Za lepo obliko in predvsem, da ohranimo rodovitnost sadnih grmovnic, je tudi te potrebno vsako leto obrezovati. Obrezujemo predvsem tako, da ostaja grm, vse njegove posamezne veje enakomerno in primerno osvetljene, izrezujemo izrojen les, ki ne bo več rodil, na njem ne bo več plodov, bodo pa listi, ki senčijo ostale veje in kasneje plodove. Ko se končuje zima, izrezujemo poškodovane in suhe veje, ki so posledica zimskih vplivov. Sadnih grmovnic pa ne obrezujemo vseh enako, saj lahko tako naredimo več škode kot koristi. Z napačnim rezanjem jih lahko izpostavimo nepotrebnim poškodbam in večjim vdornim mestom, ki jih izkoristijo škodljivci, ki se prehranjujejo ali prebivajo v lesu sadnih rastlin. Največja napaka pri obrezovanju pa se seveda odraža tako, da nimamo pridelka ali je le-tega malo.
Črni ribez rodi na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. V grmu imamo od tri do štiri leta star les. Med lesom različnih starosti naj bo primerno razmerje, in sicer nekje velja, da naj bi bilo ena tretjina lesa enoletnega, ena tretjina dvoletnega in ena tretjina tri oziroma večletnega lesa. Enoleten les ima enakomerno razporejene rodne brste zato le-tega ne prikrajšujemo. Po četrtem letu pričnemo s pomlajevanjem grma. To naredimo tako, da izberemo posamezne veje, ki so tri ali večletne in iz katerih izrašča dvoleten ali enoleten les, in jih odrežemo. Veje odrežemo tako, da ne puščamo štrcljev, saj se lahko skozi stržen lesa naseli steklokrilka, škodljivec, zaradi katerega se marsikateri grm ribeza posuši.
Rdeči ribez rodi na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. Enoletni poganjek ima večje število rodnih brstov, če vse te brste pustimo, bomo imeli kot pridelek samo posamezne jagode in ne grozdičev, zato ta poganjek skrajšamo na dve tretjini in tako nam bo rastlina obrodila lepe grozdiče in ne posamezne jagode. V grmu rdečega ribeza pustimo tri- in tudi več leten les, ko pa je grm star štiri ali pet let, ga začnemo pomlajevati. Pomlajujemo ga tako kot črni ribez.
Kosmulja rodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega. V grmu imamo enoletni, dvoletni in triletni les. Nevarnost pri kosmulji je, da se nam sredina grma preveč zaraste, saj ima rastlina veliko trnja, zaradi katerega smo pri obrezovanju v sredini lahko precej površni. S tem pride do pregostega grma in senčenja v grmu. Iz leta v leto pazimo, da ohranjamo središče grma odprto. Pomlajevanje grma je potrebno, ko je grm star štiri ali pet let. To naredimo tako, da izberemo posamezne veje, ki so tri- in večletne in iz katerih izrašča dvoleten ali enoleten les, in jih odrežemo. Grm naj ima predvsem mlade, pravilno razporejene poganjke, ki so usmerjeni navzven in navzgor.
Maline – čez zimo in spomladi, preden rastline na novo odženejo, zgledajo nasadi malin res nekam prazni, vendar se to kaj hitro spremeni, saj se z začetkom rastne dobe hitro povečuje število novih poganjkov, ki jih je potrebno primerno razmestiti, saj se v nasprotnem primeru rastline golijo, senčijo in se bolezni hitro razširjajo.
Zaradi pregostih nasadov se poveča višina rozg. S tem se zmanjša njihova stabilnost, kar pripelje do nihanja rozg in tako je več možnosti, da na rozgah nastanejo poškodbe, skozi katere lahko prodirajo glive, povzročiteljice sušice in ožiga. Obe glivi oslabita rozge, ob močnejšem vetu se le-te lomijo in tudi odmrejo.
Ameriško borovnico obrezujemo ob koncu zime, pred brstenjem. Pri mladih grmih izrezujemo le šibke in poškodovane poganjke, da s tem oblikujemo več močnejših, kasneje pa se usmerimo na rez za rodnost. Borovnice rodijo na dve- ali triletnem lesu, zato moramo skrbeti, da bomo imeli takšnih poganjkov čim več.
Večino sadnih rastlin oprašujejo žuželke, zato je zelo pomembno, kakšen odnos imamo do njih, saj je pridelek sadja v veliki meri odvisen od opraševalcev, tj. žuželk.
