Za lepo obliko in predvsem, da ohranimo rodovitnost sadnih grmovnic, je tudi te potrebno vsako leto obrezovati. Obrezujemo predvsem tako, da ostaja grm, vse njegove posamezne veje enakomerno in primerno osvetljene, izrezujemo izrojen les, ki ne bo veฤ rodil, na njem ne bo veฤ plodov, bodo pa listi, ki senฤijo ostale veje in kasneje plodove. Ko se konฤuje zima, izrezujemo poลกkodovane in suhe veje, ki so posledica zimskih vplivov. Sadnih grmovnic pa ne obrezujemo vseh enako, saj lahko tako naredimo veฤ ลกkode kot koristi. Z napaฤnim rezanjem jih lahko izpostavimo nepotrebnim poลกkodbam in veฤjim vdornim mestom, ki jih izkoristijo ลกkodljivci, ki se prehranjujejo ali prebivajo v lesu sadnih rastlin. Najveฤja napaka pri obrezovanju pa se seveda odraลพa tako, da nimamo pridelka ali je le-tega malo.
ฤrni ribez rodi na enoletnih poganjkih, ki izraลกฤajo iz dvoletnega lesa. V grmu imamo od tri do ลกtiri leta star les. Med lesom razliฤnih starosti naj bo primerno razmerje, in sicer nekje velja, da naj bi bilo ena tretjina lesa enoletnega, ena tretjina dvoletnega in ena tretjina tri oziroma veฤletnega lesa. Enoleten les ima enakomerno razporejene rodne brste zato le-tega ne prikrajลกujemo. Po ฤetrtem letu priฤnemo s pomlajevanjem grma. To naredimo tako, da izberemo posamezne veje, ki so tri ali veฤletne in iz katerih izraลกฤa dvoleten ali enoleten les, in jih odreลพemo. Veje odreลพemo tako, da ne puลกฤamo ลกtrcljev, saj se lahko skozi strลพen lesa naseli steklokrilka, ลกkodljivec, zaradi katerega se marsikateri grm ribeza posuลกi.
Rdeฤi ribez rodi na enoletnih poganjkih, ki izraลกฤajo iz dvoletnega lesa. Enoletni poganjek ima veฤje ลกtevilo rodnih brstov, ฤe vse te brste pustimo, bomo imeli kot pridelek samo posamezne jagode in ne grozdiฤev, zato ta poganjek skrajลกamo na dve tretjini in tako nam bo rastlina obrodila lepe grozdiฤe in ne posamezne jagode. V grmu rdeฤega ribeza pustimo tri- in tudi veฤ leten les, ko pa je grm star ลกtiri ali pet let, ga zaฤnemo pomlajevati. Pomlajujemo ga tako kot ฤrni ribez.
Kosmulja rodi na enoletnem lesu, ki izraลกฤa iz dvoletnega. V grmu imamo enoletni, dvoletni in triletni les. Nevarnost pri kosmulji je, da se nam sredina grma preveฤ zaraste, saj ima rastlina veliko trnja, zaradi katerega smo pri obrezovanju v sredini lahko precej povrลกni. S tem pride do pregostega grma in senฤenja v grmu. Iz leta v leto pazimo, da ohranjamo srediลกฤe grma odprto. Pomlajevanje grma je potrebno, ko je grm star ลกtiri ali pet let. To naredimo tako, da izberemo posamezne veje, ki so tri- in veฤletne in iz katerih izraลกฤa dvoleten ali enoleten les, in jih odreลพemo. Grm naj ima predvsem mlade, pravilno razporejene poganjke, ki so usmerjeni navzven in navzgor.
Maline โ ฤez zimo in spomladi, preden rastline na novo odลพenejo, zgledajo nasadi malin res nekam prazni, vendar se to kaj hitro spremeni, saj se z zaฤetkom rastne dobe hitro poveฤuje ลกtevilo novih poganjkov, ki jih je potrebno primerno razmestiti, saj se v nasprotnem primeru rastline golijo, senฤijo in se bolezni hitro razลกirjajo.
Zaradi pregostih nasadov se poveฤa viลกina rozg. S tem se zmanjลกa njihova stabilnost, kar pripelje do nihanja rozg in tako je veฤ moลพnosti, da na rozgah nastanejo poลกkodbe, skozi katere lahko prodirajo glive, povzroฤiteljice suลกice in oลพiga. Obe glivi oslabita rozge, ob moฤnejลกem vetu se le-te lomijo in tudi odmrejo.
Ameriลกko borovnico obrezujemo ob koncu zime, pred brstenjem. Pri mladih grmih izrezujemo le ลกibke in poลกkodovane poganjke, da s tem oblikujemo veฤ moฤnejลกih, kasneje pa se usmerimo na rez za rodnost. Borovnice rodijo na dve- ali triletnem lesu, zato moramo skrbeti, da bomo imeli takลกnih poganjkov ฤim veฤ.
Veฤino sadnih rastlin opraลกujejo ลพuลพelke, zato je zelo pomembno, kakลกen odnos imamo do njih, saj je pridelek sadja v veliki meri odvisen od opraลกevalcev, tj. ลพuลพelk.