Pri kar nekaj ljudeh smo opazili, da imajo kljub uživanju zdrave in priporočljive hrane pomanjkanje nekaterih pomembnim vitaminov in mineralov. So utrujeni, z glavoboli, nizkim pritiskom…Tudi sama sem imela veliko premalo železa, moja znanka magnezija in vitamina b12 … Zdravniki so mi predpisovali različne železove pripravke (tablete, injekcije) in mi govorili, naj jem jetrca in rdeče meso. Pa ga nisem. In zdaj opažam, da ima takšne težave vedno več ljudi, kljub zdravemu prehranjevanju. Zakaj?
Ovsena kaša vsako jutro za zajtrk, pest mandljev, rižota z brokolijem za kosilo…so bili tisti, ki so blokirali absorbcijo hranil, iz sicer zelo zdravih živil, v moje telo. (Brokoli je zelo zdrav, vsebuje pa goitrogene-inhibitorje.)
Npr. oves morate namakati nekaj ur preden ga jeste. To je resnično zelo pomembno. Včasih je na embalaži vedno pisalo, da je ovseno kašo pred uživanjem ali kuhanjem potrebno namakati, vendar tega ni več in smo na to žal pozabili.
Vsa zrna v ovoju vsebujejo fitinske kisline (organske kisline, v katere je vezan fosfor). Fitinska kislina se lahko poveže s kalcijem, bakrom, magnezijem, železom in s cinkom ter blokira njihovo absorbcijo. Zato lahko pride v telesu do resnega pomanjkanja mineralov in izgube kostne mase. Z namakanjem nekaj manj kot sedem ur v topli vodi, nevtraliziramo velik del fitinske kisline.
Namakanje oreškov, zrnja, semen in stročnic
Oreški, semena,stročnice in rastline preživijo zato, ker se v njihovem ovoju skrivajo strupeni zaviralci rasti, dokler pogoji narave niso usterzni za njihovo rast. Obrambni mehanizem narave vključuje prehranske zaviralce in strupene snovi, ki so v ovoju in se seveda lahko odstranijo, če je dovolj padavin in se kalitev lahko začne. Z namakanjem naših oreškov samo posnemamo naravo.
Prehranske zaviralce in strupene snovi, ki so v ovoju zrn in semen, je mogoče zmanjšati ali odpraviti z namakanjem. Ti inhibitorji in strupene snovi so ACE, fitati (fitinska kislina), polifenoli (tanini) in goitrogeni.
Kaj so inhibitorji encimov?
Obstajajo prebavni encimi in presnovni encimi. Prebavni encimi sodelujejo pri presnovi hrane, presnovni encimi pomagajo pri vsakem biološkem procesu v telesu.
Inhibritorji encimov pa dušijo encime in zavirajo njihovo delovanje. Iz tradicionalnih navad ljudi vemo, da so nagonsko vedeli, da je pred uživanjem semen le te najbolje namakati ali jih pustiti, da delno kalijo. To je zato, ker stročnice, oreščki in zrna vsebujejo številne inhibitorje encimov, ki lahko resnično obremenjujejo prebavni mehanizem, če jih uživamo v večjih količinah.
Kaj so fitati?
Vsa zrna vsebujejo fitinsko kislino v zunanji plasti ali v otrobih. Ta se lahko veže s kalcijem, magnezijem, bakrom, železom in predvsem s cinkom v prebavnem traktu ter blokira njihovo absorpcijo. Sodobne zgrešene navade uživanja velikih količin nepredelanih otrobov, na začetku prebavo in presnovo pogosto izboljšajo, kasneje pa lahko povzročijo sindrom razdražljivega črevesja in številne druge škodljive učinke.
Kaj so tanini?
Čreslovina ali tanin je rastlinska spojina, ki veže in obarja ali zvija proteine.
Tanini, če so zaužiti v prevelikih količinah, inhibirajo abosrpicijo mineralov kot sta železo in kalcij. Pomanjkanje železa lahko pripelje do anemij, pomanjkanje kalcija pa do osteoporoze. Tanini zmanjšajo razpoložljivost rastlinskih virov železa, vplivajo pa tudi na slabšo absorpcijo mineralov, ki se nahajajo v sledvoih (cink, baker, magnezij).
Kaj so ACE?
ACE so prav tako zaviralci, dokazano pa imajo neželjene stranske učinke, kot so hipotenzija, suh kašelj, težave z ledvicami, glavoboli, vrtoglavica, utrujenost, slabost, vnetja, bolečine … Prav posebno se jim morajo izogibati nosečnice.
Kaj so goitrogeni?
Goitrogeni so naravne snovi, ki lahko vplivajo na delovanje žleze ščitnice, saj zavirajo njeno delovanje tako, da se vmešavajo v privzem joda
Zakaj namakati oreške, zrnje in semena?
1. Za odpravo ali zmanjšanje fitinske kisline. 2. Za odpravo ali zmanjšanje taninain goitrogenov. 3. Za nevtralizacijo ACE. 4. Za spodbujanje proizvodnje koristnih encimov. 5. Za povečanje količine vitaminov, predvsem B vitaminov. 6. Za razgradnjo glutena in lajšanje prebave. 7. Za lažjo absorpcijo proteinov. 8. Za preprečitev pomanjkanja mineralov in izgubo kostne mase. 9. Za nevtralizacijo strupov v debelem črevesu in za čisto debelo črevo. 10. Za preprečevanje številnih bolezni in ohranjanje zdravstvenih pogojev.
Namakanje oreščkov in semen omogoča encimom in drugim koristnim organizmom v zrnju razgraditi in nevtralizirati velik del fitinske kisline. Namakanje v topli vodi nevtralizira ACE, ki je prisoten v vseh semenih in spodbuja proizvodnjo številnih koristnih encimov. Delovanje teh encimov poveča količino vitaminov, predvsem B vitamina. Med postopkom namakanja in fermentacije se gluten in druge težko prebavljive beljakovine deloma razgradijo v enostavnejše komponente, ki se lažje absorbirajo.
Kako dolgo poteka proces namakanja?
V nekaj manj kot sedmih urah namakanja zrnja v topli vodi se nevtralizira velik del inhibitorjev. Razpokana zrna namakamo čez noč, moko pa pri sobni temperaturi vsaj dvanajst ur, še boljši rezultati pa bodo po 24 urnem namakanju.
Ali se oreške, zrnje in semena uporablja mokre?
Meni so mokri mandlji zelo všeč. Če želite sestavine suhe, jih lahko posušite v dehidratorju ali v pečici na najnižji temperaturi v 24 – 48 urah. Pšenico namočimo za 8 do 22 ur, nato odcedimo in speremo. Tudi pšenico lahko na nizki temperaturi posušimo v dehidratorju ali pečici, nato pa jo zmeljemo in uporabimo moko kot običajno.
Nasveti za stročnice
Fižol ali stročnice moramo namakati v vodi vsaj dvanajst ur pred kuhanjem. Namočen in posušen fižol se lahko kot moka uporablja za zgoščevanje jedi in peko. To je koristen nasvet za dieto brez glutena. Priporočljiv nasvet pri namakanju stročnic je, da damo na dno posode, v kateri bomo namakali stročnice, en del morskih alg v razmerju enega dela alg in šestih delov stročnic. S tem izboljšamo okus, olajšamo prebavo, vsebujejo več hranilnih snovi in jed se hitreje skuha. Stročnice namočimo za l2 ur ali čez noč. Še boljši rezultat dosežemo, če vodo enkrat ali dvakrat zamenjamo. Leča in cel sušen grah zahtevata krajše namakanje, medtem ko soja vpije več tekočine. Namakanje mehča ovoj in začne se proces kaljenja, ki odpravlja fitinsko kislino, s čimer se poveča vsebnost mineralov. Namakanje spodbuja tudi hitrejše kuhanje in izboljša prebavljivost. Preden voda v kateri kuhamo stročnice zavre, z zajemalko odstranimo peno in jo zavržemo. Kuhamo v odkriti posodi še 20 min. Tudi s paro se izločajo neprebavljivi encimi.
Na forumih večkrat beremo, da se pri ljudeh, ki velikokrat uživajo cela zrnja, pojavijo akne, ki izginejo, ko prenehajo s tako hrano. Hrana bogata z nefermentiranimi zrni dejansko povzročajo pomanjkanje mineralov in sindrom razdraženega črevesja, tako da ni čudno, da se naša koža izboljša, ko prenehamo s tako hrano.
Od sedaj naprej vsak večer namočim svoj oves za zajtrk, stročnice za kosilo, oreščke in suho sadje za malico…in težav s pomanjkanjem pomembnih hranil nimam več.
Pišem vam zaradi svoje hčerke. Stara je 17 let in pogosto toži, da jo boli v ledvenem delu hrbta, opaža smrdeč urin, pred kratkim pa je imela tudi povišano temperaturo, vendar ne vem, ali je to povezano z ledvicami. Zelo me skrbi, saj je imela tudi moja mama kronično okvaro ledvic.
Kaj mi svetujete?
Najlepša hvala za vaš odgovor,
Mojca
Mojca, lepo pozdravljeni,
simptomi, ki jih opažate pri hčerki, so lahko znaki okužbe ledvic. Ostali simptomi so glavboli, slabost in bruhanje. Bakterijska okužba ledvic povzroča bolečine v ledvenem delu hrbta, pekoče uriniranje, moten, smrdeč in lahko tudi krvav urin.
Svetujem vam, da hčerka naredi hitro testiranje okužbe urinalnega trakta in ledvic, kjer bomo že v nekaj sekundah izvedeli njene vrednostimikroalbuminov v urinu, kar nam bo pokazalo, kakšno je tveganje za razvoj bolezni oz. okvare ledvic ter kako velika je okužba.
Pomembno je, da jo bomo, ko bomo posumili in videli, kako obširna je bakterijska okužba, z rezultati napotili k zdravniku, še prej pa ji bomo priporočili prehrano in prehranske dodatke, ki ji bodo pomagali pri hitrejšem okrevanju in pri preprečevanju ponovnih okužb.
Če hčerka okužbe ne bo pozdravila oziroma če se ji bo pogosto ponavljala, si lahko naredi veliko škodo, tudi resne okvare ali odpoved ledvic. S preprostim testiranjem bomo ugotovili, ali gre za bakterijsko okužbo, in nato bo celotno zdravljenje prilagojeno temu.
Ob že obstoječih znakih pa ji priporočam, naj iz prehrane izpusti vse živalske beljakovine in maščobe, vse sladkorje in sladko sadje ter vso v naprej pripravljeno hrano.
Pije naj veliko tekočine. Čaj regrata, koprive, ursi čaj in limonada s cimetom so izvrstna izbira. Ajurvedska pripravka urinary in detox bosta pomorila in odstranila nakopičene baketrije iz črevesja in sečevoda ter s tem okrepila delovanje mehurja in ledvic.
Vaši hčerki želim hitro okrevanje, čim manj bolečin ter seveda veliko zdravih in nasmejanih pomladnih dni,
Navadni Glog (Crataegus laevigata) lahko upočasni srčno popuščanje. Cvetovi, listi, pa tudi plodovi gloga so v slovenskem ljudskem zdravilstvu dobro znano, priznano in uporabljano zdravilo. Z uporabo gloga lahko že zelo zgodaj, pri začetku popuščanja srca, upočasnimo napredovanje bolezni.
Ključni poudarki:
Glog (Crataegus monogyna in Crataegus laevigata) krepi srčno mišico, izboljšuje iztis krvi in pomaga uravnavati srčni utrip ter krvni tlak.
Klinične raziskave potrjujejo učinkovitost gloga pri začetnih stopnjah srčnega popuščanja (razred I in II), zlasti v obliki standardiziranih izvlečkov.
Cvetovi in listi gloga vsebujejo flavonoide (npr. kvercetin, rutin), ki delujejo kot antioksidanti in ščitijo srce ter ožilje pred poškodbami prostih radikalov.
V ljudskem zdravilstvu se glog uporablja kot čaj, tinktura ali prehransko dopolnilo za podporo srcu in ožilju.
Glog in njegova uporaba pri odraslih
Kot vir droge uporabljamo dve vrsti gloga, enovrati glog (Crataegus monogyna) in navadni glog (Crataegus laevigata). Obe vrsti rasteta kot grma med drugim grmovjem, v živih mejah in na gozdnih obronkih. Uporabni deli rastline so listi, cvetovi in plodovi. Spomladi nabiramo liste in cvetove, ki so tudi uradna droga v farmakopejah (Crataegi folium cum flores), jeseni pa lahko tudi plodove, ki jih nekateri uporabljajo za izdelavo džemov in marmelad.
V zahodni Evropi in v Združenih državah Amerike so z izvlečkom gloga opravili številne klinične raziskave in ga s tem uvrstili med redke zdravilne rastline, katerih učinki so dobro dokumentirani tudi z raziskavami na bolnikih. Glog spada med zdravilne rastline, katerih uporaba je zelo varna, saj ne vsebuje učinkovin, ki bi bile lahko v velikih odmerkih strupene. Cvetovi in listi vsebujejo tako imenovane procianidine in veliko flavonoidov (rutin, kvercetin, hiperozod, viteksin).
Flavonoidi so zelo pomembni že za samo rastlino, saj delujejo kot antioksidanti, lovijo škodljive proste radikale, jo ščitijo pred posledicami učinkovanja ultravijoličnih žarkov, poleg tega pa obarvajo cvetove in privabljajo žuželke, ki z opraševanjem poskrbijo za nadaljevanje vrste. Podobno delujejo tudi v človeškem organizmu, kot antioksidanti in lovilci prostih radikalov.
Glog povečuje moč srčne mišice, zato se srce bolj stisne in je tudi iztis krvi iz prekatov boljši, blago pospešijo srčni utrip in tudi nekoliko znižajo krvni tlak. Učinkovine v glogu tudi preprečujejo nastanek motenj v srčnem ritmu – aritmij.
Glog za srčne težave
Glog so v zdravilne namene, kot krepčilo za srce in ožilje, uporabljali že tudi v srednjem veku. Sprva samo plodove. Danes vemo, da imajo zdravilne lastnosti predvsem cvetovi in listi.
Cvetovi hitro odcvetijo in jih moramo pobrati, ko so še v popku ali tik preden se odprejo. Ne smejo izgubiti svojega vonja. Nabrane cvetove razprostremo v tankih plasteh na tkanino in jih sušimo v zračnem, senčnem prostoru.
Cvetovi gloga vsebujejo aromatične amine, na primer tiramin, ki koristijo srcu. Poleg tega so v njih flavonoidi – antioksidanti, ki varujejo krvne žile ter preprečujejo srčnožilne bolezni. Cvetove in liste uporabljamo za pripravo čajev, iz njih izdelujejo tudi kapsule, tablete in tinkture. Plodovi vsebujejo antocianine, barvila, ki tudi pomagajo ohranjati zdrave krvne žile. Iz polodov izdelujejo tudi marmelade.
Učinek glogovih pripravkov na srce in ožilje je bil predmet številnih raziskav, s katerimi so znanstveniki dokazali njegovo koristnost pri zdravljenju bolezni srca in ožilja.
Danes ga priporočajo za:
1. krepitev srca in uravnavanje utripa. Glogove pripravke priporočajo pri hitrem ali nepravilnem srčnem utripu in kot poživilo za šibko srce, kot je na primer opešano srce pri zelo starem človeku. Glog naj bi tudi zaviral encime, ki slabijo srčno mišico, in tako povečal njeno črpalno moč. Zato je še posebno primerno zdravilo za bolnike z blago obliko srčnih obolenj, ki ne potrebujejo močnih zdravil.
2. izboljšanje krvnega pretoka in zniževanje krvnega tlaka. Že leta 1985 so v Franciji izvedli poskus na živalih. Pokazal je, da glog ovira delovanje encima angiotenzin-konvertaza (ACE), ki sicer povzroča krčenje žil. Kronično stisnjene žile lahko povzročijo visok krvni tlak (srce mora delati močneje, da črpa kri skozi neprožne žile).
3. antioksidantno delovanje, ki preprečuje poškodbe celic zaradi prostih radikalov. Raziskava v Nemčiji, v kateri je sodelovalo 136 ljudi z blažjimi in srednje resnimi oblikami srčnih obolenj, je pokazala, da so bili tisti, ki so jemali glog, manj zadihani, imeli so manj otečene gležnje in dosegali so boljše rezultate pri telesnih vajah kot tisti, ki so dobivali placebo. Pregledi in laboratorijske preiskave so pokazali, da se je zdravstveno stanje skupini, ki je jemala glog, dejansko izboljšalo, medtem ko se je pri drugih poslabšalo.
Upočasni srčno popuščanje
V zahodni Evropi zdravniki glog in pripravke iz njega v obliki tablet z natančno določeno sestavo predpisujejo bolnikom s začetnima stopnjama srčnega popuščanja ali, povedano s tujko, srčne insuficience. To je zmanjšana sposobnost srčne mišice pri zagotavljanju zadostne oskrbe tkiv s kisikom in hranili v krvi. Povzročijo jo lahko različne bolezni, kot sta povečan krvni tlak in infarkt. Srčno popuščanje je vse pogostejše tudi pri sladkornih bolnikih.
Posledica srčnega popuščanja je slabša oskrba vseh tkiv s krvjo, organizem pa skuša to nadoknaditi oziroma kompenzirati. To stori tako, da skuša pospešiti delovanje srca, da bi prečrpalo več krvi. Poveča se hitrost srčnega utripa, srčni prekati se povečajo, odebelijo se tudi stene srca, saj se poveča število mišičnih vlaken. Ti ‘ukrepi’ so najprej koristni, dolgoročno pa povzročijo še slabše delovanje srca in povečajo srčno popuščanje.
Srčno popuščanje je dokaj pogosto, saj se pogostnost povečuje hkrati s staranjem prebivalstva, ki je značilno tudi za Slovenijo. Potek bolezni ni ugoden. Pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem naj bi bilo preživetje manjše kot na primer pri bolnikih z rakom prostate ali dojk. Med bolniki, ki imajo hudo srčno popuščanje, jih kar 30 do 50 odstotkov umre v prvem letu po določitvi diagnoze. Na zahodu je srčno popuščanje eden izmed glavnih razlogov za zdravljenje v bolnišnici, ki je tudi zelo drago. V Sloveniji naj bi vsako leto v bolnišnice sprejeli 6000 takšnih bolnikov.
Bolniki s srčnim popuščanjem imajo številne težave. Najprej se med fizično dejavnostjo oziroma naporom hitro utrudijo in težko dihajo. Ob napredovanju bolezni se težko dihanje pojavi že pri hoji po ravnem, nato pa tudi, ko bolnik miruje. V pljučih zastaja voda, zato bolnik težje diha v ležečem položaju. Če pride do pojava pljučnega edema (včasih so temu rekli vodenica), lahko umre. Poleg tega se otekline pojavijo tudi drugod po telesu, na nogah (gležnji), oteče trebuh, nabreknejo žile na vratu. Zaradi otekanja se poslabša tudi delovanje notranjih organov.
Čaj iz gloga
Čaj iz gloga je priljubljen napitek, ki ima številne zdravstvene koristi. Pridobiva se iz plodov, cvetov in listov. Čaj iz gloga je znan po svojih pozitivnih učinkih na srce in ožilje. Pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka, zmanjšuje holesterol in izboljšuje prekrvavitev. Redno uživanje čaja lahko prispeva k zmanjšanju tveganja za srčne bolezni.
Glogov čaj je tudi odličen za prebavo. Pomaga pri lajšanju težav, kot so napihnjenost, zaprtje in prebavne motnje. Njegove naravne sestavine spodbujajo zdravo delovanje prebavnega sistema.
Zdravilni učinki gloga so podprti z raziskavami
V letih med 1981 in 2002 je bilo objavljenih 17 kliničnih raziskav z izvlečki gloga v odmerkih od 160 do 900 miligramov na dan. V vseh raziskavah so ugotovili izboljšanje kliničnih znakov, tudi pri odmerkih manjših od 300 miligramov na dan.
Pri tem je pomembno upoštevati tudi placebo učinek. Objektivno vrednotenje izboljšanja zmogljivosti srca je bilo izvedeno v šestih dvojno slepih raziskavah s pomočjo ciklo-ergometrije, obremenitvenega testiranja srca s pomočjo kolesa. V teh raziskavah so dokazali statistično značilno boljšo učinkovitost izvlečka iz gloga v primerjavi s placebom (navideznim zdravilom). Pri bolnikih, ki so jemali izvlečke gloga, sta se vrednosti krvnega tlaka in srčnega utripa povečali manj kot pri skupini, ki je jemala placebo.
Zelo zanimiva je bila raziskava, v katero so vključili 209 bolnikov s srčnim popuščanjem stopnje III in jih razdelili v tri skupine: placebo, skupino, ki je prejemala 900 miligramov izvlečka WS 1442 na dan, in skupino, ki ga je prejemala 1800 miligramov na dan. Zdravljenje je bilo dodatek k osnovnemu zdravljenju z diuretikom triamterenom. Po 16 tednih so bili bolniki iz skupine, ki je jemala 1800 miligramov izvlečka, sposobni prenesti statistično večjo obremenitev v primerjavi z drugima dvema skupinama. Znaki srčnega popuščanja so se značilno zmanjšali v obeh skupinah, ki sta jemali izvlečke gloga, v primerjavi s placebom.
Za glog je pred nami obetavna prihodnost
Leta 1998 so pričeli z izvajanjem raziskave SPICE (Survival and Prognosis Investigation of Crataegus Extract Study), ki je prva raziskava, namenjena spremljanju vpliva izvlečka gloga na umrljivost pri bolnikih s srčnim popuščanjem. V to randomizirano, dvojno slepo in s placebom nadzorovano mednarodno raziskavo, ki poteka v 120 centrih v sedmih državah, je vključenih 2300 bolnikov s srčnim popuščanjem stopnje II in III in izraženim zmanjšanjem funkcije levega srčnega prekata. Bolniki prejemajo dve filmsko obloženi tableti s po 450 miligramov izvlečka gloga WS 1442 ali dve tableti placeba kot dodatek standardnemu zdravljenju srčnega popuščanja (diuretiki, digoksin, digitoksin, blokatorji receptorjev beta, inhibitorji ACE).
Pri udeležencih spremljajo pojave smrti zaradi srčnega infarkta, srčni infarkt, ki se ne konča s smrtjo, in sprejeme v bolnišnico zaradi napredovanja srčnega popuščanja. Ugotavljajo umrljivost, vzdržljivost pri obremenitvenih testih, kakovost življenja in farmakoekonomske dejavnike. Rezultatov te zapletene raziskave še ni v literaturi, nedvomno bodo zanimivi, čeprav verjetno težko primerljivi zaradi različnosti osnovnega zdravljenja, prehranskih in drugih dejavnikov.
Zanimiva je tudi primerjava med neželenimi učinki gloga in srčnih glikozidov, čeprav bi težko zamenjali srčne glikozide z glogom. Vendar bi bilo možno s pravočasno uporabo izvlečka gloga podaljšati obdobje do uvedbe srčnih glikozidov. Glog ne povzroča aritmij, pri prevelikem odmerjanju ni nevarnosti neželenih učinkov, ne vpliva na delovanje diuretikov in uporaba gloga ni problematična pri okrnjenem delovanju ledvic. Poleg tega pa ima izvleček gloga še eno pomembno lastnost: poveča zmožnost srčne mišice, da preživi dalj časa brez kisika v primeru infarkta. Glog ima torej dobro možnost, da bo njegova uporaba, še posebno ob ugodnih rezultatih raziskave SPICE, bolj pogosta tudi v Sloveniji.
Plodove nekateri uporabljajo za izdelavo džemov in marmelad.
Kako uporabljamo in odmerjamo glog?
Pri hitrem in neenakomernem srčnem utripu, za krepitev opešanega srca in pri blažjih oblikah nespečnosti lahko uživamo poparek gloga, ki ga pripravimo tako, da eno do dve čajni žlički posušenih cvetnih glavic prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo, namakamo 10 minut in precedimo. Tri tedne na mesec pijemo po dve do tri skodelice na dan. Uživamo lahko tudi tinkturo na osnovi gloga (1 : 4 v 25-odstotnem alkoholu), in sicer tako, da 20 kapljic razredčimo v vodi in vzamemo po jedi trikrat na dan.
Splošno priporočeni dnevni odmerek glogovega izvlečka je med 300 in 450 miligramov v obliki tablete ali kapsule ter med eno žličko in žlico tinkture, odvisno od vrste srčnega obolenja. Ljudje s povečanim tveganjem za srčna obolenja lahko jemljejo na dan od 100 do 150 miligramov dopolnila na osnovi gloga v obliki kapsul ali tablet ali žličko tinkture na osnovi gloga kot preventivo pred srčnimi obolenji.
Če jemljemo velike dnevne odmerke gloga, zdravilo najbolje deluje, če ga razdelimo in vzamemo trikrat na dan. Lahko traja nekaj mesecev, da se glogove učinkovine nakopičijo v telesu in začnejo opazno delovati.
Priložnost na začetku zdravljenja
Zdravniki ocenjujejo stopnjo srčnega popuščanja s pomočjo razvrstitve v štiri stopnje, I, II, III in IV, po merilih, ki jih je že leta 1928 izdelalo Newyorško združenje za srce. Leta 1994 so izdali še deveto izdajo te klasifikacije.
RAZRED I: bolniki, ki so brez omejitev in pri njih običajna telesna dejavnost ne povzroča utrujenosti, težkega dihanja ali neugodnega občutka hitrejšega ali močnejšega bitja srca (palpitacija).
RAZRED II: bolniki z blagim popuščanjem srca. Tu gre za blago omejitev telesne zmogljivosti, bolniki so brez težav v mirovanju, običajna telesna dejavnost izzove utrujenost, težko dihanje ali palpitacije.
RAZRED III: bolniki z zmernim popuščanjem srca. Pri njih so telesne zmogljivosti zelo omejene. V mirovanju so brez težav, vendar že manj kot običajna telesna dejavnost izzove utrujenost, težko dihanje ali palpitacije.
RAZRED IV: bolniki s hudim popuščanjem srca. Pri njih vsaka telesna dejavnost povzroča težave. Utrujenost, težko dihanje ali palpitacije so prisotni v mirovanju.
Zdravil bolniku, ki sodi v razred I, običajno ne predpišejo in ga le skrbno spremljajo. Tu je priložnost za uporabo pripravkov iz gloga, za katere so klinično dokazali primernost uporabe pri popuščanju srca razredov I in II.
Varnost je prva
V splošnem velja glog za enega varnejših zeliščnih pripravkov. Stranski učinki, na primer slabost, potenje in izpuščaj, so zelo redki. Varno naj bi bilo celo jemanje gloga skupaj z zdravili za srce, ki jih dobimo na recept. Vendar se obvezno posvetujmo z zdravnikom, preden ga začnemo jemati, in ne nehajmo jemati predpisanega zdravila ali zmanjševati odmerka, razen če nam tako ne svetuje zdravnik. Vedeti moramo, da veliki odmerki gloga lahko povzročijo zaspanost, in če jemljemo glog, ne smemo voziti motornih vozil.
Druga zdravila
Bolnike s popuščanjem srca je nujno potrebno zdraviti, za kar uporabljamo različna zdravila, najpogosteje diuretike, ki pospešujejo izločanje vode iz telesa in so še posebno primerni, kadar se pojavijo otekline. Poleg tega tudi nekoliko zmanjšajo obremenitev srca. Naslednja skupina zdravil so zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE inhibitorji). Ti izboljšajo težave, podobno kot beta-blokatorji. Oboji tudi pomembno vplivajo na preživetje.
Najstarejše zdravilne učinkovine, ki jih uporabljamo pri popuščanju srca, so tako imenovani kardiotonični glikozidi ali srčni glikozidi. Te učinkovine danes pridobivajo iz listov škrlatnega naprsteca (Digitalis purpurea), zelo strupene in čudovite okrasne rastline s škrlatno rdečimi zvonastimi cvetovi, ki jo najdemo tudi po vrtovih.
Naprsteci uspevajo tudi po goratih predelih Slovenije, pri nas v naravi uspevata velecvetni naprstec (Digitalis grandiflora) in gladki naprstec (Digitalis laevigata). Kardiotonični glikozidi delujejo enostavno povedano tako, da povečajo moč krčenja mišičnih vlaken v srcu in s tem omogočijo srcu, da opravi več dela brez večje porabe kisika, praznitev prekatov je boljša in s tem se zmanjša obremenitev srca. Kardiotonični glikozidi pa so tudi hudi strupi, zato mora biti odmerjanje natančno.
Prevelik odmerek povzroči nepravilno bitje srca (aritmijo), lahko tudi zastoj srca v sistoli. Kardiotonični glikozidi so pomembna zdravila, vendar ne vplivajo na preživetje. Poleg zdravil morajo bolniki predvsem spremeniti način življenja. Pogosto morajo shujšati in čim bolj omejiti vnos soli s hrano. Tudi alkohol oslabi delovanje srčne mišice. O eni od oblik zdravljenja srčnega popuščanja (s srčnimi spodbujevalniki) pa ste lahko brali tudi v februarskem Zdravju.
V Sloveniji pomanjkanje
Tablete in kapsule, ki vsebujejo visoko kakovostne (standardizirane) izvlečke iz cvetov in listov gloga, so primerne za uporabo pri začetnih stopnjah popuščanja srca (razred I in II). Učinek je blag in se pokaže šele po daljšem obdobju jemanja.
V Sloveniji trenutno ni registriranega zdravila z izvlečkom gloga, iz njega imamo le zdravilni čaj za srce in ožilje. V lekarnah je poleg omenjenega čaja na voljo tudi Crataegi folium cum flore – listi in cvetovi gloga. Vendar tu nastopi težava, saj težko natančno odmerjamo ustrezno količino droge. Dnevni odmerek posušenih listov in cvetov gloga, iz katerih pripravimo poparek, mora biti med tremi in štirimi čajnimi žlicami. To pomeni, da naj bi tri do štirikrat na dan spili po eno skodelico sveže pripravljenega poparka iz ene čajne žlice droge.
Uporabljati ga moramo vsaj štiri do šest tednov. V primeru, da jemljemo druga zdravila za srce in ožilje, se moramo poprej posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, saj so znani nekateri medsebojni učinki (interakcije). Glog lahko potencira učinek srčnih glikozidov, zato je treba pri hkratnem jemanju znižati odmerek srčnih glikozidov. Pri hkratnem jemanju gloga in beta-blokatorjev lahko pride do povišanja krvnega tlaka.
Glog oziroma zdravilne učinkovine v glogu naj bi tudi vplivale na delovanje glikoproteina P, kar bi lahko privedlo do interakcij z učinkovinami, ki so substrati za glikoprotein P (verapamil, diltiazem, nifedipin, nikardipin – ta zdravila uporabljamo tudi za zdravljenje visokega krvnega tlaka). Glikoprotein P je posebna beljakovina, ki pomaga izločati molekule organizmu tujih snovi iz telesa, med njimi so tudi nekatera zdravila. Pred kratkim so objavili raziskavo, v kateri so preučevali farmakokinetično interakcijo gloga z digoksinom (najpogosteje uporabljani srčni glikozid). Ugotovili so, da v uporabljenih odmerkih ni prišlo do takšne interakcije, ki bi lahko povečala učinek tega srčnega glikozida.
Kaj hitro se nam zgodi, da bo naš evropski jež (Erinaceus europeaus) izumrl. Ali bomo kar gledali, kako izginjajo naše ljubke živalce?! Raziskave in opažanja zvestih naravovarstvenikov, znanstvenikov ter ostalih pričajo o vznemirljivem podatku.
Kot je ta podatek vznemirljiv, kot lahko pesmica prikliče solzo v oko odgovornega človeka, lahko tudi mi skupaj pomagamo evropskemu ježku, da bo preživel, mi pa svojega življenja le ne bomo prikrajšali zaradi tega. V ta namen bomo danes spoznali našega ježka, kako je ogrožen in kako mu lahko pomagamo, hkrati pa tudi podučimo in zaposlimo naše male in malo večje malčke.
Ježi so zelo stara skupina živali. Njihovi predniki so se namreč pojavili na zemlji ob izumrtju dinozavrov. Jež je v zadnjih 15 milijonih let le malo spremenil svojo obliko. Na Zemlji prebiva 15 vrst ježev, od tega imamo v Evropi samo 2 vrsti ježev. Na vzhodu Azije in Evrope najdemo beloprsega ježa (Erinaceus concolor), na zahodu Evrope pa rjavoprsega ježa (Erinaceus europaeus). Slovenci smo lahko ponosni, da živimo v deželi, ki meji na te dve vrsti ježa! Meja med tema dvema populacijama poteka ravno pri nas, zato lahko na Goriškem srečamo obe vrsti! Ti dve vrsti se po načinu življenja niti ne razlikujeta.
Evropski jež
Splošni opis Ježa vsi poznamo in smo že slišali zanj. To je prikupna, lepa a bodeča zverca, ki se zlasti ob večerih prikrade na naše vrtove pogledat, če je kje kakšen okusen prigrizek. V dolžino zraste od 22 do 30 cm, tehta pa nekje od 500 do 1900 gramov. Ali vemo, da ima ježek rep? Seveda ga ima, ni ravno dolg, 2–5 cm dolžine pa le ima. Njegov hrbet je prikrit z iglicami, ki so rjavo-belo obarvane. Trebušček in glavico mu prikriva groba dlaka rumeno-rjave barve. Njegova glava je koničasta, krasijo jo majne oči, baha pa se z ogromnimi krožnimi uhlji.
Življenjski prostor Ježek prebiva na obrobju gozdov, ki so bogati z grmovjem. Prebiva v parkih in vrtovih ter celo v gorah, do nadmorske višine okoli 2000 m.
Prehranjevanje Ježki so vsejede živali. Po naravi prehranjevanja so zelo koristne živali in so jih veseli vsi vrtnarji, vrtičkarji in ostali ljubitelji narave. Prehranjujejo se namreč s polži, deževniki, žuželkami, mladimi mišmi, žabami. Pohrustajo celo kakšnega plazilca, vsekakor pa se radi posladkajo tudi s kakšnim jagodičevjem in sadjem.
Razmnoževanje Samica ježa koti enkrat, lahko pa tudi dvakrat letno. Brejost traja 31 – 35 dni, nato samica skoti 2‒10 majcenih slepih ježkov, ki imajo mehke dlačice in bodice. Le-ti sesajo pri materi 3‒4 tedne, po dveh tednih pa spregledajo. Skozi celotno vzrejo zvesto pomaga ata jež, mladički pa so po šestih tednih že samostojni.
Nekaj ježkovih značilnosti:
Največ svoje teže bo pridobil jeseni, ko se bo pripravljal na zimsko spanje.
Trebušček ima prekrit z dlako, hrbet pa z bodicami.
Razširjen je po vsej Evropi in ga uvrščamo v skupino sesalcev.
Uvrščamo ga tudi med nočne živali, saj je ravno tedaj najbolj aktiven, sploh po dežju, ko je hrane največ.
Je tudi dober arhitekt. Svoje gnezdo si zgradi v poletnem času, pred zimo pa ga dogradi in ojači, da je pripravljeno na zimsko spanje.
V toplih poletnih dneh ježki radi počivajo v visoki travi.
Veliko ježkov pozimi med zimskim spanjem zaradi izčrpanosti pogine, ker si med letom ne pridobijo dovolj zalog podkožne tolšče, saj jim primanjkuje hrane.
Različne nevarnosti, ki jih ljudje predstavljamo ježem
Rad bi opozoril na kopico nevarnosti, s katerimi lahko škodujemo ježem. Če jih bomo spoznali, bomo lahko ustrezno ravnali in s tem tudi zaščitili naše ježke.
Vrtne kosilnice
Še posebej v visoki travi, zlasti okoli grmovja ali žive meje je lahko skrit jež. Sploh v poletnem času, ko čez dan rad spi v visoki travi. Ravno takrat obstaja velika nevarnost, da ga poškodujemo z noži kosilnic ali z nitko. V večini primerov tako ranjen jež umre, lahko pa mu zadamo tako močne poškodbe, da umre na licu mesta. Na prvi pogled ga ne bomo mogli videti, ker se predobro skrije, zato svetujem, da natančno pregledamo vse skrite kote v visoki travi, kamor bi se morebiti lahko skril jež.
Razno zažiganje
Še posebej prvi maj, ko radi kurimo kresove, je za naše ježke na žalost najbolj usoden čas leta. Kupi vejevja in ostalih materialov, ki zloženi na kupu čakajo, da jih bomo zažgali, jim nudijo pravo in odlično zavetje. Mnogi biologi temu pravijo hotel za ježe. Verjamem, da s kurjenjem kresov ne bi radi škodovali ježem in se niti zavedamo ne, da počnemo ravno to. Vsako leto s kresovi odnesemo ogromno življenj, ki so imela srečo, da so preživela težko zimo. Ker vem, da imamo vsi radi kresove, hkrati pa ne želimo pobiti ježkov, tudi tukaj podajam rešilni nasvet. Najbolje je, da grmado vejevja za kres sestavimo, tik preden zakurimo kres. Marsikdo bi na prvi pogled morebiti zavil z očmi. Toda poglejte, ali ni kurjenja kresov družabno doživetje, kultura in tradicija? En sam človek bo težko v petih minutah zložil kres – toda skupaj ga bomo zložili, kakšno dobro zapeli in pred vžigom kresa dobro pivce skupaj spili!? Je sedaj lažje? Seveda je! Družno smo hitro sestavili kres, predvsem pa s tem rešili življenja ježkov, ne da bi se sami odrekli zabavi.
Potem so tukaj ostala še kurjenja in zažiganja. Sploh ko vrtnarji in vrtičkarji zažgemo kakšen kup rastlinskih odpadkov, ki niso primerni za kompostiranje. Tukaj so kupi pripravljeni za vžig manjši. Dovolj bo, če ga bomo premetali. Če se spodaj skriva ježek, ga odnesimo proč, nato pa zakurimo.
Jež in priljubljeni kompostni kup
Kompostni kup predstavlja kopico odpadnih rastlinskih delov, pokošene trave in plevela. Le-ti na kompostu gnijejo in preperevajo. Ob reakciji gnitja pa se seveda sproščajo ogromni viri toplote, in to je kot nalašč za naše ježke. V toplem kompostnem kupu si zavetje najraje poiščejo samičke. V kompostni kup so prišle zato, da bi si uredile gnezdo za mladičke.
Ko začnemo z vilami nakladati ali preobračati kompostni kup, je lahko že prepozno. Zato raje, preden prebodemo in ubijemo ježka, preverimo, kaj se dogaja v našem kompostnem kupu.
Cesta in avtomobili
Ogromno nevarnost za naše ježke predstavljajo tudi vozniki avtomobilov. Vsi vemo, da je avto hiter, ježek pa počasen in se ne more hitro umakniti s ceste. Včasih se avta ustraši in se pred njim zvije v klobčič, pa je še slabše. Tedaj je na licu mesta mrtev.
Zato pa bodimo do naših ježkov bolj obzirni, ko vozimo, glejmo in pazimo na cesto in na ježe. Če je potrebno, se ustavimo in mu celo pomagajmo čez cesto. S tem bomo naredili sama velika in plemenita dejanja. Želim si čim več takšnih plemenitih voznikov na cesti in čim manj brezobzirnih voznikov, ki namensko pobijajo.
Cesta in smeti ob njej
V današnjem času obstaja veliko nesramnih in nevestnih ljudi, ki mečejo smeti skozi okna svojih avtomobilov ali pa kot izletniki kar odvržejo odpadke v naravo! Takšna početja so zelo nizkotna in neopravičljiva. S tovrstnimi dejanji ne onesnažujemo le narave ali ne jezimo le naravovarstvenikov in lastnikov zemljišč! Niti pomislimo ne , da s temi smetmi dobesedno tudi pobijamo! Tako je, s smetmi, ki jih mečemo v naravo in ob cesto skozi okna svojih avtov, tudi ubijamo. Koga lahko s takšnimi smetmi najbolj prizadenemo? Ravno naše ljubke majhne ježke.
Kako pa je to mogoče? Pozabljamo, da so naši ježki že po naravi zelo, zelo radovedna bitja. So pa tudi sladokusci in se dostikrat ne morejo upreti vonjavam sadnega jogurta ali sladoleda. Potisnejo glavo v lonček, ki smo ga odvrgli v naravo, da bi polizali njegove ostanke. Hkrati pa ne morejo sneti več lončka in se zagozdijo v njem. Ježki v naravi namreč nimajo koga, ki bi jim pri tem pomagal. Tako umrejo od lakote ali izčrpanosti, ali pa postanejo lahek plen kakšnega plenilca, ki gre po naključju mimo.
Zato bodimo veliko bolj skrbni in ne mečimo smeti ob ceste in v naravo. Če smo že do narave bolj malomarni, se vsaj spomnimo naših ježkov in vseeno raje spravimo smeti v kakšno vrečko in potem v koš. Vsem Vam, ki boste in ste tako skrbni, se iskreno zahvaljujem.
Strupi na vrtu, predvsem strupi za pobijnje polžev = polžemor
Nemalo kdaj zaradi obglodane solate zaženemo paniko in preplah pred polži. Hitimo v zadruge in druge trgovine po različna sredstva proti polžem. Pri tem pa se zaradi zavajanja prodajno tržne niše škropiv sploh ne zavedamo, kaj počnemo! Postopoma zastrupljamo našo zemljo in z njo vred tudi nas same. Ubogi ježek, ki pa bo naletel na strup in pojedel zastrupljenega polža ali kak drugi insekt, bo poginil v hudih mukah. Ostanimo tudi do mati narave tako kot smo prijazni do naših bližnjih. Ni nam potrebno kupovati strupa za polže. Raje jih poberimo ročno, pri tem bomo privarčevali nekaj denarja in se še dodatno razgibali.
Kako lahko pomagamo?
Tako kot lahko zavarujemo ježke pred vsemi morebitnimi nevarnostmi, lahko ježem tudi pomagamo. Pomagamo pa jim lahko na številne in lepe načine. Nekaj jih bom za vas opisal v nadaljevanju. Najbolje in na najlepši način bomo ježkom pomagali, če bomo upoštevali zgoraj napisane nevarnost in jih preprečili ali vsaj omejili. Tudi z opozarjanjem ostalih, ki nimajo možnosti prebrati tega, smo lahko zelo uspešni.
Če bomo na vrtu pred hišo ali na sprehodu podnevi našli ježka, obstaja velika nevarnost, da je z njim nekaj narobe. To je lahko kar koli. Lahko je sestradan ali dehidriran, bolan, celo ranjen ali zastrupljen, lahko je tudi slep, lahko ima kakšen zlom ali notranjo krvavitev. Zakaj lahko računamo na ta dejstva? Ježi so nočne živali, nikoli jih brez razloga ne vidimo podnevi. V tem primeru ga ne pustimo kar tako samega dalje, prav tako se ne igrajmo junakov! Lepo ga poberemo, ga spravimo v škatlo in ga odnesemo k veterinarju. On mu bo znal najbolje pomagati. Nikar naj vas ne bo strah storiti tega. Veterinarji so prijazni in mu bodo z veseljem pomagali in v večini primerov za pomoč ni potrebno plačati.
Lepo in prav je od nas, da pomagamo tudi majhnim ježkom, ki so odtavali iz gnezda ali pa so izgubili mamo (lahko jo je povozil avto, se je zastrupila … ).Takšen ježek je še premajhen, da bi znal poskrbeti sam zase, zato bo brez naše pomoči poginil. Koko mu lahko pomagamo v tem primeru? Nežno ga položimo v škatlo ali pa zavijemo v brisačo in odnesemo do veterinarja. Le on mu lahko na pravi način in strokovno pomaga. Kako pa vemo, kakšen je majhen ježek, ki še ne zna čisto poskrbeti zase? Med takšne ježke uvrščamo tiste, ki jih najdemo jeseni in tehtajo manj kot 600 gramov. Če je ježek kako poškodovan, ga še posebej pazljivo zavijemo v brisačo in ga nato položimo v škatlo in odnesemo k veterinarju.
Kako pa je s hrano in hranjenjem ježev na našem vrtu? Čisto preprosto je. Ježke lahko hranimo in veselje jih je opazovati, kako jedo in hitro pospravljajo. Vendar Vas opozarjam, bodimo odgovorni pri hranjenju ježev. Ježi nikakor ne smejo dobiti kruha in mleka!! Zakaj? Ker ne prenašajo laktoze, ki se nahaja v mleku in kruhu. Zaradi tega dobijo hudo drisko in lahko dehidrirajo ter poginejo v nekaj dneh. Brez težav jih lahko hranite z mačjimi konzervami in briketi. Obvezno pa jim morate ponuditi tudi posodico z vodo. Lahko pa v trgovinah za male živali kupite tudi posebno specializirano hrano za ježe podjetja Vitakraft, Vitakraft-Igelfuter. S pravilnim hranjenjem bomo ježkom naredili veliko uslugo, saj zaradi izginotja njihovih naravnih bivališč in hrane v naravi ne najdejo dovolj ustrezne hrane za preživetje. Iz tega razloga jih veliko pogine zaradi izčrpanosti med zimskim spanjem. Posodice s hrano lahko nastavimo v bližino grmičevja ali živih mej. Če pa z nastavljeno hrano ne želite krmiti sosedovih mačk, in prav je tako, vas vabim k temu, da izdelate in imate pravo ježevo krmilnico. Izdelate jo lahko po naslednjih skicah.
Čisto prave ježeve zanimivosti
Le kako je s tem ‒ včasih imamo ježa radi, včasih ne.
To, da bi jež delal škodo in bil nezaželen, je vsekakor zgrešeni mit in zaradi enega primera, ko je res tako, posledica človeškega vtikanja v naravo. In kje in na kakšen način naredi človek največ škode v naravi? Pred leti so ježa ljudje zanesli na manjše otočke v Angliji. Ker tam jež ni imel naravnih sovražnikov, se je uspešno razmnoževal in kmalu začel ogrožati populacije obalnih ptičev. Jedel je namreč njihova jajca in mladiče. Ljudje so se sprva reševanja tovrstnega načina lotili zelo sramotno. Ježe so namreč začeli streljati s puškami. Ker pa je to z zakonom prepovedano, so se kmalu spomnili pohvale vrednega načina rešitve. Ježe so začeli loviti in so jih nepoškodovane prenesli na glavni otok, kjer so jih spustili na prostost. V tem primeru je postal jež resnično nevaren ptičem, vendar jih ni ogrožal. Človek je ogrožal te ptiče, saj je naselil ježka tja, kamor ni sodil.
Angleži se v zgornjem primeru niso prvič spravili nad ježa. V srednjem veku so ljudje verjeli, da jež pije mleko kravam in je zato manj mleka. Angleži so takrat razpisali nagrado za vsakega ubitega ježa. Pobili so jih na tisoče, vendar problema v zvezi z mlekom niso rešili. Marsikdo še danes verjame, da se jež ali kača ponoči splazi v hlev in sesa kravam mleko. Žal je takšno prepričanje napačno in nič kaj hvalevredno.
Kako pa je z ježevo ozimnico – jabolki in hruškami na bodicah?
Tudi to je mit, ki izvira iz zelo, zelo starega ljudskega izročila. Takrat je namreč rimski naravoslovec Plinij zapisal: Ježi jeseni splezajo na jablane in hruške, da jih otresejo. Nato se povaljajo po hrbtu in s tem sadeže nabodejo na svoje bodice in jih na hrbtu odnesejo v svoj brlog. To je Plinij zapisal skoraj pred 2000 leti. Danes pa vsi vemo, da je to zelo zanimiva otroška pravljica. Smešno je, da ji je deloma nasedel celo naš slavni raziskovalec Charles Darwin. Res je, da je jež odličen plezalec. Vendar ježi ne plezajo na drevesa, niti ne nosijo hrane v brlog. Splet naključnih dejanj seveda lahko poskrbi za kak plod ali list na njegovem hrbtu, vendar mu to naključje predstavlja samo oviro. Hrano poje, takoj ko jo najde. Med zimskim spanjem jež ne je, takrat koristi hrano z njegove podkožne tolšče in ne iz zalog v brlogu, kakor sta mislila naš Plinij in Darwin.
Samo nočni sprehod po vrtu ali maratonska hoja?
Večina izmed nas je že opazovala ježe na svojih vrtovih in jim tudi nastavljala hrano. Tako je šlo iz večera v večer. Vse lepo in prav, razen našega mišljenja o tem, da je to bil vedno isti jež. Lahko je kdaj celo tudi bil, vendar v večini primerov ne. Jež lahko namreč v eni noči brez težav prepešači 3–4 kilometre. Če pa bo potrebno, je jež sposoben teči s hitrostjo 20–25 kilometrov na uro. Zanimivo, kaj ne?
Močna in bodeča obramba ni tako zanesljiva, le kako je s tem?
Vsi vemo, da imajo ježi močne bodice in se v nevarnosti zvijejo v klobčič. To storijo tako, da bodečo kožo povlečejo čez glavo in zadnji del telesa s pomočjo krožnih mišic. Tako nastane ena sama bodeča kepica, v kateri jež počaka, da nevarnost mine. S takšnim načinom obrambe je jež zelo varen pred plenilci. Le redko imajo srečo nekatere lisice, ki na ježa urinirajo, da se razpre. Še več sreče pa imajo bolhe. Večinoma ježev je polnih bolh, saj bodice v boju proti njim nimajo nikakršnih možnosti. Bodice pa ježa ne zavarujejo pred avtomobili. Letno po vsej Evropi na cesti na tisoče ježev izgubi življenje. Na cesti lahko le mi rešimo ježa, vendar pa to ni edini razlog za upad ježev.
Plinij, Darwin in mi, skrivnosti odkrite pa še ni …
Ali vemo, da je jež eden najbolje poznanih malih sesalcev v Evropi? Zaradi njegovega nenavadnega videza in tisočletnega bivanja s človekom si je jež izboril ogromno mitov in legend, pojavil se je v številnih pravljicah in tudi v literaturi ga lahko najdemo. Vendar pa kljub temu ljudje o ježih še marsičesa ne vemo. Veliko stvari o njih moramo še raziskati in se naučiti. Ena izmed večjih ježevih skrivnosti je ta, da jež, ko poje hrano močnega okusa, pljuva slino po svojih bodicah. Le zakaj to počne? Bi s tem lahko odgnal kakšne parazite? Bi lahko bil to kakšne vrste parfum? Bi s tem lahko privabil svojo družico?
Ogroženost ježa v Sloveniji, Evropi in po svetu
Vsekakor ima jež svoje naravne sovražnike in plenilce, ki ga plenijo. Od vsega pa mu je najbolj nevaren ravno človek, ki ga ogroža na številne načine, zato je jež postal zavarovana vrsta živali in je tik pred izumrtjem. Kako ga ogroža človek, smo danes skozi članek že spoznali. Med prezimovanjem pogine največ ježev, ki so iz drugega legla in si niso uspeli nabrati dovolj podkožne tolšče zaradi pomanjkanja hrane. Marsikateri jež pa postane pozimi tudi jazbečev plen. Jazbeci imajo namreč izvrsten voh in s pomočjo voha lahko pozimi zalezejo ježa v prezimovališču. Jež je med zimskim spanjem nemočen proti plenilcem. Drugače pa mu je nevarna tudi sova uharica, ker ima le ona dovolj dolge kremplje, da lahko zgrabi ježa, ne da bi se pri tem poškodovala. A tudi jež ni kar od muh. Dobil bo namreč bitko s strupeno kačo, čeprav ni imun na kačji strup. Pred ugrizi ga varujejo ostre bodice. Ko se bo ranjena in utrujena kača nehala zaganjati vanj, bo jež izkoristil priliko in se zagnal v kačo ter ji z ostrim ugrizom v vrat zdrobil hrbtenico.
Pomlad je čas za razstrupljanje telesa, za novo energijo in preporod, zato vas, drage bralke in bralci, drugi vikend v maju Terme Čatež ponovno vabijo na nutricionistični vikend z dr. Lejlo Kažinić Kreho, članico Britanskega nutricionističnega združenja, ki je magistrirala na prestižnem Kings Collegeu in je avtorica številnih knjižnih uspešnic za zdravo prehrano. Z njo smo se pogovarjali, zakaj je dobro telo očistiti nabranih strupov.
Če želimo prečistiti telo, pa ne poznamo primernega načina in nismo privrženci raznih oblik posta, nam prosim svetujte, kako se lahko na najbolj učinkoviti način znebimo strupov, ki ležijo v našem telesu.
Ko omenim razstrupljanje se mnogi pogosto sprašujejo, ali je razstrupljanje sploh potrebno, ker mislijo, da je naše telo evolucijsko programirano tako, da se samo »čisti«. Po drugi strani se mnogi ljudje odločijo in zapravijo denar za kakšen razstrupljevalni izdelek v upanju, da bodo tako pomagali telesu, da se prečisti, in hkrati izgubili še kakšen odvečen kilogram. Strinjam se, da sta naši »super« čistilni organi, se pravi jetra in ledvici, tu pravzaprav zato, da odpravijo večino tistega, kar ne potrebujemo, ampak moram priznati, da je evolucija pokleknila pred sodobnimi tehnološkimi spremembami, zaradi česar smo izpostavljeni številnim sintetičnim izdelkom, ki jih uporabljamo vsak dan.
Zdi se, da danes bolj kot kdaj koli prej pojemo, popijemo, vdihavamo ali vnesemo v telo različne škodljive kemikalije in tudi zrak je vedno bolj onesnažen, naš glavni »čistilec telesa« – jetra pa je tako miren in tih, da nam ne more reči, kdaj je »dovolj«, da smo šli predaleč in da je čas za njegov dobro zasluženi počitek. Da se odločite za »hitri« program, ko ne pojeste skoraj nič, razen da pijete sokove in vodo? Seveda ne, težko boste tako prečistili telo, prej bi rekla, da se boste izčrpali in hitro obupali! Enodnevno razstrupljanje telesa je priporočljivo v dneh, ko smo »pretiravali« za vikend, dvo- ali tridnevno razstrupljanje dejansko obnovi naša jetra, lahko pa ne nazadnje razstrupljanje traja tudi dlje, na primer sedem, štirinajst ali osemindvajset dni, vendar takrat ne poteka tako intenzivno, temveč bolj umirjeno. Ko se odločimo nagraditi naše čistilce telesa, se kmalu začnemo počutiti bolj zdrave, imamo več energije, smo srečnejši, izgledamo lepše, bolj seksi!
Ne pozabite, da kreiranje razstrupljevalnega obroka ni neka posebna »naloga«, temveč je potrebno le malo vaše ustvarjalnosti in poznavanje živil za razstrupljanje, ki jih imate doma v kuhinji. Pri tem ne smete pozabiti na kakšen občasen pripravek za razstrupljanje, ki lahko »pospeši« vaš trud. Ko se odločite za razstrupljanje, je pomembno, da se izogibate naslednjim živilom:
pšenici, pšeničnemu belemu ali črnemu kruhu, piškotom, pšeničnim zrnom, rafiniranemu kvašenemu testu, pšeničnim testeninam v rjavi in beli različici.
mesu, jajcem, ribam iz ribogojstva.
mleku in mlečnim izdelkom.
belemu rižu.
kofeinskim pijačam.
hidrogenirani maščobi.
vsej hrani, ki jo cvremo v olju.
umetnim sladilom in vsej pijači in izdelkom, ki jih vsebujejo.
gaziranim pijačam.
soli.
alkoholu.
sladkorju in izdelkom, ki ga vsebujejo.
Uživanje dveh litrov tekočine med razstrupljevalnim programom je zelo pomembno, ker:
pomaga odpraviti toksine,
pomaga delovati ledvicam in jetrom,
zmanjšuje apetit, zato če ste lačni, popijte dva kozarca vode,
omogoča boljše odvajanja blata in preprečuje zaprtje,
»dobro vpliva« na naše duševno zdravje in tudi izboljšuje spomin in koncentracijo,
ne nazadnje tudi koža postane bolj zračna in lažje diha!
Zakaj je potrebno telo razstrupljati?
Mnogi se sprašujejo, kako prepoznati znak, da res potrebujemo razstrupljanje oziroma kako pomagati, da se bodo lahko naša »tiha« jetra spočila? PMS simptomi, debelost, slab spomnim, celulit, slabša kakovost kože in las, utrujenost … Morda sedaj prepoznate kateri simptom? Ali se vam včasih zgodi, da dlje časa pretiravate z alkoholom, ali ste oseba, ki pogosto v poznejših urah večerja in gre kmalu po tem spat, ali pa ste »zasvojeni« s hitro prehrano, se ne morete upreti sladkarijam, kremastemu pecivu, majonezi …, in če poleg tega še vedno kadite, popijete več kot tri kave na dan in vam ni neznano, da pogosto vzamete sintetična zdravila … Zdaj je morda čas, da razmislite o našem sijajnem programu za razstrupljanje, ki bo pomagal očistiti vaše telo, še posebej pa bodo zadovoljna vaša jetra in ledvici.
Komu predvsem priporočate razstrupljanje?
V današnjem času velika večina ljudi potrebuje razstrupljanje; in ni razlike med moškimi in ženskami, kar pomeni, da bi bilo dobro od časa do časa privoščiti počitek jetrom in ledvicama – organom, ki so odgovorni za izločanje toksinov. Vendar majhnim otrokom in najstnikom ne priporočam strogega razstrupljevalnega programa, niti strogega programa z manjšim vnosom hranil. Enako velja tudi za nosečnice, doječe matere in za vse ljudi z resnimi zdravstvenimi težavami, ki zahtevajo posvet z osebnim zdravnikom.
Medtem ko evropski ministri za ribištvo, Evropski parlament in Evropska komisija vstopajo v zadnjo fazo pogajanj o novi Skupni ribiški politiki (SRP), je Greenpeaceova ladja Arctic Sunrise prispela v Koper. Ladja je že od 18. marca na turneji v podporo evropskim trajnostnim ribičem. Namen turneje je poslati sporočilo odločevalcem v Sloveniji, v evropskih državah in EU, da je trajnostni ribolov edini način za zagotovitev zdravih morij z obiljem rib in dolgoročno uspešno ribištvo.
Slovenija je peta država, ki jo je obiskala ladja Arctic Sunrise. V Koper je prispela v sredo 17. aprila zjutraj, naprej pa bo odplula v petek 19. aprila zvečer.
Mag. Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji je ob tem dejala:
»Slovenija ima novo vlado in s tem priložnost, da varovanje okolja ponovno uvrsti med prioritete razvoja Slovenije. V procesu prenove Skupne ribiške politike EU ima Slovenija pomembno vlogo, zato je čas, da nova vlada pokaže svojo zavezanost varovanju morij in malih trajnostnih ribičev, ki že stoletja skrbno ravnajo z morjem.«
Mag. Tanja Strniša, sekretarka za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je izrazila podporo malim ribičem, tako da je zložila ladjico podpore. Ob tem je dejala:
»Podprimo malo ribištvo. Postavimo ga v ospredje Skupne ribiške politike.«
Evropska ribiška politika z milijonskimi subvencijami in z dajanjem prednostnega dostopa do ribolovnih kvot že desetletja podpira velike in pogosto uničevalne ribiške ladje. Mala ribiška plovila predstavljajo okoli 80 % evropskega ribiškega ladjevja, a se s samo 20 % ali manj ribiških kvot borijo za preživetje. Medtem pa preostalih 80 % kvot ljubosumno čuva zase uničevalno veliko industrijsko ladjevje. To je slaba novica za naše ribje staleže, za oceane in za veliko malih ribičev, ki že več generacij lovijo odgovorno, a so v nevarnosti, da izgubijo svoja delovna mesta. Študije kažejo, da bi z obnovo zgolj ene tretjine ribjih staležev v EU ustvarili 3,2 milijardi evrov in odprli 100 000 delovnih mest1.
Greenpeace poziva vlade, naj podprejo trajnostne ribiče in izkoristijo reformo SRP za zmanjšanje ribolovnih zmogljivosti s prednostnim razrezom najbolj uničujočih ribiških ladij, za dodelitev prednostnega dostopa do ribolovnih območij malim ribičem in za obnovo ribjih staležev na zdravo raven do leta 2015.
Seveda vsi poznate Angelco Likovič, odločno gospo brez dlake na jeziku, ki je skoraj obvezna članica žirije skoraj vsakega resničnostnega šova. Njeni komentarji so strogi, a hkrati prijazni. Vsi vemo tudi, da je poročena, pa mamica in celo babica, da rada peče potice, da je najraje na morju, pa da vsak dan prepešači nekaj kilometrov – mi smo jo ujeli ravno sredi sprehoda s sosedo, pri minus desetih stopinjah – bila je zadihana in zgovorna in ostra kot vedno, a zraven nasmejana in prijazna.
“Treba bi bilo podpirati male kmetije!”
Angelca, ste res tudi »zagrizena« vrtnarka?
Res je, vrtnarjenje kot obliko samooskrbe tudi zelo podpiram – Slovenija je zavozila, ker ni obdržala kmetijstva, podeželja. Včasih so se vsi doma preživeli, danes pa je vse zaraščeno, velike kmetije se ukvarjajo samo z mlekom, ki ga je preveč . Zaradi tega kritiziram vse vlade, ki so delovale v samostojni Sloveniji od osamosvojitve naprej, ker niso podpirale malih kmetij, ampak samo velike. V Grosupljem, kjer živim, smo tudi imeli male vrtičke, pa so vse ukinili. In to je narobe! Zdaj nimamo več stika z zemljo. Zato je treba politiko zamenjati!! Levo in desno. Moramo izbrati take, ki bi nam vrnili upanje.
Morali bi imeti in podpirati male kmetije, ne pa velikih, ki jih je subvencionirala država in imajo zdaj po tri traktorje vsaka, ko bi lahko imela vsa vas en traktor, male kmetije pa so pustili, da so propadle. Morali bi subvencionirate male kmetije, da bi obdržali ta stik z zemljo, ljubezen do zemlje.
Potem imate na mizi vedno doma pridelano hrano?
Sama izredno cenim domačo hrano in imam tri vrtove: eno veliko njivo tam, kjer sem bila doma, na Blečjem vrhu, velik vrt v Grosupljem in prav tako velik vrt v Savudriji, kje imam hišo. Vso zelenjavo pridelamo sami – od čebule, česna, korenja, peteršilja,brokolija, brstičnega ohrovta, zelja … skratka, vse! In uživamo, ko obdelujemo zemljo, delamo brez rokavic, da čutimo zemljo, kako diha, in občudujemo rast … Jaz potem jeseni vse to vložim in poskrbim, da imamo tudi pozimi domačo hrano. Doma imamo na primer kutino in ravno zdaj smo vložili 300 litrov, se pravi 300 kozarcev kutinovega kompota; pomagala mi je soseda. Vso zimo bomo imeli kutinov kompot. Veste, koliko vitaminov ima kutina? Nekaj kutine sem naribala in jo dala v skrinjo in vso zimo bom lahko pekla štrudelj iz kutin. Peteršilj in zeleno narežem na drobno in ju dam v skrinjo, krompir pridelamo doma, prav tako čebulo, česen. Skratka: že v vrtcu bi morali vzgajati otroke, da bi šli pogledat na kmetijo, kako se prideluje hrana, pa da bi šole imele svoj vrt, svojo njivo – da jim vrnemo ljubezen do naše zemlje in da se bodo naučili gojiti svojo zelenjavo. V trgovinah je sicer vse lepo rdeče in cvetoče, a ne vemo, od kod je prišlo in ali je zdravo.
“Znanje o zemlji moramo prenašati na mlade!”
Zakaj so v Grosupljem ukinili vrtičke?
Ne vem. Bilo je ogromno vrtičkarjev, zdaj pa je tam vse zaraščeno. Nekje so naredili parkirišče za občino, pri pošti pa se je vse zaraslo. Občine imajo ogromno zemlje in ljudem, ki živijo v blokih, bi morali dati majhne vrtičke, da bi začutili zemljo, ta odnos, da bi se sprehajali, da bi komunicirali med seboj – tako bi stkali prijateljske vezi, eden bi prinesel kavico, drugi piškote … mi smo postali tujci sredi lepe Slovenije. Danes komuniciramo samo še preko elektronske pošte, otroci samo SMS-ajo, nihče ne poda roke, nihče ne pogleda nikogar v oči, ne pišemo več pisem, postali smo tako nečloveški, da je mene kar groza, vam povem! Svojim vnukom venomer govorim, naj bomo drugačni – mi se veliko pogovarjamo, skupaj jemo, vsako soboto skuham kosilo za vse in potem se družimo, pogovarjamo in pogovarjamo. Ker če ne bomo imeli stikov drug z drugim, bo to postalo problematično!!
Vi pravite tudi, da zelo podpirate samooskrbo!
Zelo, zelo – a država na tem področju ne naredi nič. Mleka bo kmalu preveč tudi za izvoz. Včasih smo tam, kjer sem jaz bila doma, pridelovali pšenico, imeli smo oves, ajdo, vse smo pridelali. Zdaj pa ima brat krave, nič ne prideluje, samo mleko. Morali bi imeti in podpirati male kmetije, ne pa velikih, ki jih je subvencionirala država in imajo zdaj po tri traktorje vsaka, ko bi lahko imela vsa vas en traktor, male kmetije pa so pustili, da so propadle. Morali bi subvencionirati male kmetije, da bi obdržali ta stik z zemljo, ljubezen do zemlje.
Angrlca Likovič z možem.
Ste vi vegetarijanka ali mesojedka?
Ne, nisem vegetarijanka, ampak jemo zelo malo mesa. Že deset let ne kuham goveje juhe, ker je mož imel infarkt in mu je zdravnik rekel, da je goveja juha najbolj strupena za srce, zato kuham zelenjavne juhe – korenčkovo, brokolijevo, cvetačno … in kuham veliko zelenjave in zelo malo mesa. Če je že meso na mizi, je to piščanec, puran, ribe.
Smeti ločujete?
Seveda ločujemo. Imamo različne kontejnerje, to pa je v Grosupljem preko komunale zelo dobro urejeno. Moram pohvaliti.
Kako pa varčujete z energijo?
O, tudi to pazim – perem ob sobotah in nedeljah, ker je ceneje, zvečer izklapljamo vse, računalnike, televizijo … Saj veste, elektrika je tudi zelo draga, midva z možem sva oba v pokoju, pa še vedno nekaj gradiva in delava, tako da morava zelo pazit. In vse to znanje je treba prenašati tudi na mlade – to smo pozabili!
Dihanje nas ohranja pri življenju, prav tako pa si z njim lahko pomagamo pri marsikateri težavi. Nekateri pravijo, da nam ga je podarila narava, drugi, da so nas je z njim blagoslovile višje sile, a celo največji materialisti in racionalisti ne dvomijo, da je dihanje eno najčudovitejših orodij za doseganje telesne in duševne harmonije.
Dihanje v vsakdanjem življenju
Zdravilne moči dihanja niso nobena skrivnost – s pridom jih uporabljata uradna medicina in profesionalni šport, že nekaj let pa je discipliniranje dihanja tudi obvezen del tehnike pri številnih priljubljenih oblikah rekreacije. Trenerji fitnesa dobro vedo, da bodo njihovi varovanci, s pravilnim vzdihom in izdihom (vdih – napor, izdih – sprostitev) sposobni dlje in bolje trenirati, kot če bi dihalni del vaje prepustili zgolj naključju. Vsi tekači, pa tudi hribolazci poznajo razliko v kvaliteti treninga glede na dihanje.
Dihanje skozi usta, sunkovito dihanje, pri katerem je vdih daljši kot izdih, slabita telo in se pri daljšem treningu ne samo ne obneseta, ampak imata lahko celo neprijetne posledice za zdravje. Najbolj znana in koristna medicinska uporaba moči dihanja je zagotovo porod, pri katerem je znanje obvladovanja vdiha in izdiha eden od pomembnih dejavnikov za harmoničen potek poroda. Celo ljudje, ki se v zdravilne lastnosti dihanja nikoli niso poglabljali, podzavestno uporabljajo njegove zdravilne lastnosti – kadar so utrujeni, globoko zehajo, ko so vznemirjeni, globoko vdihnejo in podobno.
S pomočjo dihanja se lahko na naraven način pomirimo, postanemo boljše razpoloženi ali bolj polni energije, z njim izboljšujemo zdravje telesa in celo prispevamo k njegovi lepoti. Sveža, sijoča polt brez podočnjakov je dosegljiva tudi brez kozmetičnih preparatov – en teden rednega sprehajanja po svežem zraku je odličen in nadvse učinkovit lepotni postopek. Čudovite lastnosti dihanja skozi človeško zgodovino niso šle neopažene. Številni pristopi, tehnike, pa tudi cele religije so skozi čas razvile učinkovita znanja, s pomočjo katerih postane dih učinkovito orodje in zdravilo.
Joga in dihanje
Pravilno dihanje je eno od temeljnih načel joge. Znanost o dihanju ali pranajama povezuje dihanje s kopičenjem življenjske energije (prane) v telesu. Stari jogijski teksti kot zdravilne učinke dihanja navajajo lajšanje nespečnosti, boljšo koncentracijo, odpravljanje vročine, blaženje težav oči in ušes, večanje vzdržljivosti, boljše delovanje jeter, vranice in trebušne slinavke in še številne druge. Pravilno dihanje pri jogi se začne z vdihom s trebušno prepono. Zrak najprej napolni spodnji del trebuha, nato prsni del in navsezadnje ključnico.
Zrak se za nekaj sekund zadrži v telesu, sledi pa izdih, ki se začne enako kot vdih – najprej pri preponi, od katere potuje navzgor. Pomembno je, da je izdih nekoliko daljši kot vdih. Ta osnovna dihalna tehnika se pri različnih vrstah joge uporablja skupaj z različnimi (dihalnimi ali navadnimi) vajami. Jogijske vaje v kombinaciji z dihalnimi tehnikami sestavljajo celoto, s katero lažje dosežemo posameznega od zgoraj navedenih zdravilnih učinkov. Če želite dihalne tehnike joge uporabiti za konkretno zdravstveno težavo, se o tem vsekakor posvetujte s profesionalnim učiteljem joge.
Tradicionalna kitajska medicina in Qi Gong
Tudi tradicionalna kitajska medicina opozarja na zdravilne lastnosti dihanja. Eno od znanj, ki se ukvarja prav s tehniko dihanja je Qi gong. Gre za posebno tehniko, ki združuje dihalne, telesne in duševne metode usposabljanja, temelječe na kitajski filozofiji. Tehnika je sestavljena iz dinamične, statične in meditativne dejavnosti. S pomočjo posebnih kombinacij teh dejavnosti naj bi Qi gong izboljševal kostno gostoto, zniževal krvni tlak in srčni utrip, uravnotežil koordinacijo telesa, izboljšal fizične, psihične in socialne odnose, zmanjševal občutek bolečine, izboljševal delovanje imunskega sistema in še veliko drugega.
Qi gong sicer ni tehnika, ki bi jo lahko uporabili za hitro lajšanje določenih težav, saj zahteva vztrajnost in disciplino, ki je pogoj za izjemne rezultate, kakršne smo našteli zgoraj. Kljub temu nekateri učijo tudi posamezne dele tehnik Qi gonga, s katerimi si lahko učinkovito pomaga tudi posameznik, ki se nima namena popolnoma predati tovrstnemu znanju.
Umetnost življenja
Na znanosti diha oziroma na misli, da je dih povezava med dušo in telesom temelji tudi učenje svetovne organizacije Art of Living, ki s pomočjo posebnih patentiranih dihalnih tehnik, ki jih učijo na tečajih, uči, kako je z dihanjem mogoče ohraniti zdravje in celo ozdraviti nekatere bolezni.
Med pozitivnimi učinki dihanja po njihovi tehniki navajajo znižanje nivoja stresa (znižanje kortizola – stresnega hormona), znižanje holesterola (še posebej nivo škodljivega holesterola LDL), zmanjšanje mlečne kisline, porast naravnih ubijalcev celic (NK), celičnih »varuhov« našega imunskega sistema, večjo možgansko aktivnost, boljšo koncentracijo, globlji počitek s sočasno zbranostjo, zmanjšanje strahu in depresije (blage, zmerne in hude) ter boljše splošno počutje in več zadovoljstva. Na njihovi spletni strani je objavljenih tudi nekaj študij o učinkovitosti dihalnih tehnik AOL, ki so jih podpisali nekateri domači in tuji strokovnjaki.
Endogeno dihanje
Znani bioterapevt Marjan Ogorevc na spletni strani https://www.marjanogorevc.si kot vir zdravja opisuje endogeno dihanje, ki ga je iznašel dr. Vladimir Frolov. Endogeno dihanje se navadno izvaja s pomočjo Frolovega dihalnika, čeprav ga je, kot navaja Ogorevc, mogoče izvajati tudi brez pripomočkov. Endogeno dihanje naj bi izboljševalo zdravstvene težave, kot je previsok krvni tlak, povečalo delovno zmogljivost, odpravljalo sezonske bolezni dihal ter simptome astme in nespečnosti. Že nekaj dni vadbe endogenega dihanja naj bi aktiviralo imunski sistem tako, da bi pomagal zaustaviti ali povsem razgraditi rakaste tvorbe.
Kot zapiše Ogorevc, so praktični rezultati endogenega dihanja izredno spodbudni, če le zberemo dovolj moči in poguma, da se lotimo te razmeroma težke vaje: »Sam sem po endogenem dihanju z dihalnikom opazil izboljšanje splošnega počutja, gibljivosti in sproščenosti. Spremembe pa sem zaznal tudi ob izvajanju drugih vaj, kot sta tai chi in chi gong. Dihanje je daljše, bolj sproščeno, preponsko in enakomerno. Gibi telesa pri vadbi tai chija so mehkejši, ritmični …«
Holotropno dihanje
Na spletni strani https://holotropicbreathwork.si/ je holotropno dihanje opisano kor dihanje, ki odpira globoke notranje procese, ki vodijo k odprtosti in razširitvi zavesti. Na ta način naj bi dihalna tehnika, ki sta jo razvila Stan in Christina Grof posameznika odprla zdravljenju in modrosti, ki leži onkraj ega. Holotropno dihanje je praktični aspekt transpersonalne psihologije, ki trdi, da simptomi duševnih in psihosomatskih motenj predstavljajo poskus organizma, da se osvobodi starih travmatskih inprintov, se pozdravi in poenostavi delovanje.
Terapija, kot jo izvajata Stan in Christina Grof, je sestavljena iz začasne aktivacije, ojačanja simptomov, ki mu sledi razrešitev osnovnega problema, ki je simptome povzročal. Terapevt pri tem podpira proces, ki se je spontano sprožil: »Tako kot veliko starodavnih duhovnih sistemov in avtohtonih kultur uporablja tehnike dihanja (ples, petje, itd.), ki pospešujejo dihanje, tako tudi Holotropno dihanje ™ uporablja dihanje – dihanje je hitrejše in globlje od normalnega in pomaga pri vstopu v holotropna stanja zavesti. Globlje in hitrejše dihanje lahko sprosti dolgo zadrževana čustva, potlačene spomine …«
Pravilno dihanje
Pravilno dihanje je dihanje z vdihom, ki sega do prepone. Položite roko na popek. Skozi nos vdihnite zrak in začutite, kako vam polni spodnji del trebuha. Vdihujte, dokler ne napolnite trebuha, prsnega dela in navsezadnje področja ključnice. Zadržite dih za nekaj sekund in izdihujte od trebuha navzgor. Z rednimi vajami boste spodbudili telo, da bo na podoben način dihalo tudi, kadar ne boste razmišljali o tem, kako dihati.
Neem cake je naravno gnojilo in je resnično prava pogača za zemljo in naše vrtnine. Zagotovo lahko rečemo, da je to gnojilo neem cake dar narave, ki v celoto nadomesti kemične sestavine brez povratnih učinkov, primerno za vegansko, ekološko pridelavo. V mnogih pogledih je neem cake skoraj popolna oblika gnojila, saj ima izredno visoko vsebnost hranil, kar še posebej pride do izraza pri ekoloških vrtovih, kjer se moramo držati strožjih pravil dognojevanja in skrbi za zemljo in vrtnine. Še ena zelo pomembna lastnost tega naravnega gnojila pa je, da odganja škodljive organizme.
Kaj je neem cake?
Neem cake gnojilo je pridobljeno iz ostankov lupin semen po hladnem stiskanju neemovega olja ter vsebuje snovi, ki s svojim delovanjem rahljajo, zračijo našo zemljo in ščitijo koreninski sistem rastlin pred nekoristnimi škodljivci. Rastline, pognojene s tem ekološkim gnojilom nas razveseljujejo z zdravo zeleno barvo, so bujnejše rasti, bolj bogato cvetijo, imajo zdrave plodove s pristnimi okusi z več vitamini in minerali. Prepričajte se sami!
Sestava gnojila neem cake
Neem cake vsebuje 100-odstotno naravno organsko vsebnost dušika, fosforja in kalija in je popolnoma naravna hrana, ki jo rastline potrebujejo za zdravo rast, zaščito in povečanje odpornosti.
Vsebnost N – P – K:
dušik (2,0 % do 5,0 %),
fosfor (0,5 % do 1,0 %),
kalij (1,0 % do 2,0 %),
kalcij (0,5 % do 3 %),
magnezij (0,3 % do 1,0 %),
žveplo (0,2 % do 3,0 %), cink (15‒60 delcev/milijon),
baker (4‒20 delcev/milijon),
železo (500‒1200 delcev/milijon),
mangan (20‒60 delcev/milijon).
Bogato je tudi z žveplovimi spojinami in limonoidi.
Limonoidi zaščitijo rastlinske korenine pred ogrščicami, belimi mravljami in zemeljskimi ličinkami.
Koristne snovi neemove pogače
Celo neemovo drevo (indijska melija) lahko poistovetimo z biokemično tovarno, ki proizvaja več tisoč kemičnih sestavin z bioaktivnim učinkom. Omenimo najpomembnejše, ki jih vsebuje neem cake: azadiraktin, salanin, nimbin, azadiradion, v največji meri so zastopani triterpenoidi, ki jih je več kot 70 in se nahajajo v različnih delih, največ pa jih je v semenu.
Celo neemovo drevo (indijska melija) lahko poistovetimo z biokemično tovarno, ki proizvaja več tisoč kemičnih sestavin z bioaktivnim učinkom.
Učinki neem cake na škodljivce v vrtu
Gnojilo neem cake z omenjenimi učinkovinami deluje proti hranjenju škodljivcev, je atraktant, repelent, insekticid, nematocid ter antibakterijsko sredstvo. Rastlino naravno oskrbuje z nitrati. Pri razkroju se sproščajo maščobne kisline, aldehidi, ketoni, aminokisline, ogljikovi hidrati in žveplo, ki so izrednega pomena za zdravo rast rastlin. Sestavine učinkovito preprečujejo razvoj ličink, ogorčič, jajčec v zemlji in zavirajo razvoj patogenih organizmov. Azadiraktin in meliantriol zavirata hranjenje parazitov, rastlino zavarujeta pred nematodi (ogorčice) salanin pa hranjenje muh.
Ogorčice so velike do 0,5 mm in se zelo rade naselijo v koreninskem sistemu paradižnika, iz katerih črpajo sok in povzročajo njihove poškodbe.
Kako gnojimo in uporabjamo to naravno gnojilo?
Pred setvijo zemljo z neem cake-om pognojimo teden oziroma do 10 dni prej in jo narahlo vdelamo v tla. Pri sajenju sadik pognojimo okrog vsake sadike in prav tako gnojilo narahlo vkopljemo v zemljo ter zalijemo.
PRIPOROČENA KOLIČINA Za gnojenje obdelovalnih površin doziramo 6–8 kg na 100 m² oz. 2– 4 kg na drevo dvakrat na leto.
VODNA RAZTOPINA ZA ZALIVANJE Za dognojevanje rastlin si lahko pripravimo tudi vodno raztopino, in sicer 1 zvrhana žlica gnojila na 10 l vode.
Uporabno gnojenje
vseh vrst zelenjave in na splošno poljščin,
vseh vrst sadnega drevja,
vinske trte,
jagodičevja
okrasno drevje in grmovnice
okrasne sobne in balkonske rastline
trajnice
enoletnice.
Uporaba neem cake tudi v kombinaciji z ostalimi organskimi in anorganskimi gnojili Morske alge, hlevski gnoj, šota, guano ter ostalimi anorganskimi gnojili, dodatek cca 10–15 %. Pozitivni učinek se kaže v počasnem sproščanju dušika, kar pomeni, da je to gnojilo s podaljšanim delovanjem.
Shranjevanje: Neem cake shranjujemo v temnih in hladnih prostorih. Rok uporabe: do 18 mesecev od dneva pakiranja.
Velikonočnega zajtrka ali kosila ni brez naribanega hrena ali hrenove omake. Hren pa rada dodam tudi drugim jedem. Navadno ga nabiram na okoliških travnikih, vendar pa bi ga rada sedaj posadila na svoj vrt. Zato me zanima, kako je s sajenjem hrena in kje bi lahko seme kupila. Helena, Ljubljana
Hren se razmnožuje vegetativno. Če želite gojiti hren, ni nujno, da za to potrebujete semena. Veliko lažje je, če posadimo le dele korenike in hren nam bo iz teh delov pognal in zrasel. Tako lahko od kupljenega hrena, odrežete zgornji del korena z listi in posadite v vrt. Kasneje, ko pa že imate svoje prve sadike, pa lahko posadite dele korenin ali stranjske poganjke.
Hren sicer najbolje raste na sončnih legah, v dobro rodovitnih in vlažnih tleh. Sadike hrena posadimo marca, pobiramo pa ga lahko nato jeseni in zgodaj spomladi, oziroma takrat ko ga potrebujemo. Sadimo ga v vrste. Vanje položimo sadike pod kotom 45 stopinj, le tako bo hren oblikoval lepe, debele in ravne korene. Ko sadimo hren, moramo vedeti, da se izredno hitro tudi sam razmnožuje. Zato se lahko hitro razmnoži tudi izven tistega dela vrta, ki smo mu ga namenili. Že samo če prekopljemo vrt in korenino hrena nekajkrat prerežemo, lahko iz vsakega dela korenine zraste nov hren. Na to moramo paziti tudi takrat, ko hren pobiramo. Tako moramo takrat iz zemlje pobrati vse korenike. Le tako se nam hren ne bo nekontrolirano razraščal ter nam na vrtu pomenil plevel.
Hren je nezahteven za pridelavo, a pa to ne velja, če si želimo ravne in debele korene – takrat pa hren sodi med vrtnine, ki potrebujejo veliko ročnega dela. Junija moramo namreč odkopati vršičke potaknjencev, potrgati vse stranske poganjke ter poganjke zasuti nazaj. Čez nekaj časa, najbolje avgusta, postopek še enkrat ponovimo.
V času suše je hren priporočljivo zalivati, saj je v nasprotnem primeru še bolj pekoč.
Če se odločimo, da bomo hren izkopavali jeseni, in sicer na zalogo, ga hranimo v zasipnici. Zasipnico pripravimo v kleti, in sicer iz vlažnega peska, v katerega zakopljemo korenike hrena. Korenine hrena lahko tudi nastrgamo in posušimo ali pa jih vložimo v vinski kis.
V kuhinji lahko uporabljamo tako korene kakor tudi mlade liste. Liste lahko dodajamo solatam ali iz njih naredimo sarme. Koren nastrgamo in iz njega pripravimo omako ali pa ga nastrganega uporabimo kot dodatek k drugim omakam, ribam itd.
Vključimo ga lahko v naš zelenjavni eko vrt, saj pred škodljivci varuje krompir in prispeva k njegovemu boljšemu okusu. V sadnem vrtu je prav tako dobrodošel, saj ščiti sadno drevje pred boleznimi.
