Tokrat smo obiskali kmetijo miru V pravljici, nedaleč stran od ljubljanskega mestnega vrveža. Na kmetiji miru, na hribu nad Škofljico, je sedemčlanska družina z mamo Iris in očetom Alešem Lavričem našla svojo pravljico, ki jo zdaj želi približati vsem nam in vliti upanje, da je mogoče živeti v skladu z naravo. Kmetija, kjer je doma sožitje med ljudmi, živalmi in rastlinami, je najbrž nekaj, kar bomo potrebovali v prihodnosti.
Kmetija miru V pravljici je znana predvsem po tem, da živalim nudi zatočišče, v katerem so te svobodne in spoštovane. Ukvarjate pa se tudi s permakulturo. Življenje nasploh pri vas poteka v skladu z ritmi, ki jih narekujejo narava in živali, ljudje pa sobivate z njimi. Povejte še kaj več o kmetiji.
S kmetijo miru želimo nadgraditi različne že obstoječe oblike pomoči živalim in skrbi za naravo. Nismo zavetišče za živali ali azil, smo kmetija miru, kjer so živali svobodne in vse, ki so prišle do nas, so bile rešene oziroma tako ali drugače travmatizirane. Nekatere so bile fizično zanemarjene, zlorabljene, izgubljene ali pa so pri transportu padle iz prevoznega sredstva in so bile najdene ter pripeljane k nam. Tem živalim zdaj nudimo ljubeče okolje, v katerem so svobodne in spoštovane …
Kako pa sicer poteka dan (dogajanje) na vaši kmetiji?
Vstanemo zgodaj zjutraj, najprej pojemo zajtrk in se pripravimo na nov dan. Potem so takoj na vrsti živali in skrb zanje. Med šolskim letom morava z ženo še dodatno skrbeti za otroke, saj jih šolava na domu. Zjutraj začnemo štiriurni pouk. Otroci se sicer več ali manj sami učijo, midva jim pomagava, ko je to potrebno …
