Lesene igrače ne le, da so vdržljive in se ne pokvarijo tako hitro kot plastične, so tudi okolju in otroku prijaznejše.
Lesene figurice
Mali otroci nadvse uživajo ob igranju z lesenimi fugurami različnih oblik. Ker pa se igrače pogosto znajdejo tudi v njihovih ustih, so eko lesene figure prava izbira, kjer boste lahko prepričani, da ne bodo prišli v stik s kakšno strupeno snovjo.
Lesene kocke
Lesene kocke so preprosta igrača, s katero se otrok lahko ure in ure zabava in iz njih dela raznovrstne oblike, gradove …
Leseni avtomobilčki
Avtomobilčki so super igrača za fantke, leseni pa so še toliko bolj vzdržljivi, še posebej če imate doma peskovnik, v katerem se vaši otroci igrajo.
Za velike in male otroke
Leseni stolpi in strukture, po katerih tečejo frnikole in ki jih vsakič postavimo na drugačen način, so odlična zabava tako za otroke kot tudi za odrasle.
Kranj, 20. april – Člani EKOmisije so v okviru kampanje Pozor(!)ni za okolje, ki poteka na pobudo Goodyear Dunlop Sava Tires, še zadnjič v tem šolskem letu nenapovedano obiskali srednje šole na Jesenicah, v Radovljici, Kranju in Škofji Loki. EKOmisija je enotnega mnenja, da so dijaki med šolskim letom bistveno izboljšali znanje o ločevanju odpadkov in prispevali precej k večji ozaveščenosti o pomembnosti te tematike na šolah.
Po marčevskem obisku so dijaki gorenjskih srednjih šol dočakali še zadnji nenapovedan obisk EKOmisije, ki je preverila doslednost ločevanja odpadkov med dijaki in učitelji. Nenapovedani obiski so sicer stalnica okoljske kampanje, ki srednješolce spodbuja k odgovornejšemu odnosu do okolja. Prvi obisk EKOmisije je potekal novembra lani, ob vsakem obhodu po šolah pa so njeni člani podali ocene pravilnosti ločeno zbranih odpadkov, ki bodo podlaga za končno odločitev o zmagovalni šoli. V projektu letos sodeluje že več kot 6000 gorenjskih dijakov, najbolj pozorni pa bodo po zaključku tekmovanja prejeli posebno nagrado – kakšno, zaenkrat ostaja presenečenje.
Član EKOmisije in predstavnik Loške Komunale Janez Štalec je po končanem ogledu povedal: »Vsi smo zadovoljni z napredkom, ki so ga dijaki izkazali od začetka šolskega leta pa do danes. Veseli nas, da so z oblikovanjem posameznih eko kotičkov po šolah ali drugače z akcijo seznanjali tudi druge vrstnike. Hkrati pa upamo in vsem polagamo na srce, naj bo dosledno ločevanje odpadkov del vsakdana in naj na to ne pozabijo doma, med počitnicami ali kjer koli drugje. Na mladih svet stoji in vsak od njih lahko veliko prispeva k oblikovanju boljše prihodnosti.«
Koordinatorka projekta Anja Komatar iz Goodyear Dunlop Sava Tires je ob zadnjem obisku EKOmisije dodala: »Ponosni smo, da smo drugo leto zapored uspeli z akcijo povečati osveščenost o pomenu varovanja okolja ter odgovornega ravnanja. EKOfrendi, torej dijaki, ki sodelujejo v projektu, so lahko za zgled tudi širši javnosti. Zaradi dobrega odziva bomo projekt v naslednjem šolskem letu najverjetneje še nadgradili.«
O kampanji Pozor(!)ni za okolje
Namen kampanje Pozor(!)ni za okolje je opozarjati na nepravilnosti pri našem vsakdanjem odnosu do okolja, posameznike osveščati o pravilnem ravnanju do okolja ter jih spodbujati k razmisleku, kaj lahko za okolje ter lastno varnost naredijo sami.
Za lepo obliko in predvsem, da ohranimo rodovitnost sadnih grmovnic, je tudi te potrebno vsako leto obrezovati. Obrezujemo predvsem tako, da ostaja grm, vse njegove posamezne veje enakomerno in primerno osvetljene, izrezujemo izrojen les, ki ne bo več rodil, na njem ne bo več plodov, bodo pa listi, ki senčijo ostale veje in kasneje plodove. Ko se končuje zima, izrezujemo poškodovane in suhe veje, ki so posledica zimskih vplivov. Sadnih grmovnic pa ne obrezujemo vseh enako, saj lahko tako naredimo več škode kot koristi. Z napačnim rezanjem jih lahko izpostavimo nepotrebnim poškodbam in večjim vdornim mestom, ki jih izkoristijo škodljivci, ki se prehranjujejo ali prebivajo v lesu sadnih rastlin. Največja napaka pri obrezovanju pa se seveda odraža tako, da nimamo pridelka ali je le-tega malo.
Črni ribez rodi na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. V grmu imamo od tri do štiri leta star les. Med lesom različnih starosti naj bo primerno razmerje, in sicer nekje velja, da naj bi bilo ena tretjina lesa enoletnega, ena tretjina dvoletnega in ena tretjina tri oziroma večletnega lesa. Enoleten les ima enakomerno razporejene rodne brste zato le-tega ne prikrajšujemo. Po četrtem letu pričnemo s pomlajevanjem grma. To naredimo tako, da izberemo posamezne veje, ki so tri ali večletne in iz katerih izrašča dvoleten ali enoleten les, in jih odrežemo. Veje odrežemo tako, da ne puščamo štrcljev, saj se lahko skozi stržen lesa naseli steklokrilka, škodljivec, zaradi katerega se marsikateri grm ribeza posuši.
Rdeči ribez rodi na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. Enoletni poganjek ima večje število rodnih brstov, če vse te brste pustimo, bomo imeli kot pridelek samo posamezne jagode in ne grozdičev, zato ta poganjek skrajšamo na dve tretjini in tako nam bo rastlina obrodila lepe grozdiče in ne posamezne jagode. V grmu rdečega ribeza pustimo tri- in tudi več leten les, ko pa je grm star štiri ali pet let, ga začnemo pomlajevati. Pomlajujemo ga tako kot črni ribez.
Kosmulja rodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega. V grmu imamo enoletni, dvoletni in triletni les. Nevarnost pri kosmulji je, da se nam sredina grma preveč zaraste, saj ima rastlina veliko trnja, zaradi katerega smo pri obrezovanju v sredini lahko precej površni. S tem pride do pregostega grma in senčenja v grmu. Iz leta v leto pazimo, da ohranjamo središče grma odprto. Pomlajevanje grma je potrebno, ko je grm star štiri ali pet let. To naredimo tako, da izberemo posamezne veje, ki so tri- in večletne in iz katerih izrašča dvoleten ali enoleten les, in jih odrežemo. Grm naj ima predvsem mlade, pravilno razporejene poganjke, ki so usmerjeni navzven in navzgor.
Maline – čez zimo in spomladi, preden rastline na novo odženejo, zgledajo nasadi malin res nekam prazni, vendar se to kaj hitro spremeni, saj se z začetkom rastne dobe hitro povečuje število novih poganjkov, ki jih je potrebno primerno razmestiti, saj se v nasprotnem primeru rastline golijo, senčijo in se bolezni hitro razširjajo.
Zaradi pregostih nasadov se poveča višina rozg. S tem se zmanjša njihova stabilnost, kar pripelje do nihanja rozg in tako je več možnosti, da na rozgah nastanejo poškodbe, skozi katere lahko prodirajo glive, povzročiteljice sušice in ožiga. Obe glivi oslabita rozge, ob močnejšem vetu se le-te lomijo in tudi odmrejo.
Ameriško borovnico obrezujemo ob koncu zime, pred brstenjem. Pri mladih grmih izrezujemo le šibke in poškodovane poganjke, da s tem oblikujemo več močnejših, kasneje pa se usmerimo na rez za rodnost. Borovnice rodijo na dve- ali triletnem lesu, zato moramo skrbeti, da bomo imeli takšnih poganjkov čim več.
Večino sadnih rastlin oprašujejo žuželke, zato je zelo pomembno, kakšen odnos imamo do njih, saj je pridelek sadja v veliki meri odvisen od opraševalcev, tj. žuželk.
Objavljamo nekaj zanimivih zgodb slovenskih vegetarijancev in veganov.
Bianca Žvorc Morris se je mesu odrekla že pri 11 letih.
Poslovni sestanek v klavnici
Zdenka Bratec iz Maribora: Nad vegetarijanstvom sem bila navdušena takoj , ko sem pred tridesetimi leti v knjigi prebrala, da je možno jesti brez mesa. Čez pet let po mojih prvih poizkusih, ki so trajali nekaj mesecev z vmesnimi premori, sem imela poslovni sestanek, povezan z računalniško informatiko, v tovarni mesnih izdelkov Košaki. Med sestankom mi je ves čas paralo srce trpeče mukanje krav v klavnici. Od takrat se nisem več dotaknila govejega mesa. Malo za tem sem na cesti videla kamion, ki je prevažal perutnino v tako nizkih zabojih, da kokoši ali piščanci ne bi mogli vstati. Od takrat se nisem več dotaknila nobenega mesa. Kmalu za tem sem dojela, da so tudi ribe živa bitja z občutki in sem odstranila ribe z jedilnika.Že dolga leta moja kuhinja ni videla mesa ali rib. Ko pride kdo na obisk, je priložnost, da poje kaj dobrega in vegetarijanskega. Vedno manj hodim na kosilo ali večerjo k ljudem, ki menijo, da ne morejo imeti niti enega svečanega obroka brez mesa.
Ko sta bila moja otroka – vegetarijanca stara približno 12 in 10 let, smo bili na obisku pri teti, ki je pripravila vegetarijansko kosilo za nas, zase pa mesno juho. Otroka sta takoj odprla okno v kuhinji in prezračila, ker jima je zaudarjal vonj po juhi. Od takrat je teta, ki je moja otroka imela enako rada, kot da bi bila njena vnuka, vedno pripravila le vegetarijansko hrano, ko smo prišli na obisk. Tudi moja mama je skuhala izključno vegetarijansko hrano, ko smo bili povabljeni.
Hčerka je bila zgled prijateljicam, ki so tudi nehale jesti meso
Ko sta bila moja otroka majhna – pred petindvajsetimi leti, sem jima včasih ponudila puranje, kokošje meso ali ribe, ker takrat še nisem dovolj dobro vedela, kako pripravljati zdravo, vsestransko vegetarijansko prehrano za majhne otroke. Vendar sta sama kmalu začela zavračati tako meso kot ribe. Sin je bil star tri leta, ko je videl živega purana in od takrat ga ni mogel nihče več pripraviti, da bi pojedel kaj iz mesa ali rib. Včeraj mi je rekel, da bo postal veganec, ker za industrijsko, masovno proizvodnjo mleka mučijo krave podobno kot v klavnici in naj si pogledam filme na internetu. Ne morem gledati filmov o mučenju živali, zato ne bom preverila – mu verjamem Hčerka se je vsa leta na gimnaziji predstavljala kot neomajna vegetarijanka. Zanimivo je, da je kar nekaj njenih prijateljic prav tako prenehalo jesti meso. Vsi so jo poznali po tem, da ima rada živali. Na gimnaziji je lepila plakate društva za osvoboditev živali in v vsaki situaciji z neomajno integriteto vztrajala pri svojem stališču, da ni potrebno ubijati živali, če hočemo jesti zdravo in dobro.
Ker sem želela imeti dovolj časa za družino, izlete v naravo in vedno sveže kosilo ter nekoga v hiši, ko sta prišla otroka domov iz šole, sta mi tu in tam pomagali dve prijateljici. Obe sta se naučili kuhati vegetarijansko in ena je tudi sama postala vegetarijanka.
Kljub nasprotovanju sva priredila vegetarijansko poroko
Aleksandra in Vjeko Horvat Mikola iz Prekmurja: Lansko leto sva na najini poroki svate pogostila z vegansko-vegetarijansko hrano. Čeprav sva bila edina vegetarijanca, sva vztrajala, da želiva imeti poroko brez prelivanja živalske krvi, obenem pa tudi brez alkohola. Svatom sva razložila, da je poroka namenjena temu, da se skupaj poveselimo ob tem lepem dogodku in da ni pomembno to, kakšna bo hrana in pijača. Povedala sva jim tudi, naj tisti, ki se ne strinja in ne more razumeti, zakaj sva se tako odločila, raje ostane doma. Slišala sva kar nekaj zanimivih komentarjev: “Pa saj se vama vsi smejijo … Potem pa bomo morali s sabo prinesti svojo hrano … Vidva lahko jesta vegetarijansko hrano, mi pa bomo jedli običajno hrano.”
Tudi najbližji sorodniki so bili skoraj popolnoma odločeni, da zaradi tega ne bodo prišli. Vendar pa naju niso popolnoma nič ganili s svojimi komentarji in s tem, da bi slučajno kakšnega svata pogrešala. Na koncu so skoraj vsi povabljeni razumeli najino odločitev ter prišli na poroko. Bilo je okrog 40 svatov. Nekateri so naju celo razveselili s pozitivnimi odzivi. Da želiva imeti takšno poroko, je pri tem najbolj botrovala velika ljubezen do živali in prava duhovna pot.
S pomočjo revije Osvoboditev živali sem postal vegetarijanec
Tomaž Stajnko iz Lenarta v Slovenskih goricah: Pri osemindvajsetih letih sem se razšel s svojo drugo punco. Prav v tem obdobju sem povsem slučajno prišel v stik z našo revijo Osvoboditev živali. Ob prebiranju revije se je v meni nekaj premaknilo in tisti glas, ki mi je že dalj časa šepetal o spremembi, je nekako zmagal. Revija mi je bila takrat ena in edina opora in v samoti po razhodu s punco sem imel tudi več časa in možnosti, da se v to stvar poglobim in začnem s spremembo. Kot prvo se lahko zahvalim društvu za izdano revijo, ki mi je dala vedeti, da v takšnem razmišljanju nisem sam in mi tako dala duševno podporo. Čeprav priznam, da sam nimam moči in poguma za širjenje te ideje, sem vesel, da to v mojem imenu dela društvo. Zato vsekakor bralce naprošam, da s kakršno koli pomočjo podprejo to naše društvo ter društvo za zaščito in proti mučenju živali. Ne zaradi nas članov, ampak zaradi živali, katere prosijo in čakajo na našo pomoč.
Sanjam o dnevu, ko ne bo več mrličev po restavracijah in trgovinah
Bianca Žvorc Morris iz Murske Sobote in Düssedlorfa: Mama v nosečnosti z menoj ni mogla jesti mesa in živalskih izdelkov, takoj je vse zbruhala in še zdaj je vegetarijanka, skoraj veganka. Jaz pa sem si pri 11 letih starosti rekla, da ne bom več del mučenja živali, ko sem poleg naše domače hiše na poti domov iz šole videla tovornjak poln prašičkov. Bil je mrzel november, niso imeli prostora v tovornjaku in videla sem njihove brazgotine in modrice po celem telesu. Še zdaj imam nočne more zaradi tega in ta prizor mi bo ostal za vedno spominu. Nikoli ne bom pozabila nemoči in žalosti, ki sem jo čutila zaradi njih, ter groze in muk v njihovih očeh. Še zdaj jočem ko pišem tole, in sem si prisegla, da do konca življenja ne jaz ne moja družina ne bodo del te morije. Borba za živali in otroke je postal tudi del mojega poklica in življenja. Sanjam o dnevu, ko ne bo več mrličev po restavracijah in trgovinah s hrano, sanjam o dnevu ko na ljudeh ne bom več videvala odrtih kož nedolžnih bitij.
Projekt BeeZee EcoKid, ki ga je ustvarila prekmurka Bianca Žvorc Morris je prejel prvo nagrado na natečaju za najboljši trajnostni projekt v EU. Slovenka Bianca Žvorc Morris, ki trenutno dela in živi v Nemčiji, ob vsaki priložnosti pa se tudi rada vrača domov v Prekmurje, je za svojo znamko BeeZee EcoKid in BeeZee Design dobila nagrado 10.000 evrov za najbolj trajnostni projekt v EU.
Nagrajena znamka je sicer po svetu že bolj prepoznavna v ZDA, Veliki Britaniji, Avstirji, Švici in Nemčiji, pri nas pa še nekoliko manj, saj je tudi osveščenost glede kvalitete in proizvodnje oblačil zaenkrat še dokaj majhna.
Česnova juha je zdrava in okusna jed ali predjed, ki ne sme manjkati na vašem jedilniku. Česen je kot vemo zelo zdrav, tudi pri nas smo že večkrat pisali o njegovih zdravilnih učinkovinah, da pa ga boste lažje vključili v vašo prehrano, je česnova juha prava izbira, saj okus ni tako močan kot pri surovem česnu.
Česen je naravni antibiotik, ki zavira splošno propadanje telesa, ki ga pospešujejo napadi prostih radikalov na celice in hkrati tudi pomlajuje možgane in imunski sistem.
Česnova juha je že od nekdaj priljubljena jed na žlico, še posebej v mrzlih mesecih na pogreje in poskrbi za okrepitev našega telesa, prežene pa tudi kakšno sezonsko bolezen 😉
Česnova juha je preprosta za pripravo. Potrebujemo nasledje sestavine:
1 čebulo
4 stroke česna
žlica masla
7 dcl jušne osnove
2 krompirja
svež timijan
sol in poper
smetana (kisla ali za kuhanje)
Priprava:
Česen in čebulo olupite in nasekljajte. Čebulo popražite na stopljenem maslu in jo počasi pražite deset minut – previdno, da ne porjavi. Dodajte ji česen in skupaj dušite še kakšni dve minuti, medtem ko mešate, da začutite močan vonj. Dodajte jušno osnovo in na majhne koščke narezan krompir. Nekaj časa kuhajte, potem pa dodajte še timijan. Ko je krompir kuhan, odstavite z ognja in pustite, da se ohladi. Potem zmešajte s paličnim mešalnikom in začinite še s soljo in poprom po okusu. Dodajte malo kisle smetane ali smetane za kuhanje ter vrnite na ogenj, kjer počasi segrevajte.
Juha najbolj tekne v zimskih mesecih, ko nam prijajo vroče in bolj začinjene jedi, ki naše telo pogrejejo od znotraj navzven in ko potrebujemo dodatno naravno podporo za naš imunski sistem, saj smo v teh mesecih bolj izpostavljeni virusom in bakterijam. Če vam je okus po česnu premočan vas lahko potolažimo, da v juhi nima tako močnega in izrazitega okusa, zato jo lahko uživa tudi marsikdo, ki sicer surovega česna ne mara.
Leta 2008 se je Društvo za zaščito živali Ljubljana prvič odločilo za organizacijo akcije, ki bo zrcalila čim širšo skrb za okolje. Dvakrat letno, pred junijskim svetovnim dnevom okolja in oktobrskim svetovnim dnevnom živali, smo začeli ljudi spodbujati k zbiranju odpadnega papirja. Devetega junija bomo tako že devetič zaključili akcijo „Pomagajmo naravi in osrečimo živali“, katere cilj je zbrati tolikšno količino papirja, da po finančni vrednosti zadostuje za sterilizacijo oziroma kastracijo vsaj ene mačke. Kot vsa leta doslej bo zaključek akcije potekal pred Centrom interspar Vič.
Kako poteka akcija? Vsi, ki pridno zbirajo papir, ga bodo lahko na zbirnem mestu predali v soboto, 9. junija 2012, med 8. in 18. uro. Za prevoz in namestitev zabojnika za papir bo tudi tokrat poskrbelo podjetje Gorenje Surovina d.o.o.
Kot vedno bo na lokaciji tudi društvena stojnica s kopico izobraževalnega gradiva o odgovornem skrbništvu pa tudi z izdelki društvene spletne trgovine Nakupi iz srca. Stojnica bo locirana ob zabojniku, v primeru slabega vremena pa se bomo premaknili v sam Center Interspar VIČ.
Vsako leto nagradimo pridne tačke! Ker je Društvo vključeno v Dogetov projekt Pik’n’Poka, bodo na zaključni dan akcije nagrajeni vsi kosmati in repati pridneži, ki bodo svoje skrbnike prepričali, da nas na zaključni dan akcije obiščejo in podprejo z zbranim papirjem.
Hvala, ker spreminjate svet na bolje! V vseh akcijah do sedaj smo zbrali že neverjetnih 85.740 kg odpadnega papirja! Samo na lanski junijski akciji smo zbrali kar 20.060 kg starega papirja. Bomo tokrat uspeli s skupno kilažo preseči 100.000 kg papirja? Zahvala gre vsem partnerjem akcije ter podjetjem, agencijam, društvom in drugim institucijam, ki organizirano zbirajo papir čez vse leto, ter vsem vam, ki nam pomagate spreminjati svet na bolje!
V hladnih dneh sejemo pod zaščito, sicer na prosto: cvetačo, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, fižol, solato, špinačo, redkvico, grah in mesečne jagode. Na prosto lahko po 15. maju sadimo oziroma presajamo kumare, bučke, papriko, sladko koruzo, paradižnik in melone.
Rastline, ki jih imamo v rastlinjaku, počasi privajamo na razmere na prostem. Ko jih presadimo na prosto, jih prvih nekaj dni ščitimo pred soncem, mrazom in vetrom. Okoli sadik zemljo zrahljamo in izboljšamo s kompostom. Vrtnine redno okopavamo. Paradižnikom naredimo oporo. V tem času se v večjem številu pojavijo polži. Nastavimo jim razne pasti.
Setev zelenjave
Ponudba semen na našem trgu je velika. Pri različnih vrstah kaljivost različno hitro pada s časom. Starejše ko je seme, slabša je njegova kalivost. Večinoma sejemo v zemljo (v vrtu ali lončku), lahko pa seme prej nakalimo; seme razporedimo po vlažni papirnati brisači. Postavimo ga na toplo mesto in pazimo, da je podlaga ves čas vlažna. Nakaljevanje je posebej priporočljivo za tiste vrste, ki v zemlji počasi kalijo.
Na tak način lahko preverjamo tudi kaljivost semen. Vrtnine sejemo neurejeno ali v setvene grede. Setev v setvene grede ni primerna za vrste, ki slabo prenašajo presajanje. Pri setvi na prosto pazimo, da so tla primerno ogreta in pravilno obdelana. Pred setvijo tla prekopljemo z lopato, pograbimo vse grude in odstranimo morebiten skelet. Globina setve je odvisna od velikosti semena. Sejemo dovolj redko, da se bodo mlade rastlinice normalno razvijale. Večino zelenjave sejemo v brazde. Na gredi napeljemo vrvico in ob njej naredimo za seme dovolj globoko brazdo.
Semena potresemo v brazdo in jih prekrijemo z zemljo s pomočjo grabelj. Tla rahlo pretlačimo in zalijemo. Gosteje sejemo, če bomo rastline kasneje presajali. Kombiniramo lahko hitro in počasi rastoče vrste. Če sejemo v suhih razmerah, brazdo pred setvijo zalijemo z vodo in posamezno seme rahlo zadelamo v tla, ter prekrijemo s suho prstjo. Semena enakomerno razporedimo in zasujemo z zemljo. Bučna in fižolova semena sejemo posamično v luknje velikosti prsta. Če sejemo po površini, tla najprej pograbimo, nato enakomerno raztresemo seme in ponovno pograbimo, vendar pravokotno na prejšnje grabljenje. Zelenjavo, ki jo večkrat režemo predvsem solatnice sejemo prosto ali v široke jarke.
Mlade rastline postopno redčimo, da niso pregoste. Pri tem odstranjujemo slabše rastline. Presajanje je uspešneje, če presajamo mlajše rastline. Preden začnemo presajati, rastline zalijemo. Rastlino izkopljemo iz zemlje, primemo za liste in prenesemo v izkopano luknjo, ter zasujemo z zemljo, da so spodnji listi tik nad zemljo.
Povišan holesterol? Po postavljeni diagnozi povišanih maščob v krvi je treba najprej spremeniti prehrano. To morate storiti, preden vam je zdravnik predpisal zdravila.
Samo tako je mogoče ugotoviti, kaj in koliko je sploh mogoče doseči s primernim načinom prehranjevanja. Po šestih tednih spremenjenega načina prehranjevanja in gibalnih vaj vnovič določijo vrednost maščob v krvi. Če rezultati še ne kažejo pomembne spremembe, sledi intenzivnejše nadaljevanje spremembe prehrane in trening nadaljnjih šest tednov. Nato se ponovno izmerijo vrednosti maščob v krvi. Šele če se tudi takrat vrednosti maščob v krvi še niso dovolj znižale, smemo razmišljati o zdravilih. Pogosto to sploh ni potrebno.
Kaj je holesterol in zakaj ga potrebujemo?
To je mehka, voskasta snov, ki jo najdemo v krvnem obtoku in v vsaki naši celici, ki prispeva k proizvodnji celične membrane, hormonov, vitamina D in žolčnih kislin, ki nam pomagajo pri prebavi maščob. Holesterol je ključnega pomena za nevrološke funkcije in je nujno pomemben za široko paleto vitalnih funkcij v telesu. Je tudi sestavni del celičnih membran in je tudi snov, ki jo telo uporabi za izdelavo hormonov. Prav tako koža potrebuje holesterol, da s pomočjo UVB-žarkov sploh lahko v kri absorbira vitamin D3.
Ko so ravni holesterola prenizke (kar sem spoznala tudi na sebi), nam začne primanjkovati hormonov, ki pa so tisti, ki nadzirajo naše celotno delovanje.
Holesterol je prav tako bistvenega pomena za optimalno zdravje možganov. Pomaga pri oblikovanju spomina in je ključnega pomena za nevrološke funkcije. V resnici je nizka raven holesterola povezana z različnimi nevrološkimi težavami, vključno z izgubo spomina. Prenizke vrednosti holesterola povečujejo tveganja obolevnosti za rakom, Parkinsonovo bolezen.
Skupni holesterol pri odraslem človeku ne sme presegati 5 mmol/l (milimol na liter krvi). S starostjo se lahko nekoliko povišajo tudi vrednosti holesterola, pri ženskah lahko znašajo 5 točk več kot pri moških.
Preprosta pravila
Ob spremembi prehrane je načeloma treba upoštevati pet
preprostih pravil:
Splošno zmanjšanje vsebnosti maščob.
Maščobe živalskega izvora je treba nadomestiti z rastlinskimi olji (olivno olje namesto topljenega masla).
Več morskih rib z malo maščobami.
Več živil rastlinskega izvora, kot so zelenjava, sadje, solata.
Več vlaknin in polnozrnatih izdelkov.
Če imate čezmerno telesno težo, morate shujšati. To storite
počasi. Bliskovite diete ali domnevne čudežne kure so neprimerne. Razviti
morate zavesten, zdrav način življenja, ki mora postati vaš vsakdanjik. Sveži
izdelki in jedi z visokim deležem sadja in zelenjave imajo na naše okušalne
brbončice povsem drugačen učinek kot pripravljene in globoko zamrznjene jedi –
poleg tega vsebujejo bistveno manj maščob.
Previdno pri
skritih maščobah
Ne le ljudje s čezmerno telesno težo, temveč vsi s povišanimi vrednostmi maščob v krvi morajo biti zelo pozorni zlasti na maščobo. Večinoma zaužijemo iz živil živalskega izvora preveč nasičenih maščobnih kislin. Težava je v tem, da so prav te maščobe pogosto skrite in na prvi pogled ne vzbujajo pozornosti. Tako na primer veliko vrst sirov vsebuje zelo veliko maščobe, sem sodi vse, kar je na deklaraciji označeno z več kot 40 odstotkov maščobe v suhi snovi. Tudi klobase vsebujejo veliko skritih maščob, na primer paštete in narezki. Zato je bolje, da se jim izogibate in posegate po perutninskih narezkih, ki imajo največ 20 odstotkov maščobe.
Vedno bodite pozorni na podatke o vsebnosti maščob. Čeprav na deklaraciji piše dietno, je vsebnost maščob lahko kljub temu previsoka. Holesterol, ki ga zaužijemo s hrano, je izključno živalskega izvora. Kjer je mogoče, nadomestite maščobe živalskega izvora z rastlinskimi. Čeprav je kokošje jajce na zelo slabem glasu, ni tako nevarno. Nevaren je samo rumenjak, beljak lahko jeste, kolikor želite. Če za zajtrk kljub vsemu zaužijete celo jajce, je najbolje, da tisti dan ne jeste hrane živalskega izvora. Že v rumenjaku je največja količina holesterola, ki jo sme vsebovati celodnevni jedilnik.
Približno 75 % holesterola našega telesa nastane v jetrih in obstajata dve vrsti:
HDL holesterol: To je »dobri« holesterol, ki pomaga ohranjati optimalno raven holesterola po žilah in odstranjuje presežek iz arterijskih oblog ter tako prispeva k preprečevanju bolezni srca.
LDL holesterol: To je »slabi« holesterol, ki kroži po krvi in se lahko kopiči v žilah ter tvori obloge, zaradi česar postanejo žile ozke in manj fleksibilne, kar vodi v aterosklerozo.
Če je strdek v eni od zoženih arterij, ki vodijo do srca ali možganov, lahko povzroči srčni napad ali kap.
Torej: Vrednost skupnega holesterola ni najboljši indikator našega zdravja in tveganj za bolezni srca.
Vloga »dobrega« holesterola HDL je, da iz tkiv, arterij in celic odnese slabi LDL holesterol in ga pripelje nazaj v jetra, kjer ga jetra reciklirajo in ponovno porabijo za tkiva in celice. Če bi bil celoten naš organizem prirejen tako, da se mora slabi LDL holesterol odstraniti iz telesa, kot to počnemo s tableti oz. zaviramo njegovo absorpcijo, bi ga tudi naša jetra izločila v ledvice ali črevo, od koder bi zapustil naše telo. Vendar naše telo ne deluje tako. Deluje na princip, da jetra slabi holesterol pretvorijo v dobrega in ga ponovno uporabijo.
Naše telo se samo trudi, da ohranja optimalno količino in razmerje med dobrim in slabim holesterolom, saj je nujen za naše zdravje.
Vlaknine niso
navlaka
Delež vlaknin mora biti od 20 do 30 gramov na dan. Vlaknine
večinoma vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in dovajajo potrebno energijo.
Najdemo jih v polnozrnatih izdelkih. Vendar obstajajo tudi vlaknine, topne v
vodi, na primer v zelenjavi, trpotčevih semenih, lanenih semenih itd. Te pri
holesterolu še posebej koristijo. Z malo kalorijami vas bodo nasitile, in kar
je najpomembnejše, učinkovito lahko znižajo raven holesterola. Ker je telo
odvisno od dnevnega vnosa vitaminov in mineralov, jih morate vključiti v dnevni
jedilnik.
Kako znižati holesterol? Eskimi prisegajo na ribje olje
Veliko ljudi išče informacije, kako znižati holesterol brez zdravil in na naraven način. Učimo se lahko ne le od Azijcev, temveč tudi od arktičnih prebivalcev. Že med drugo svetovno vojno so britanski raziskovalci odkrili, da tako Eskimi kot tudi Azijci redko trpijo zaradi srčno-žilnih obolenj. Vendar na jedilnik Eskimov ne sodijo niti soja niti gobe ali številne druge vodotopne vlaknine. Celo uživanje rib se bistveno razlikuje od našega. To je strokovnjake vodilo k nadaljevanju raziskav.
Danes vemo, da Eskimi s prehrano zaužijejo zelo velik delež omega-3 maščobnih kislin. Maščoba rib in morskih živali vsebuje izjemno kakovostne nenasičene maščobne kisline, ki lahko znižajo tako raven holesterola kot tudi trigliceridov. Omega-3 maščobne kisline pospešujejo razgradnjo lipoproteinov v krvnih žilah, poleg tega pa zavirajo njihovo tvorbo v jetrih. Predvsem pa zavirajo tvorbo trigliceridov. Ko imate previsoko raven trigliceridov, se morate odločiti za povišan vnos omega-3 maščobnih kislin.
Zamaščena jetra in holesterol
Povišanje jetrnih encimov je lahko tudi posledica zamaščenosti jeter, uporaba antibiotikov, uživanje večjih količin alkohola, tablet proti bolečinam, sintetičnih hormonskih nadomestkov, pesticidov in izvajanje nepravilnih diet.
Na srečo so jetrne celice zelo prožne in jih lahko s pravilnim načinom prehranjevanja obnovimo, tako pa se bodo tudi encimi počasi vrnili v normalno stanje.
Uporaba statinov dokazano povzroča poškodbe živčevja in močno poslabša spomin. Eden od razlogov je, da statini delujejo zavirajoče na ključni encim, ki proizvaja holesterol v jetrih. Vendar pa ti isti encimi v jetrih izdelujejo koencim Q10, ki je biokemijsko potreben za prenos energije iz hrane do naših celic, ki ga uporabljajo za delovanje in za svoje življenje.
Prav tako statini zelo močno ropajo naše telo nekaterih drugih vitaminov in encimov, kar vodi v mišično oslabelost, utrujenost, občutljivost in srčno popuščanje.
Mimogrede, bolečine v mišicah in telesna šibkost sta znak, da se vaša telesna tkiva rušijo – stanje, ki lahko povzroči poškodbe ledvic.
Statini so povezani tudi z/s:
povečanim tveganjem za poškodbe živčevja, ki povzroča bolečine v rokah in nogah ter težave pri hoji,
omotico,
kognitivnimi motnjami, vključno z izgubo spomina,
povečanim tveganjem za raka,
zmanjšanjem funkcije imunskega sistema,
depresijo,
težavami z jetri, z zvišanjem jetrnih encimov (kar sem dosegla tudi sama, vendar z različnimi hormonskimi terapijami),
oslabljenim delovanjem žleze slinavke.
Ne pozabite, če že jemljete zdravila za nižanje holesterola, si obvezno priskrbite nekatere dodatke, ki bodo omilili učinke zdravil (koencim Q10, nattokinase, mleko osata …) To bo pomagalo preprečiti neželene učinke, navedene zgoraj.
Meje priporočenega holesterola so vedno nižje
Pomembno je vedeti, da obstaja velika razlika med povprečno in zdravo ravnjo holesterola. To je zelo podobno temu, kar se dogaja z ravnjo vitamina D. Vendar se nihalo s holesterolom nagiba vedno nižje, kar je velika posledica močne industrije zdravil.
Pred letom 2004 je vrednost 130 LDL holesterola veljala za zdravo mejo. Posodobljene smernice danes pa priporočajo raven manj kot 100 ali celo manj kot 70 (pri bolnikih z visokim tveganjem). Z drugimi besedami: nikoli ni bilo dokončno dokazano, da zniževanje holesterola rešuje življenja. V bistvu je več velikih študij pokazalo, da zniževanje holesterola povečuje tveganja za smrt in še posebej raka.
Plazma skupnega holesterola se pri zdravih ljudeh giblje od 3,6 do 7,8 mmol/l (140–300mg/100ml). Vedno poglejte, kakšno razmerje imate med dobrim in slabim holesterolom, kajti še zdaleč ne bo dovolj, če boste vedeli le podatek skupnega holesterola.
Razmerje določite tako, da HDL delite z LDL.
Npr. HDL holesterol 50 mg/dl
LDL holesterol 150 mg/dl
HDL/LDL = 0,33
Cilj: obdržite razmerje nad 0,3, najbolje pa je okoli 0,5 ali več.
Predlagam vam, da si greste izmeriti dobri in slabi holesterol in si nato izračunate razmerje med njima. Če boste imeli razmerje pod 0,3, pa se odločite, da boste zvišali vaš dobri holesterol in znižali tistega slabega. Spremenite prehrano, zaščitite vaša jetra, odstranite toksine iz svojega telesa in si priskrbite nekatere naravne dodatke, ki vam bodo pomagali urediti razmerje med dobrim in slabim holesterolom.
Predvsem pa ne pozabite: holesterol je tukaj zato, ker ga potrebujemo, in ne zato, ker je nekaj slabega, kot dandanes marsikdo misli.
Videti je močan, zatežen in včasih celo nevaren, a Mickey Rourke, ki se je javno strl ob smrti svojega kužka, je zdaj našel novega prijatelja. Med snemanjem filma v Romuniji se je namreč 59-letni igralec naravnost zaljubil v potepuško psičko, ki se je potikala po lokaciji snemanja, in se odločil, da jo vzame k sebi.
»Ti kosmatinci so mi stali ob strani, ko mi nihče drug ni,« je v ganljivem govoru leta 2009 jecljal, ko je na odru v roki stiskal zlati globus. Zdaj je Foxy, kot je ljubko psičko poimenoval Mickey, na najboljši poti, da postane ena najbolje oskrbovanih psov v Hollywoodu. Medtem ko je nekdaj imel sedem psov, jih je imel do nedavnega le še štiri. Skupaj s Foxy jih je zdaj pet. Mickey si očitno spet veča družino.
Po marčevskem obisku so dijaki gorenjskih srednjih šol dočakali še zadnji nenapovedan obisk EKOmisije, ki je preverila doslednost ločevanja odpadkov med dijaki in učitelji. Nenapovedani obiski so sicer stalnica okoljske kampanje, ki srednješolce spodbuja k odgovornejšemu odnosu do okolja. Prvi obisk EKOmisije je potekal novembra lani, ob vsakem obhodu po šolah pa so njeni člani podali ocene pravilnosti ločeno zbranih odpadkov, ki bodo podlaga za končno odločitev o zmagovalni šoli. V projektu letos sodeluje že več kot 6000 gorenjskih dijakov, najbolj pozorni pa bodo po zaključku tekmovanja prejeli posebno nagrado – kakšno, zaenkrat ostaja presenečenje.
Slovenka Bianca Žvorc Morris, ki trenutno dela in živi v Nemčiji, ob vsaki priložnosti pa se tudi rada vrača domov v Prekmurje, je za svojo znamko BeeZee EcoKid in BeeZee Design dobila nagrado 10.000 evrov za najbolj trajnostni projekt v EU.
Dvakrat letno, pred junijskim svetovnim dnevom okolja in oktobrskim svetovnim dnevnom živali, smo začeli ljudi spodbujati k zbiranju odpadnega papirja. Devetega junija bomo tako že devetič zaključili akcijo „Pomagajmo naravi in osrečimo živali“, katere cilj je zbrati tolikšno količino papirja, da po finančni vrednosti zadostuje za sterilizacijo oziroma kastracijo vsaj ene mačke. Kot vsa leta doslej bo zaključek akcije potekal pred Centrom interspar Vič.
Videti je močan, zatežen in včasih celo nevaren, a Mickey Rourke, ki se je javno strl ob smrti svojega kužka, je zdaj našel novega prijatelja. Med snemanjem filma v Romuniji se je namreč 59-letni igralec naravnost zaljubil v potepuško psičko, ki se je potikala po lokaciji snemanja, in se odločil, da jo vzame k sebi.