna, je pomembno, da jih uporabljamo zmerno in s premislekom. Vedno se posvetujte s strokovnjakom, če jemljete zdravila ali imate kakršne koli zdravstvene težave. Nekatera zelišča lahko medsebojno delujejo z zdravili ali povzročijo neželene učinke, če jih uživamo v prevelikih količinah.
Najboljši način, kje začeti z uporabo obnovljivih energijskih virov, je seveda pri vas doma. Seveda sta med najbolj znanimi obnovljivimi viri, ki ju nekako vsi poznamo sončna, ter veterna energija.
Poleg teh dveh pa poznamo tudi dež, plimovanje ter izkoriščanje geotermalne toplote.
Leta 2006 je bilo proizvedene približno 18% svetovne energije iz obnovljivih virov, zato bi bilo dobro, če bi lahko vsako leto ta odstotek še malo dvignili, kar bi ogromno pripomoglo k izboljšanju stanja na našem planetu.
Seveda to pomeni, da bi morali vaš dom nadgraditi in določene stvari zamenjati. Na primer namestiti bi morali sončne celice, turbine na veter, …
Tukaj je nekaj idej, kako in kje začeti:
Izračunajte, koliko energije pravzaprav potrebujete:
Preglejte vaše račune za elektriko in gorivo, ter izračunajte, koliko bi na daljši rok prihranili z obnovljivimi viri energije.
Pozanimajte se o vremenu:
Vaše izbire vplivajo na klimatske spremembe. Zato je seveda najboljša izbira, če živite na področju, kjer imate ves dan veliko sončne svetlobe, da namestite sončne celice. Če pa živite v bolj vetrovnem delu, pa je bolje, da namestite turbine na veter.
Preklopite na obnovljive vire:
Premislite o najrazličnejših možnostih, ki se postopoma uveljavljajo in prihajajo na prodajne police. Pod to kategorijo sodi tudi pečica na sončno energijo, ali grelec, ki deluje na podoben princip.
Možnosti je seveda iz dneva v dan več, zato je potrebno le malo pobrskati po spletu ali ‘rumenih straneh’ v telefonskem imeniku. Verjetno je v interesu vseh, da bi izboljšali pogoje za bivanje na našem planetu, torej zakaj bi vedno čakali na druge, da naredijo nekaj namesto nas. Samo lahko k boljšem jutri prispevamo veliko več, kot pa si verjetno sami mislimo.
Vsi vemo, da od jajca v večini primerov ostane le jajčna lupina, katera pa ni tako neuporabna, kot bi si večina mislila. Zato vam predstavljamo nekaj načinov pametne uporabe jajčne lupine.
Jajca že mnogo let veljajo kot nevarna, saj naj bi povišala stopnjo holesterola v krvi, vendar večletne raziskave kažejo tudi na pozitivne lastnosti jajc – dobra so za krepitev mišic in možganov, zato ni nič slabega, če pojeste jajce ali dva na dan (to seveda ne velja za ljudi z visoko stopnjo holesterola).
Ko naslednjič razbijete jajce za zajtrk ali pecivo, nikar ne zavrzite lupine. Čeprav pogosto končajo v smeteh ali kompostu, imajo jajčne lupine presenetljivo širok spekter uporabnosti – tako v gospodinjstvu kot pri vrtnarjenju, osebni negi ali celo pri izdelavi domačih daril. Bogate s kalcijem, trdo strukturo in naravnim poreklom, so ekološka rešitev, ki jo že danes lahko vključite v vsakdan. V nadaljevanju razkrivamo 12 odličnih idej, kako jajčne lupine ponovno uporabiti – varno, učinkovito in brez odpadkov.
1. Manj grenka kava
Presenetljivo, a resnično – jajčne lupine lahko omilijo grenkobo kave. Če jih dodate v filter za kavo (zdrobljene in dobro očiščene), bodo zaradi kalcijeve karbonatne strukture nevtralizirale del kislin, ki povzročajo grenek okus. Nasvet: Uporabite lupine od enega jajca na eno do dve merici kave, vendar le občasno.
2. Naravni odmaševalec odtokov
Zamašen odtok? Jajčne lupine lahko pomagajo. Če jih zdrobite in občasno sperete po kuhinjskem ali kopalniškem odtoku, bodo s svojo grobo teksturo pobrale maščobo in večje delce. Opozorilo: Ne uporabljajte jih, če je odtok že popolnoma zamašen – delujejo predvsem kot preventiva.
3. Naravni pesticid za vrt
Številne polže in gosenice odvrnejo ostri robovi zdrobljenih jajčnih lupin. Z raztrosom okrog rastlin ustvarite fizično oviro, ki bo zaščitila vašo zelenjavo pred nezaželenimi obiskovalci. Uporaba: Lupine predhodno posušite in zdrobite – ne v prah, ampak v manjše, ostre koščke.
4. Obrazna maska za sijočo kožo
Za naravno obrazno nego zmešajte fino zmlete jajčne lupine z beljakom. Zmes nanesite na obraz in pustite, da se posuši. Masko nato sperite z mlačno vodo. Učinek: Koža bo bolj napeta, čista in rahlo pilingirana – idealno za mastno ali mešano kožo.
5. Ekološko čistilo za težko dostopna mesta
Jajčne lupine zmešajte z malo milnice in uporabite za čiščenje notranjosti vaz, steklenic ali termovk. Zaradi abrazivnosti odstranijo usedline, ne da bi poškodovale površino. Postopek: Nalijte milnico, dodajte lupine, premešajte ali pretreste, nato sperite.
6. Velikonočni okraski
Prazne jajčne lupine lahko pobarvate in okrasite kot dekoracijo za veliko noč. Lahko jih tudi izpihate pred kuhanjem in uporabite kot naravne “pisanice”. Ustvarjalni namig: V notranjost lahko vstavite mini sporočila ali jih napolnite z bleščicami.
7. Naravni kalup za čokolado
Zelo dobro oprane in posušene jajčne lupine lahko uporabite kot kalup za domačo čokolado. Notranjost napolnite z raztopljeno čokolado, pustite, da se strdi, nato lupino olupite. Učinek: Popolnoma okrogli čokoladni jajčki, primerni za posebne priložnosti ali darila.
8. Pomirjujoča nega za občutljivo kožo
Jajčne lupine raztopite v jabolčnem kisu (postopek traja nekaj dni), nastalo tekočino pa uporabite kot tonik za razdraženo ali srbečo kožo. Naravni učinek: Kalcij in kis skupaj delujeta blago protivnetno, pomirjujoče in dezinfekcijsko.
9. Dodatek za boljši kompost
Ker vsebujejo veliko kalcija, jajčne lupine izboljšujejo sestavo komposta in dvignejo pH vrednost. Obogatijo zemljo in spodbudijo rast korenin. Kako: Lupine pred dodajanjem zmeljite, da se hitreje razgradijo.
10. Domače zdravilo iz membrane
Tanka membrana med jajcem in lupino ima tradicionalno rabo v ljudski medicini. Vsebuje kolagen, hialuronsko kislino in druge snovi, ki naj bi spodbujale celjenje ran ali vraščenih nohtov. Uporaba: Previdno jo odstranite in položite na razdraženo mesto – npr. ob žuljih ali ranicah.
11. Jajčne lupine kot sadilni lončki
Namesto plastičnih lončkov za sadike uporabite polovice jajčnih lupin. So biorazgradljive in bogate s hranili. Navodila: Naredite majhno luknjico za drenažo, napolnite z zemljo in dodajte seme. Ko sadika vzklije, jo posadite v zemljo skupaj z lupino.
12. Gorivo prihodnosti, ki ga znanost še raziskuje
Raziskovalci z univerze v Ohiu so ugotovili, da lahko jajčne lupine služijo kot katalizator za proizvodnjo vodikovega goriva. Čeprav to za zdaj še ni uporabno v vsakdanjem življenju, kaže na potencial, ki ga ima ta vsakdanji odpadek tudi v energetiki prihodnosti. Zanimivost: Lupine pomagajo pri shranjevanju vodika zaradi porozne strukture – gre za trajnostno usmerjeno raziskavo.
Več kot samo lupina
Namesto da jajčne lupine končajo v smeteh, jih raje shranite in uporabite na katero izmed zgornjih načinov. So več kot le biološki odpadek – predstavljajo poceni, trajnostno in naravno rešitev za mnoge izzive v domu, na vrtu in pri negi. Naslednjič torej dvakrat premislite, preden jo zavržete – saj nikoli ne veste, kako vam lahko še pride prav.
Hidroterapija ali knajpanje je uporaba vroče ali hladne vode za utrjevanje, izboljšanje prekrvitve, spodbujanje presnove; v obliki kopeli, prhe, drgnjenja, povitkov (Preissnitzevi obkladki), hoje po vodi (bosanje v mrzli, po možnosti tekoči vodi). Posebna oblika hidroterapije je knajpanje.
Kdo je bil Sebastian Kneipp?
Sebastian Kneipp je bil rojen 17. maja 1821 v bavarski vasici Stephansried. V sedemčlanski družini je vladalo veliko pomanjkanje. Že kot otrok je moral pomagati očetu pri tkanju na statve. Njegova želja, da bi postal duhovnik, se je zdela neuresničljiva. Starši za to niso imeli razumevanja in noben domač duhovnik se ni zavzel zanj. Zaradi tega se je odločil, da si bo denar za študij prihranil sam. Žal pa je prav na njegov 21. rojstni dan pogorela domačija skupaj z vsemi njegovimi prihranki. Po Sebastianovem dolgotrajnem prizadevanju je njegov dobrotnik nato postal kaplan dr. Merkle.
Leta 1844 je Kneipp kot 23-leten fant vstopil v gimnazijo. Leto kasneje je začel kašljati, izgubil tek in pričel telesno slabeti. Kljub temu je prišel do zrelostnega izpita – mature. V dvorni knjižnici je odkril knjižico Poduk o moči in učinkovanju sveže vode na telesa ljudi, zlasti bolnih. Kot semeniščnik je v Dillingenu nekega novembra ponoči preplezal visoko obzidje lemenata in se za nekaj sekund pognal v ledenomrzlo Donavo. Nič se ni obrisal, ampak se je oblekel na mokro telo. To je delal večkrat na teden. Naposled je ozdravel, v zdravljenje z vodo pa je na skrivaj vpeljal tudi nekaj sošolcev.
Avgusta 1852 je bil 31 letni Sebastian Kneipp v augsburški katedrali posvečen v duhovnika, kot kaplan v Bossu pa je doživel prvo prijavo zaradi prekrška – nepooblaščeno je dal zdravstveni nasvet! Kljub prepovedi je bolnim pomagal še tudi naprej. Ko je v župniji izbruhnila kolera, je tako rešil 42 ljudi. Prestavljen je bil v švabski Bad Wörishofen, ki je kasneje postala Kneippova središče delovanja – nekakšna trdnjava. Danes se tam nahajajo mogočna Kneippova zdravilišča, v celi Nemčiji pa obstaja kar okoli 500 Kneippovih društev. Med drugim je bil Kneipp spovednik za redovnice dominikanke. V njihovi pralnici je izvajal znamenite oblive, bolnikom pa je dajal tudi navodila za zdravljenje in spremembo prehrane. Ljudi je odvajal od zasvojitve z (mastnim) mesom in priporočal uporabo zdravilnih zelišč.
Knajpanje in hidroterapija
Znano je, da je že oče naravnega zdravilstva Hipokrat 500 let pr.n.š. za ozdravitev od različnih bolezni priporočal razne kopeli in oblive s svežo vodo. Kneipp je to priporočilo počasi razvil do cele znanosti o tem, da je najboljša voda v sadju, zelenjavi in zeliščih. Kmalu po Kneippu so tudi drugi zdravniki začeli odkrivati notranje oblivanje z vodo, s čimer se je zdravljenje znatno pospešilo. V sedanji fazi se hitro širi vest o čudodelni moči svežih sokov.
V Kneippovo pralnico pri nunah na Bavarskem so pričeli prihajati bolniki od vsepovsod. Pri oblasteh za nove metode zdravljanja ni bilo razumevanja. Potrebno je bilo poskrbeti za prenočišča. Majhna župnija je postajala zdraviliški center. Kneipp je sezidal župnišče Sebastianeum, ki je bilo namenjeno bolnim duhovnikom in je služilo tudi kot zavetišče za bolne otroke. Zdravilišče je kmalu dobilo svojo dietno kuhinjo, Kneipp pa je odprl tudi zeliščno lekarno. Sam je nabiral zdravilne rastline, delal tinkture, praške in čaje ter razvrščal zdravilne rastline.
V Kneippovem zdravilišču so pričeli delati tudi drugi zdravniki. Kneipp je vedno poudarjal, naj metodo zdravljenja z vodo preuči zdravniška stroka. Leta 1894 so se ti zdravniki združili v mednarodno društvo, ki mu je predsedoval Kneipp in delal na tem, da bi zdravniki v metodah zdravljenja z vodo ostali enotni, želel pa je tudi, da bi ljudi učili živeti naravno, da si bodo pri manjših nadlogah znali pomagati sami, pri težkih boleznih pa bi se posvetovali z zdravnikom.
Zdravljenje z vodo
Leta 1866 je Kneipp izdal danes slavno knjigo Moje zdravljenje z vodo, ki je takoj postala velika uspešnica. Menil je, da bodo ljudje zaradi knjige nehali prihajati v njegovo zdravilišče, a se je po njenem izidu obisk kar podvojil. Leta 1889 je izšla knjiga Tako naj bi živeli, kasneje pa je izdal tudi rastlinski atlas, kjer so bile opisane in v naravnih barvah prikazane vse rastline, ki so jih takrat uporabljali v naravnem zdravstvu. Leta 1894 je izšla tretja Keippova knjiga Moja oporoka za zdrave in bolne (v slovenščini: Zdravljenje z vodo v dveh zvezkih na 300 straneh). V zadnjem Kneippovem delu Uvod k moji oporoki najdemo tudi telovadne vaje, opis zgradbe človekovega telesa in nasvete za pomoč pri manjših nesrečah.
Kneipp je veliko predaval in potoval. Povsod je doživljal navdušen sprejem. Aktivno je zdravil tudi še po svojem 70. letu. Leta 1897 ga je pričelo izdajati lastno zdravje. Zrasla mu je velika bula, vendar je operacijo odklonil. Sebastian Kneipp je tako 17. junija 1897 umrl visoko priznan in globoko spoštovan kot eden največjih dobrotnikov človeštva.
Začetek šolskega leta je pomemben trenutek za otroke, starše in učitelje. Prinaša nove izzive, priložnosti in odgovornosti. Da bi bil prehod v novo šolsko leto čim bolj zdrav in varen, je pomembno, da se vsi vpleteni nanj dobro pripravijo.
1. Ustvarjanje redne spalne rutine
Spanje je izrednega pomena za zdravje in dobro počutje otrok. Pravilna spalna rutina pomaga otrokom ohranjati energijo, izboljšuje koncentracijo in spodbuja dobro razpoloženje. Priporočljivo je, da otroci v šolskem obdobju spijo od 9 do 11 ur na noč, odvisno od njihove starosti. Za zdrav začetek šolskega leta je pomembno, da starši poskrbijo za dosledno spalno rutino. To vključuje redno odhajanje v posteljo in vstajanje ob istem času vsak dan, tudi ob vikendih. Ustvarjanje mirnega okolja pred spanjem, brez elektronskih naprav, pomaga otrokom lažje zaspati in izboljšuje kakovost spanja.
2. Uravnotežena prehrana
Zdrava prehrana je temelj za uspešno učenje in dobro počutje otrok. Redni obroki, ki vključujejo pestro izbiro hranilnih snovi, kot so beljakovine, vlaknine, vitamini in minerali, zagotavljajo telesu in možganom energijo za celoten dan. Zajtrk je še posebej pomemben, saj pomaga izboljšati koncentracijo in zmogljivost v šoli. Starši naj poskrbijo, da otroci zaužijejo zdrav zajtrk, ki lahko vključuje polnozrnate žitarice, sadje, jogurt ali jajca. Poleg tega je pomembno, da otroci čez dan zaužijejo dovolj tekočine, predvsem vode, ter se izogibajo sladkanim pijačam in prigrizkom.
3. Pripravljenost na šolske obveznosti
Priprava na šolske obveznosti je ključna za uspešen začetek šolskega leta. Starši naj skupaj z otroki preverijo vse potrebne šolske potrebščine in poskrbijo, da je vse pripravljeno pred prvim šolskim dnem. Poleg tega je pomembno, da se otroci navadijo na rutino domačih nalog in učenja. Starši naj otrokom pomagajo vzpostaviti redne učne navade ter jim zagotovijo miren in urejen prostor za učenje. S tem se zmanjšuje stres in povečuje učinkovitost pri učenju.
4. Fizična aktivnost
Redna telesna aktivnost je pomembna za zdravje otrok in mladostnikov. Pomaga pri razvoju močnih kosti in mišic, izboljšuje kardiovaskularno zdravje ter zmanjšuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Poleg tega telesna aktivnost spodbuja boljše razpoloženje in zmanjšuje stres. Starši naj spodbujajo otroke k vsakodnevni telesni aktivnosti, naj bo to hoja do šole, igranje na prostem, športne aktivnosti ali organizirani treningi. Pomembno je, da otroci najdejo aktivnost, v kateri uživajo, saj bo to povečalo verjetnost, da bodo redno aktivni.
5. Psihološka pripravljenost
Začetek šolskega leta je lahko stresen čas za otroke, zlasti če gre za prehod v novo okolje ali razred. Starši naj se z otroki pogovarjajo o njihovih občutkih glede začetka šolskega leta in jih spodbujajo, da izražajo svoje skrbi in strahove. Pomembno je, da starši otrokom nudijo čustveno podporo in jih spodbujajo k pozitivnemu razmišljanju. Če opazijo, da ima otrok težave z anksioznostjo ali drugimi psihološkimi težavami, naj poiščejo pomoč strokovnjaka.
6. Varnost na poti v šolo in iz nje
Varnost na poti v šolo je ključnega pomena. Starši naj otroke poučijo o varnem obnašanju na cesti, zlasti če hodijo peš ali kolesarijo v šolo. Pomembno je, da otroci poznajo prometna pravila in prehajajo cesto le na označenih prehodih za pešce. Če se otroci vozijo z avtobusom, naj se z njimi pogovorijo o varnem vstopanju in izstopanju iz avtobusa. Starši naj poskrbijo tudi za ustrezno opremo, kot so kolesarske čelade, varnostni pasovi v avtomobilu in svetlobni odsevniki, ki izboljšajo vidnost otrok na cesti.
7. Ustvarjanje pozitivnih socialnih odnosov
Socialni odnosi so pomemben del šolskega življenja. Otroci, ki imajo dobre odnose s sošolci in učitelji, so običajno bolj srečni in uspešni v šoli. Starši naj spodbujajo otroke k pozitivnim socialnim interakcijam, bodisi v šoli bodisi izven nje. Pomagajo jim lahko pri razvijanju socialnih veščin, kot so sodelovanje, deljenje in reševanje konfliktov. Prav tako je pomembno, da starši redno komunicirajo z učitelji in drugimi starši, da ostanejo obveščeni o dogajanju v šoli in morebitnih izzivih.
V kakšni meri smo Slovenci učinkoviti pri rabi energije in uvajanju obnovljivih virov? Katerih virov energije se najpogosteje poslužujemo? Kakšne so vedenjske navade in pripravljenost za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije?
To je le nekaj vprašanj, na katera nudi odgovore Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, katere pobudnik in nosilec je agencija Informa Echo.
Učinkovita raba energije (skrajšano URE) je vse bolj aktualno in pereče področje, v katerem se prepletajo družbeni in gospodarski interesi ter interesi posameznikov. Družbeni interes predstavlja predvsem zanesljiva oskrba z energijo, po drugi strani pa zmanjševanje vplivov na okolje, ki jih v veliki meri povzroča pridobivanje in poraba energije. Podjetja vidijo svoj interes v razvijanju konkurenčne prednosti, ki jo v vse večji meri predstavlja prav URE. Posameznike motivira predvsem prihranek, vse bolj pomembna motivacija pa jim postaja tudi okolju prijazno ravnanje.
Reševanje problematike URE zahteva celovito obravnavanje različnih dejavnikov, od energetske učinkovitosti stavb, proizvodnje in porabe energije ter s tem povezanih vplivov na okolje, na osebni ravni pa osveščanje, spreminjanje navad ter razvijanje odnosa do rabe energije. Zato je URE kompleksno področje, ki zahteva interdisciplinarni pristop.
Nekaj rezultatov raziskave si lahko ogledate spodaj (vir: Raziskava REUS 2009, Informa Echo):
Vodo uporabljamo vsakodnevno – po telovadbi jo pijemo, zvečer se v njej prhamo ali kopamo, z njo zalivamo trato in vrt, … Torej, tudi če ne bi uporabljali plastenk za pitje vode, bi jo vseeno na dan porabili več 100 litrov.
Nanašajoč se na raziskave, porabimo za osebne namene le 6% vse vode, ostalih 94% pa porabimo s tem, ko kupimo razne proizvode. To pa zato, ker vodo uporabljamo tudi za gojenje pridelkov ter ostalih dobrin.
Za primer lahko vzamemo jutranjo kavo – za to skodelico kave je v skupnem seštevku šlo več kot 190 litrov vode; del za gojenje kave, za mleko (reja krav), sladkor (gojenje in obdelovanje sladkornega trsa), skodelico, … Če pa to kavo pijete na poti, pa dodajte še tistih nekaj litrov vode, ki so potrebni za izdelavo lončka, pokrovčka, žličke, … Če bi namesto na poti, to kavo spili doma, bi prihranili kar nekaj litrov vode.
Seveda je logično, da bo kava vsebovala vodo, saj je tekočina. Vendar pa gre tudi za proizvodnjo navadne majice s kratkimi rokavi kar 2500 litrov vode! Večino vode gre za pridelavo bombaža, poleg tega pa določen procent porabi tudi tekstilna industrija.
Torej, zakaj si ne bi omislili oblačil iz organskega bombaža. Pri proizvajanju tega ne potrebujejo pesticidov in s tem tudi manj vode.
Glede na to, da se čedalje bolj soočamo s problemom pitne vode, bi lahko naslednjič, ko kupimo določen proizvod dvakrat premislili, ali ga zares potrebujemo in koliko vode bi prihranili, če tega ne bi kupili.
Na internetni strani “Water footprint“ pa lahko tudi izračunate, koliko vode je šlo za določen proizvod in sami premislite, ali bi bilo pametno take stvari še naprej kupovati: https://www.waterfootprint.org
Emulgatorji in aditivi so dodatki v živilih, ki jih najdemo danes že skoraj povsod. Veliko pa se nas je verjetno tudi že vprašalo, kaj ti dodatki sploh so in kaj pomenijo te številke na embalaži.
Aditivi in emulgatorji so pogoste sestavine, ki jih najdemo v številnih predelanih živilih. Medtem ko nekateri služijo kot konzervansi, ki podaljšujejo rok trajanja izdelkov, drugi izboljšujejo okus, barvo ali teksturo hrane.
Živilska industrija nam danes v svojih izdelkih ponuja že kar 6000 različnih aditivov. Kaj z njimi? Potrošniki smo zmedeni. Se jim moramo izogibati, če ne želimo škoditi svojemu zdravju? Ali pa naj zaupamo, da zakonodaja dobro ureja uporabo škodljivih snovi v prehrani? Tako po eni strani lahko s hrano čezmerno uživamo določene morebitno škodljive snovi, po drugi strani pa določena živila po nepotrebnem črtamo z naših jedilnikov. Niti eno niti drugo ni dobro.
Kaj pravzaprav so aditivi?
Aditivi so snovi, ki se dodajajo živilom z namenom izboljšanja njihovih lastnosti, kot so okus, barva, tekstura, rok trajanja in stabilnost. Aditivi so lahko naravnega izvora ali sintetični.
Aditivi so snovi, ki ne predstavljajo običajne, značilne sestavine živil, in jih iz tehnoloških razlogov živilom dodajajo v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, ob prevozu ali hrambi.
To so na primer sladila (nekaj poznanih: sorbitol, manitol, aspartam, acesulfam K) in barvila (kurkumin, tartrazin, amarant, karamel), ki jih uporabljajo v različnih sladkih izdelkih, omakah, pijačah, prehranskih dopolnilih, sladoledih. Vloga dodanih konzervansov (benzojska, sorbinska kislina, žveplov dioksid, sulfiti) v živilih je zaščita pred mikrobiološkim kvarjenjem in so dodani pakiranim živilom, predvsem mesninam, izdelkom iz sadja in zelenjave, vinom, ribjim izdelkom, sirom in podobnim.
Antioksidanti (vitamin C, mlečna kislina, citronska kislina, tokoferoli) podaljšajo rok uporabnosti živil s tem, da zaščitijo živilo pred oksidacijo, kot sta žarkost maščob in sprememba barve. Ojačevalci okusa (glutaminat in glutaminska kislina, ionizati) omogočajo izrazitejši okus, uporabljajo pa jih v juhah v vrečkah, začimbnih mešanicah, mesninah, pripravljenih jedeh in podobnem.
Vrste aditivov
Aditive lahko razdelimo v več kategorij glede na njihov namen:
Kategorija
Namen
Konzervansi
Preprečujejo kvarjenje živil in podaljšujejo rok trajanja.
Barvila
Dodajajo ali obnavljajo barvo živil.
Okusne snovi
Izboljšujejo okus ali vonj živil.
Sladila
Dodajajo sladkost brez uporabe sladkorja.
Antioksidanti
Preprečujejo oksidacijo maščob in olj.
Stabilizatorji
Ohranjajo teksturo in konsistenco živil.
Najpogostejši aditivi
Ime aditiva
E-številka
Namen
Natrijev benzoat
E211
Konzervans
Tartrazin
E102
Rumeno barvilo
Mononatrijev glutamat
E621
Ojačevalec okusa
Aspartam
E951
Sladilo
Askorbinska kislina
E300
Antioksidant
Karagenan
E407
Stabilizator
Kaj so emulgatorji?
Emulgatorji so vrsta aditivov, ki omogočajo mešanje dveh ali več tekočin, ki se sicer ne bi mešale, kot sta olje in voda. Emulgatorji pomagajo stabilizirati emulzije in preprečujejo ločevanje sestavin v živilih.
Vrste emulgatorjev
Ime emulgatorja
E-številka
Vir
Lecitin
E322
Soja, jajca
Mono- in digliceridi maščobnih kislin
E471
Rastlinska olja, živalske maščobe
Karboksimetilceluloza
E466
Celuloza
Polisorbati
E432-436
Sintetični
Gumi arabikum
E414
Naravni, iz dreves akacije
Zakaj se uporabljajo aditivi in emulgatorji?
Aditivi in emulgatorji se uporabljajo iz več razlogov:
1. Podaljševanje roka trajanja
Konzervansi, kot je natrijev benzoat, pomagajo preprečiti rast bakterij, plesni in kvasovk, kar podaljša rok trajanja živil.
2. Izboljšanje okusa in barve
Okusne snovi in barvila, kot je tartrazin, izboljšajo privlačnost in okus živil, kar jih naredi bolj okusne in vizualno privlačne.
3. Ohranjanje teksture in stabilnosti
Stabilizatorji in emulgatorji, kot je karagenan, pomagajo ohraniti konsistenco živil in preprečujejo ločevanje sestavin.
4. Zmanjšanje vsebnosti sladkorja
Sladila, kot je aspartam, omogočajo izdelavo nizkokaloričnih živil brez uporabe sladkorja, kar je koristno za ljudi, ki želijo zmanjšati vnos kalorij ali nadzorovati krvni sladkor.
Kje najdemo emulgatorje in aditive
Emulgaotrji so pogosto sestavni del raznih čistil, veliko pa se jih uporablja tudi v farmacevtski ter živilski industriji. Označujemo jih z oznako E ter številko, katera pripada določenemu emulgatorju (npr. lecitin nosi oznako E322).
Če še vedno nimate točne predstave o tem, kaj emulgator je, lahko za primer vzamemo naslednje dejstvo; olje in voda se zelo težko mešata, vendar pa lahko ob pomoči emulgatorja naredimo npr. majonezo brez jajc. Tako je v Evropi dovoljeno živilom dodajati kar 75 različnih emulgatorjev, med temi je največ gliceridov, fosfatov, guar gumiji, karagenani, alginatoi, lecitin in različni vrste škroba. Emulgatorji omogočajo, da se v živilih ohranijo t.i. homogene zmesi, katere se po navadi ne mešajo.
Naravniemulgatorji pa so encimi in fosfolipidi. Mleko je dober primer naravnega emulgatorja, saj je glede na kemijsko sestavo mleko mešanica maščobnih kapljic razpršenih v vodi. Tudi jajca so vrsta emulgatorja, saj vsebujejo lecitin.
Poleg emulgatorjev pa poznamo tudi ostale aditive, ki prav tako nosijo na deklaracijah živil in ostalih proizvodov oznako “E“. Med te aditive poleg emulgatorjev sodijo še:
barvila; po navadi so dodana za to, da naredijo določen izdelek bolj barvno privlačen,
konzervansi; podaljšujejo rok uporabnosti živil
antioksidanti; preprečujejo žarkost maščobe
ojačevalci okusa; vplivajo na izrazitost okusa živil
sladila; uporabljajo se namesto sladkorja, ker zmanjšujejo energijsko vrednost živil.
Vpliv na zdravje
Medtem ko so aditivi in emulgatorji odobreni za uporabo v živilih in veljajo za varne, lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo neželene učinke. Pomembno je razumeti, kako lahko ti dodatki vplivajo na vaše zdravje.
Možni neželeni učinki
Aditiv/Emulgator
Možni neželeni učinki
Natrijev benzoat
Alergijske reakcije, hiperaktivnost pri otrocih
Tartrazin
Alergijske reakcije, hiperaktivnost pri otrocih
Mononatrijev glutamat
Glavobol, slabost, občutljivost na MSG
Aspartam
Glavobol, omotica, prebavne težave
Karagenan
Vnetne reakcije, prebavne težave
Nasveti za zmanjšanje vnosa aditivov
Preberite etikete: Bodite pozorni na sestavine živil in se izogibajte izdelkom z visoko vsebnostjo aditivov.
Izberite naravna živila: Uživajte več svežega sadja, zelenjave, mesa in polnozrnatih živil.
Kuhajte doma: Priprava hrane doma vam omogoča nadzor nad sestavinami in uporabo manj aditivov.
Izogibajte se predelanim živilom: Omejite uživanje predelanih in pakiranih živil, ki pogosto vsebujejo veliko aditivov.
Seznami najpogostejših aditivov in emulgatorjev ter za kaj se uporabljajo
Da pa boste znali razlikovati med zdravju škodljivimi ter neškodljivimi aditivi, pa smo za vas izbrskali tabele, ki vas bodo seznanile z različnimi vrstami aditivov, da boste vedeli, katerih se morate v prihodnje izogibati. Preverite, kaj pomenijo E številke na deklaracijah živil.
Izredno škodljivi dodatki. Če je le mogoče, se jim povsem izognite.
E102
tartazin
Povzroca alergije, astmaticne napade, migrene, zamegljen vid, srbecico, vnetje nosne sluznice, škrlatne kožne madeže. Povezujejo ga z tumorji šcitnice in poškodbami kromosomov. Še posebej je nevaren za osebe, preobcutljivih na aspirin ter za astmatike. V kombinaciji z E210 povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E110
oranžno FCF
Povzroca želodcne težave, slabost, bruhanje, kožne izpušcaje, podobne koprivnici, otekanje kože, alergije, ledvicne tumorje, poškodbe kromosomov, bolecine v trebuhu, poslabšanje prebave, zavracanje hrane. Povezujejo ga s tumorji pri poskusnih živalih. Še posebej nepriporocljiv za osebe, preobcutljivih na aspirin. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E131
modro V
Povzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, srbecico, slabost, bruhanje, motnje v krvnem pritisku, drhtavico, ter težave pri dihanju in druge alergijske reakcije. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E132
indigotin
Isto kot E131. Povezujejo ga tudi z možganskimi tumorji.
E173
aluminij
Povzroca številne alergijske reakcije, povezujejo ga z Alzheimerjevo boleznijo, povzroca osteoporozo.
E249
K nitrit
Rakotvoren. Povzroca težave pri dihanju, omotico in glavobol.
E250
Na nitrit
Dokazano rakotvoren. Povzroca hiperaktivnost.
E310
propil galat
Povzroca vzdraženje želodca ali kože, ter krvne motnje (metemoglobinemija). Potencialno rakotvoren.
E311
oktil galat
Enako kot E310.
E312
dodecil galat
Enako kot E310.
E620
glutaminska kislina
Enako kot E621.
E621
mononatrijev glutaminat
Povzroca glavobol, pekoc in šcemec obcutek v vratu in na podlakteh, napetost obraza, žejo, hladen znoj, omotico, slabost, diarejo, trebušne krce, motnje v srcnem ritmu. Povzroca možganske poškodbe pri laboratorijskih živalih.
E622
monokalijev glutaminat
Enako kot E621.
E950
acesulfam K
Povzrocil raka pri poskusnih živalih, škodljivo vpliva na šcitnico.
E951
aspartam
Povzroca: glavobol (tudi zelo mocan) in migrena, slabost, vrtoglavica, nespecnost, izguba kontrole nad udi, zamegljen vid, slepota, izguba spomina, nejasen govor, vse vrste depresije, ki pogosto vodijo v samomorilske težnje, hiperaktivnost, crevesne in želodcne motnje, epilepticni napadi, kožne poškodbe, izpušcaji, napadi tesnobe, bolecine v mišicah in sklepih, neobcutljivost, spremembe razpoloženja, utrujenost, menstrualni krci (tudi izven cikla), izguba sluha ali zvonjenje v ušesih, izguba ali sprememba okusa, simptomi podobni tistim pri srcnem napadu, astma, stiskanje v prsih. Kronicne posledice, h katerim aspartam bistveno prispeva: multipla skleroza, hormonske težave, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, hipoglikemija, možganske poškodbe (tumorji), neuro-endokrine okvare.
E952
ciklamat
Povzroca migrene, je potencialno rakotvoren, povzrocil raka in poškodbe na modih pri poskusnih živalih.
E954
saharin
Potencialno rakotvoren. Povzrocil raka pri poskusnih živalih.
E924
K bromat
V vecjih kolicinah povzroca slabost, bruhanje, diarejo, bolecine. Povzrocil raka pri poskusnih živalih.
Škodljivi dodatki. Poskusite se jim povsem izogniti, če pa to ni mogoče, omejite zaužite količine na minimum.
E122
azorubin
Povzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, ter zadrževanje vode. Še posebej nepriporocljiv je za osebe, preobcutljive na aspirin in astmatike. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E123
amarant
Lahko povzroci astmo, ekceme in hiperaktivnost. Pri laboratorijskih živalih povzrocil poškodbe in smrt zarodkov. Potencialno rakotvoren.
E127
eritrozin
Povezujejo ga s tumorjem šcitnice in poškodbami kromosomov.
Potencialno nevaren zaradi pretvorbe v nitrit v telesu.
E252
K nitrat
Dalj casa trajajoce uživanje že majhnih kolicin lahko povzroci slabokrvnost in vnetje ledvic. Pri zaužitju vecje kolicine lahko povzroci mocne bolecine v trebuhu, bruhanje, mišicno oslabitev, omotico in nepravilen pulz. V nekaterih primerih se v želodcu pretvori v nitrit, ki je potencialno rakotvoren.
E320
butil hidroksianizol (BHA)
Povzroca alergijske reakcije in hiperaktivnost. Potencialno rakotvoren, povzroca raka pri poskusnih živalih.
E321
butil hidroksitoulen (BHT)
Enako kot E320.
E407
karagenan
Povezujejo ga z rakom in cirom na želodcu.
E421
manitol
Potencialen alergen. Povzroca diarejo, motnje v delovanju ledvic, slabost, bruhanje.
E508
K klorid
V vecjih kolicinah povzroca cir na želodcu.
E553(b)
talk
Povezujejo ga z rakom na želodcu.
Pogojno škodljivi dodatki. Rizične skupine naj se jim povsem izognejo. Tudi za vse druge je priporocljivo, da se jim čimbolj izogibajo.
E100
kurkumin
Nepriporocljiv v primeru žolcnih kamnov, zlatenice, kolik in zastrupitve jeter.
E104
kinolinsko rumeno
Povzroca hiperaktivnost pri otrocih, ter dermatitis.
E107
rumeno 7G
Povzroca alergijske reakcije pri astmatikih in hiperaktivnost pri otrocih.
E124
rdece R4
Povzroca alergijske reakcije, še posebej pri osebah, preobcutljivih na aspirin ter pri astmatikih.
E129
rdece AC
Povzroca alergijske reakcije, še posebej pri osebah z obcutljivo kožo. Povezujejo ga z rakom pri poskusnih živalih.
E155
rjavo HT
Povzroca alergijske reakcije pri astmatikih, ter ljudeh, preobcutljivih na aspirin. Povzroca preobcutljivost kože.
E174
srebro
Dolgotrajno redno uživanje lahko povzroci okvaro ledvic, ter modro-sivo barvo oci, nosa, nosnic, grla in kože.
E180
rubin
Zaostri simptome pri ljudeh z astmo, vnetjem nosne sluznice in koprivnico.
E210
benzojska kislina
Povzroca kožne izpušcaje, podobne koprivnici, astmo, nevrološke motnje. V vecjih kolicinah povzroca želodcne težave. V kombinaciji z E102 povzroca zelo mocno hiperaktivnost pri otrocih.
E211
Na benzoat
Pri ljudeh z astmo, preobcutljivostjo na aspirin in koprivnico lahko povzroca poslabšanje simptomov, še posebej v kombinaciji z E102. Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E212
K benzoat
Enako kot E211.
E213
Ca benzoat
Enako kot E211.
E635
dinatrijev 5′-ribonukleotid
Povezujejo ga s kožnimi izpušcaji do 30 ur po zaužitju (odvisno od obcutljivosti posameznika).
1510
etanol
Alkohol. Škodljivi ucinki so splošno znani.
Manj škodljivi, vendar ne nenevarni dodatki. Previdno pri uporabi.
E120
karminska kislina
Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E128
rdece 2G
Povzroca težave, povezane s krvnim hemoglobinom in hiperaktivnost pri otrocih.
E133
modro FCF
Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E151
crno PN
Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E153
sajasto crno
Potencialno rakotvoren. Prepovedan v ZDA.
E154
rjavo FK
Povzroca hiperaktivnost pri otrocih.
E160(b)
anato
Povzroca koprivnico. Lahko povzroci hiperaktivnost pri otrocih.
E216
propil p-hidroksibenzoat
Povzroca alergijske reakcije.
E218
metil p-hidroksibenzoat
Povzroca alergijske reakcije, ki v glavnem prizadenejo kožo.
E220
žveplov dioksid
Povzroca astmaticne napade, unicuje vitamin B. Težko prebavljiv za ljudi z okvaro ledvic.
E221
Na sulfit
Enako kot E220.
E222
Na hidrogen sulfit
Enako kot E220.
E223
Na metabisulfit
Enako kot E220.
E224
K metabisulfit
Enako kot E220.
E225
K sulfit
Enako kot E220.
E228
K hidrogen sulfit
Enako kot E220.
E264
amonijev acetat
Povzroca slabost in bruhanje.
E281
Na propionat
Povezujejo ga z migrenami.
E319
TBHQ
Povzroca slabost in bruhanje. Doza 5g je smrtna.
E334
vinska kislina
V vecjih kolicinah povzroca crevesni katar.
E412
guar gumi
Povzroca slabost, napenjanje in krce.
E420
sorbitol
V vecjih kolicinah lahko povzroci vetrove in ima odvajalen ucinek.
E422
glicerol
V vecjih kolicinah povzroca glavobol, žejo, slabost in povišan krvni sladkor.
E440(a)
pektin
V vecjih kolicinah povzroca vetrove.
E441
želatina
Ce je pridobljena iz živalskih virov jo povezujejo z možnostjo okužbe z BSE (bolezen norih krav).
E503
amonijev karbonat
Draži sluznico.
E626
gvanilna kislina
Lahko povzroci protin.
E627
dinatrijev gvanilat
Enako kot E626.
E629
kalcijev gvanilat
Enako kot E626.
E633
kalcijev inoziat
Enako kot E626.
E925
klor
Unicuje hranljive snovi, rakotvoren. Pogosto dodan pitni vodi.
E926
klorov dioksid
Glej E925.
E967
ksilitol
Pri poskusnih živalih povzrocil ledvicne kamne in imel odvajalen ucinek.
Povsem nenevarni dodatki.
E101
riboflavin
vitamin B2.
E140
klorofil
Naravno barvilo zelenih rastlin.
E160(a)
karoten
Naravno barvilo v korenju in drugih rumenih in oranžnih sadežih. Clovekov organizem ga pretvarja v vitamin A.
E160(d)
likopen
Naravno rdece barvilo v paradižniku in številnih drugih sadežih. Zmanjšuje tveganje raka.
E160(e)
beta-apo-8′-karotenal (C30)
Naravno oranžno barvilo.
E160(f)
etilni ester beta-apo-8′-karotenske kisline
Naravno oranžno barvilo.
E161(b)
lutein
Naravno rumeno barvilo, prisotno v zelenih listih in drugod.
E161(g)
kantaksantin
Naravno rumeno barvilo, prisotno v gobah, ribah, famingovih peresih.
E162
betanin
Naravno škrlatno barvilo iz rdece pese.
E163
antocianini
Naravno vijolicno barvilo iz cvetja.
E170
kalcijev karbonat
Kreda. Neškodljiva v zmernih dozah.
E260
ocetna kislina
Sestavina jedilnega kisa, pridobljena iz lesnih vlaken.
E290
ogljikov dioksid
Mehurcki v gaziranih pijacah.
E300
askorbinska kislina
Vitamin C.
E306-E309
tokoferol
Vitamin E.
E322
lecitin
Emulgator, pridobljen iz soje, jajcnega rumenjaka, arašidov, koruze ali živalskih virov. Neškodljiv. V vecjih kolicinah lahko povzroci želodcne težave.
E330
citronska kislina
Zaradi jezikovne pomote napacno razumljena kot škodljiva in celo rakotvorna. V resnici povsem neškodljiva naravna snov.
E341
kalcijev fosfat
Mineralna sol, gradnik kosti.
E343
magnezijev fosfat
Bistven mineral.
E375
niacin
Vitamin B3.
E381
amonijev feritni citrat
Bistven mineral.
E400
alginska kislina
Smola iz morskih alg.
E406
agar
Smola iz morskih alg.
E519
bakrov sulfat
Bistven mineral.
Nekateri nujni, drugi zli
Z ostalimi aditivi dosegajo želeno strukturo sestavin živila. Na primer emulgatorji v živilu omogočajo homogeno mešanico dveh ali več medsebojno nezdružljivih snovi, kot sta olje in voda. Podobno tudi emulgirne soli, ki spremenijo beljakovine v razpršeno obliko in tako pripomorejo k homogeni porazdelitvi maščobe in drugih sestavin.
Nosilce uporabljajo za raztapljanje, razredčevanje, razprševanje arome ali živilskega encima, kisline povečajo kislost živila ali pa mu dajejo kisel okus, sredstva za uravnavanje kislosti spremenijo ali nadzirajo kislost oziroma alkalnost živila, sredstva za povečanje prostornine so snovi, ki povečajo prostornino živila, ne da bi bistveno povečale njegovo energetsko vrednost. Tu so še sredstva proti strjevanju, sredstva proti penjenju, utrjevalci, encimi, potisni plini, stabilizatorji in drugo.
V nekaterih vrstah živil so dodani aditivi nujni, saj nas ščitijo pred številnimi nevarnimi pojavi, kot so na primer mikrobiološke kontaminacije živil (na prime butulin v mesnih izdelkih, ki je smrtno nevaren), ali pa pred oksidacijskimi procesi, katerih proizvodi so ob dolgotrajnem vnosu lahko rakotvorni.
Jedi pripravljajmo doma
Porast določenih alergijskih ali prebavnih odzivov na nekatere aditive so dokazali tudi z raziskavami. Na primer sulfiti (konzervansi) so že na seznamu alergenih snovi in jih mora proizvajalec posebej označiti. Morebitno alergogeni so še: barvili tartrazin ali karmin, natrijev glutaminat (ojačevalec okusa) in aspartam (umetno sladilo). Vsekakor naj se ljudje, pri katerih se taki odzivi pokažejo, tem aditivom izogibajo. Izpostavljenost odraslih in otrok, ki so veliki porabniki živil z umetnimi sladili (predvsem brezalkoholnih pijač), v nekaterih državah še vedno presega sprejemljivi dnevni vnos za številne glikozide.
Potrošniki lahko največ storimo s tem, da se držimo splošnih načel zdravega prehranjevanja. Da torej nakupujemo čim več osnovnih živil, obroke in jedi pa si pripravljamo doma. Kupljene predpripravljene jedi, mesnine, konzerve, slane in sladke prigrizke, gazirane in obarvane pijače, sladkarije in podobno kupujmo le poredko. S takšnimi ukrepi bo tveganje za preseganje vnosa aditivov najmanjše, saj se tako izognemo dolgotrajni izpostavljenosti vedno istim snovem.
Izraz alternativna energija je poznan že dalj časa, prav tako pa tudi sončne celice in turbine na veter oziroma veternice niso nekaj novega. Nova odkritja na področju alternativne energije dajejo nove zamisli, kako rešiti planet pred emisijami.
Visokoleteče turbine na veter ter zmaji
Na višini 9km je moč vetra dvajsetkrat močnejša, kot na Zemlji. Zato so proizvajalci pri firmi Sky WindPower prišli na idejo, da bi zajeli veter na omenjeni višini in ga nekako pretvorili v energijo. Podatki kažejo, da bi lahko že 1% teh vetrov, pretvorjen v energijo lahko “poganjal“ cel svet.
Spet drug inštitut (Delft University of Technology), pa je prišel na idejo o ti. “laddermill“. Ideja temelji na predpostavki, da bi te vetrove zajeli z letali oz. zmaji, kateri bi bili povezani s kablom. Vetrovi pa bi naj povzročili učinek kroženja, preko katerega bi takšna naprava proizvajala energijo.
Energija stopal
Verjetno ste že slišali, da lahko pridobimo energijo iz poganjanja kolesa. Torej, zakaj ne bi na podoben, vendar malo manj stresen način, prav tako pridobivali energijo; na primer s hojo! Predstavljajte si pločnike, kateri bi proizvajali energijo s tem, ko bi vi hodili po njih. Verjetno bi s tem pripomogli ogromno k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv.
Energijski otoki
Pretvorba oceanske termalne energije je metoda, kjer se ustvarja energija s tem, ko pretvarjamo toplo gladino morja, katerega je segrelo Sonce. Ta voda nato segreje hladno tekočino v rezervoarjih, pri čemer se ustvarja para. Proces pa deluje tudi v obratni smeri – hladno vodo črpajo na površino, kjer le-ta hladi toplo tekočino v spet drugih rezervoarjih. Ti otoki bi po pričakovanjih naj proizvedli 250MW elektrike, kar je dovolj za oskrbo z energijo enega večjega mesta.
Takšen otok pa je primeren tudi za razsoljevanje vode, kar lahko v prihodnosti reši probleme s pitno vodo.
Sončna energija iz vesolja
Sončna energija je vsaj osem, do desetkrat močnejša v vesolju, kot na Zemlji. Zato se je znanstvenikom porodila ideja, da bi bilo dobro zajeti to neizkoriščeno solarno energijo in jo nekako prepeljati na Zemljo preko energijske radijske frekvence.
Nanašajoč se na raziskave, porabimo za osebne namene le 6% vse vode, ostalih 94% pa porabimo s tem, ko kupimo razne proizvode. To pa zato, ker 
Izraz alternativna energija je poznan že dalj časa, prav tako pa tudi sončne celice in turbine na veter oziroma veternice niso nekaj novega. Nova odkritja na področju alternativne energije dajejo nove zamisli, kako rešiti planet pred emisijami.